Za poduk in kratek čas. Slaroslovanski kmet na polji in donia. Kako dolgo vže Slovani živijo v Evropi? Na to vprašanje nam primerjalno jezikoslovje odgovarja, da Šlovani prebivajo v Evropi tako dolgo, kakor vsak drugi narod indoevropskega oddelka*). To je glede Slovencev tndi naš peanik Valentin Vodnik imel pred očmi, ko je popeval: ,,Od nekedaj tukaj — Stamvje moj rod — Ce ve kdo dru'zga, — Naj reče od kod" mu je to znano? Po opisanih uvodnih besedah ozrimo ae sedaj na staroslovanskega kmeta terai ga malo oglejmo, kako je po spriČevanji zgodovine gospodaril? Sostavek posneli smo po čeboalovanskem tedniku ,,Svetozor" 1882, štev. 30 in 31, pak deloma po knjigi, ki jo je 1879 izdala ,,Matica slovenska" pod naslovom: ,,Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo". 1. Kakšno zemljišče so naši predniki našli v Evropi ? Goste šume pokrivale so gorovje in doline. Ker se ob lesu ljudje niso mogli živeti, *) 0 rstaro8ti Slovanov v Evropi" glej BLetopig" Matice slovenske za 1881; obširnejše poročilo o Slovanih v obče in o Slovenc ih posebič pa Lajdeš v izvisliiej knjigi ki jo je izdala slavna ,,Družba sv. Mohora" z n^lovnui ,,Občna zgodovina" III. zvezck (»rednji vek) stran 510—699 bili so priailjeni skrbeti za to. da si pripravijo polje, na katerem bo jim rastel vsakdanji kruhek. Zatoraj ao trebili goše, hoate, šume, lea. 2. Narodi, koji ao ae pečali z lovom ali z ribarstvom, so šume vničevali s pomočjo ognja. Slovani ne tako. Toti so namreč od najstarodavnejšib časov pecali se s poljedelstvom. Ko bi hoste bili požigali, ne bi mogli dosegati avojega namena, ker bi iz korenja začelo raati zopet leaovje, a krčenje atorovja bi jih. stalo še več truda, dokler bi zemljo zamogli pripraviti za poljedelstvo ali kmetijatvo. Zavoljo tega so Slovani les — aekali. To ae je godilo navadno o zimakem čaau, ko ni bilo poljskega dela. Bržčas nas na toto okoliščino spominja beaeda ,,sečenj", kojo za zimaki mesec ,,januarij" imajo Hrvati in Ruai. Slovani so požigali le travo in vsploh zelišče, kakoršnega niao mogli rabiti za avoje potrebe. A da je pri poaekovanji lesa bilo treba veliko truda in potrpežljivoati, to ae razumeva aamo ob sebi. Se Neraec Widuliiiid o tem značaji Slovanov piše: ,,Utrjeno, truda in težav vajeuo ljudatvo ao: zadovoljujejo ae z boro brano in kar ae drugim zdi težavno, da se komaj zamore preatati, zdi se jim akoraj kot nekaj, kar jim napravlja veaelje". 3. Koder ao Slovani drevje spopodrli, tara so potem avet prekapali in pipali korenike ter še le sledečega leta so novino *) prerezavali a plugom, ki je bil uavadno orodje za obdelovanje zemljišča. Plug ali oralo bil je pri vsakej hiši, ker je oranje bilo najimenitnejše opravilo starega Slovana. Pluge so delali možki udje družine sami, to pa ob zimskih dnevih. Da je bil jako primitivno ali prosto napravljen, akoro da ni treba omenjati; železa bilo je na njem malo ali nič Za očiščevanje pluga služila jim je otika. V geologiškem oddelku muzeja v Pragi je uek atari plug, o katerem učenjaki mislijo, da je tako izgledalo oralo ataroalovanskega kmeta. 4. Ker so Slovani redili konje in govedo, ao ai pri oranji pomagali z živino. Da opravilo ni bilo brez krike halabuke, ai lahko mialimo. Na to prikazen nas menda spominja beaeda ,,kričati", katero danea rabijo Ruai za ,,orati", t. j. za naš izraz: ,,orati" ae v ruačiai pravi: ,,kričati". Po narezanih brazdah sejali so seme ter potera vlačili s težkimi branami. Tretjina polja je vaakega leta bila zaaejana z ozimino, tretjina z jarino, a tretjina ostajala *) Nek ,,Gospodarjev" dopisnik iz Konjic je enkrat vprašal, kaj da bi pomenjala beseda ,,nuna", s kateroPohorci imenujejo zemljišče, s kojega so bili drevje posekali in koje jlm rabi sedaj za pašo ali za njive, kjer še ni golo pečevje. Omenjeni izraz jo očivestno navsta! iz novina = novna = nouna = nnmna ali nuna. je kot prelog neobdelana in aamo za pašo sposobna. Orali ao po dvakrat v letu za setev inpo žetvi. Na ujivah po žetvi razoranih ao grude razbijali in tem načinom polje ravnali ter ga pripravljali za aledečo setev. Na delo v tem čaau opravljano naa apo- minja ime ,,gruden"'. S to besedo daues Slav-jani imenujejo dva različna meaeca: aeptember in december. To bržkone po tem, kako ao kje ljudje aejali: ali samo jarino ali pa tudi ozi-mino. Po hribih, kjer niso ozimine sejali zarad premrzlega zraka, ao menda ob zimskej dobi, če so okoliščine dopuščale, ravnali zemljišče, odtod ,,gruden" za december. Po krajih, kjer ao sej-ali tudi ozimino, so grude lomili pred setvo, zatoraj ,,gruden" za september, kakor v županiji Nitranakej na Ogerakem. 5. Brez dvombe ao ai naši predniki želeli bogate letine. Saj je od tote bilo odviano njih blagoatanje. Z najimenitnejaimi poljskimi opravki združevali ao veselici. Posebno častljivo ao obhajali praznik žetve, ob katerem ae je zbralo vae ljudstvo z dubovniki, ki so opravljali navadne obrcde in tako pokazali, kako da čislajo poljedelatvo. Nektere teh veselic so se ohranile do dneva dencšnjega. Ob čaau žetve še sedaj imajo Slovani v obce najlepše slovesnosti. Slovenaki kmet posebič ai malokedaj ^ vžije toliko radoati kakor o košnji in žetvi. Čeravno od jutra do mraka dela v potu avojega obraza, vendar se mu ne vnoža poskočiti še vzvečer ter domu grede prepeva in vriska na vae grlo, da ae razlega čez goro in plan. Kdo še ni slišal veselega prepevanja ob čaau povspraljanja jeaenakih pridelkov? n. pr. turščice, repe. Poznaa li trlje ali terice ? Mlatiči ne pozabijo na domlatke, . . . 6. Zeli ao največ s srpom, sem ter tje rabili so tudi koso. Požete raatline vezali so v snopje, sušili v stavab. na polji ter posušeno spravljali na škedenj, gumno, pod, kjer so žito zmlatili. Priobčevalec teh vratic je imel v brvatskem Podravji priložnoat gledati, kako ao si mlatiči na gumnu pripravljali neko poaodo za mlatitev. Navadno je za to alužil prazen polovnjakov obod. Mlatec vzel je v roke anop ter z iatim mabal po posodi, da je zrnje letelo iz klaaja; kar še je oatalo v slami, to so potem zmlatili a cepmi. Ta primitivni način mlatitve bo bržkone oatanek ali zapuščina starih Slovanov. Naši predniki so, kakor mi, ločili zrnje od plev z vejačo. z vejanjera na gumnu. — Kjer Slovani pred napadi sosedov niso bili varni, tara ao v naglici apoporezali klasje ter apozaskrili vjamah s slamo nastlanih in od prihoda zraka dobro ločenih; po takih krajih ao tudi očiačeno zrnje sbranjevali. sicer so pa imeli primerne prostore, žitnice imenovane. (Dalje prih.) Sraešnica 7. Sv. Jeronim bil je naa rojak iz Strigove pri Ljutomeru doma. Na potovanji po Laškem pride v goatilnico. Mlad brezbožnež se njemu naaproti vsede k iatej mizi in vpraša. kako daleč je sedaj od Strigovčana do oala? ,,Sedaj samo čez mizo", odgovori av. Jeronim. G. V e r b a n o v a.