Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
tic issues in the present-day European context. While the articles offer insight into these issues, they leave many questions to consider for future research. The study demonstrates that there is still much more to learn about the role language plays in European societies and how languages in contact interact with one another. Through their contributions the authors have successfully demonstrated that while language and identity have historically been taken as inseparable, these notions are much more fluid and dynamic in modern-day Europe. Therefore, systematic research on these factors is needed in order to better understand how identity is being built and influenced.
References
Tomasz KAMUSELLA, 2012: The Politics of Language and Nationalism in Modern Day Central Europe. Basingstoke: Palgrave Mac-millan.
Tomasz KAMUSELLA, 2015: Creating Languages in Central Europea During the Last Millenium. Basingstoke: Palgrave Macmillan. David LAITIN, 1998: Identity in Formation. The Russian-Speaking Populations in the Near Abroad. Ithaca: Cornell University Press.
Krzysztof E. Borowski, Alexandra Fisher
borowski@ku. edu, alexfisher67@gmail.com
FERI LAINŠČEK: MISLICE, DESEJTPRAVLIC. Murska Sobota: Društvo za humanistična vprašanja Argo, Digitalni tisk. 2014. 101 str.
Pri Društvu Argo, društvu za humanistična vprašanja, je izšla prekmur-
ska izdaja pravljic Ferija Lainščka z naslovom Mislice, ki jih je iz knjižne slovenščine v prekmurščino prevedla Vesna Radovanovič. Pravljice v narečju so tako kot knjižna različica zapisane v tiskani in audio obliki. Knjiga in zvočna interpretacija sta izšli kot jubilejna izdaja ob 300-letnici izida prve knjige v prekmurskem jeziku, ki je Mali katechismus Ferenca Temlina, natisnjen v Halleju 1715. leta.
Pravljice Mislice avtorja Ferija Lainščka združujejo deset (v zvočni obliki devet) zaokroženih enot, pravljic in so bile prvotno zapisane in interpretirane v slovenskem knjižnem jeziku. V knjižnoslovenski izdaji so prvič izšle v založbi Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc v letu 2000, pri isti založbi so bile ponatisnjene v letih 2001, 2007 in 2011, v elektronski obliki pa leta 2005 (Založba Ruslica). V zvočni obliki jih je interpretirala pravljičarka Vesna Radovanovič. Mislice so bile leta 2000 nagrajene z Večernico, osrednjo nagrado za mladinsko književnost.
Pravljice motivsko povezuje rdeča nit večnega boja med dobrim in slabim, kjer je dobro bogato poplačano: zvestoba in iskrena ljubezen med Zaliko in Gustijem, prekm. Zalika pa Gusti, med Sidonijo in Tomažem v pravljici Pastirska piščalka, prekm. Pasterskafujčka in med Terezo in Markom v pravljici Tere-zini biseri, prekm. Trejzini biseri, predanost delu in močna povezanost z naravo ter izjemna potrpežljivost grajskega go-lobarja Ernija v pravljici Golobarjeva hči, prekm. Goloubarova kčij, odločnost in moralnost Ignacije v pravljici Ignacija in njen angel, prekm. Ignacija pa njeni angeo, skromnost in medsebojno zaupanje zakoncev v pravljici Jeričini čudeži, prekm. Jeričini čudeži, bistroumnost Jerice v pravljici Jeričini čudeži ter hvaležnost starega kovača v pravljici
— 107 —
Ocene, zapiski, poročila	- Review,s, Notes, Reports
Kovačeva hvaležnost, prekm. Kovačova faležnost, zlo pa močno kaznovano: nehvaležnost in prevzetnost Angelike v pravljici Lepa Angelika, prekm. Lejpa Angelika, neizprosnost in trdosrčnost grofa in grofice v pravljici Golobarjeva hči, prekm. Goloubarova kčij, zahrbt-nost mlinarja Martina in preračunljivost županove hčere v pravljici Terezini biseri, prekm. Trejzini biseri, pohlep ogrskega kraljeviča v pravljici Zlati kraljevič, prekm. Zlati kralevič ter tatinstvo in zahrbtnost Šandorja in Kane v pravljici Razbojnikova usoda, prekm. Razbojni-kova usouda.
Lainščkove pravljice Mislice v prekmurskem narečju predstavljajo oboga-tititev korpusa t. i. dvokodnih literarnih del, tj. (hkrati) zapisanih v knjižni in narečni, v tem primeru prekmurski različici (dosedanji korpus, ki vključuje prekmursko narečje, obsega npr. naslednja dela: M. Vincetič: Pobeglo morje - Vujšlo mordje, M. Vincetič: Parnik v ajdi - Šift v idini; F. Mukič: Črnošolec - Garaboncijaš; D. Šarotar: Ostani z mano, duša moja - Ostani z menov, duša moja, Š. Kardoš: Zajčja sled - Zaveča slejd, M. Vincetič: Lebdeča prikazen - Lebdejča prilika idr.) in so za panonskega in širše slovenskega bralca pomembne iz več razlogov. Literatura, ki je motivsko, idejno, značajsko in kulturno vezana na določeno zamejeno zemljepisno območje, ki se od drugih območij ločuje po materialni in duhovni kulturni dediščini, katere pomemben element predstavlja tudi jezik, lahko v najmočnejši luči zaživi ravno izražena v svoji najbolj originalni in organski podobi, tj. v jeziku okolja, ki mu literatura pripada. Panonski svet je tako v knjižnoslovenski različici Mislic mogoče začutiti posredno, neposredno pa s postavitvijo dogajanja v prostor med Muro in Rabo ter v kraje,
kot so Blatograd, Monošter, Šopron ter z za ta prostor značilnimi imeni protagonistov, kot so Erni, Etelka, Gu-sti, Ilonka, Kalman, Lajoš, Laci, Šan-dor, v zvočnem posnetku pa dodatno še z glasbo prekmurske etno skupine Marko banda in cimbalista Andija So-bočana. V narečni izdaji se omenjeni elementi povežejo in podkrepijo z avtentično narečno podobo prekmurskih ravenskih govorov.
Izdaja prekmurske različice Mislic je pomembna ne le za literarne vede, temveč tudi za jezikoslovje, zlasti za veje, ki analizirajo prostorske in časovne jezikovne različice. Zvočni posnetek (kar tri ure) govorjenega prekmurskega narečja tako pomembno bogati korpus narečne fonoteke, kar bo ob umetniškem doživljanju, čemur je literatura v prvi vrsti namenjena, omogočilo tudi nove oz. dodatne jezikoslovne dialek-tološke raziskave prekmurščine, ki kot najvzhodnejše slovensko narečje s svojimi ohranjenimi prvinami, ki so se v osrednejših narečjih že izgubile, ponuja še veliko raziskovalnega manevrskega prostora. Za razliko od narečnega gradiva, ki ga dialektologi običajno pridobivamo pri konkretnih govorcih iz konkretnega krajevnega govora, pa narečje v Mislicah omogoča raziskave nekoliko bolj abstrahirane jezikovne zvrsti, tj. nadnarečja/pokrajinskega jezika oziroma kulturnega narečja, tj. tistega, ki se pojavlja v literaturi in medijih in kot táko ni nikogaršnji materni jezik, saj zajema bistvene značilnosti govorov celotnega narečja (v tem primeru prekmurskega) in nastopa predvsem v umetnostni funkciji.
Ob čistih dialektoloških raziskavah bodo s pomočjo zvočnih posnetkov mogoče tudi t. i. kontrastivne raziskave s sopostavitvijo prekmurskega narečja in knjižnega jezika, ki lahko prinašajo
- 108 --Slavia GenStralis 2/2015
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
nova spoznanja predvsem s področja jezikovnih ravnin, kot so oblikoslovje, be-sedoslovje z besedotvorjem in skladnja.
V nadaljevanju bodo navedeni zanimivejši primeri iz primerjave knjiž-noslovenske različice in prekmurskega prevoda. V prekmurskem prevodu pravljic Zalikapa Gusti in Zlati kralevič so bile tako opažene naslednje značilnosti:
-	Fonetično prilagajanje besed, ki sicer niso del prekmurskega besednjaka, in njihova integracija v paradigme prekmurskega narečja: npr. brezmejnoj, smuknilo 'smuknilo', poskakuvale, razkošna, veščina 'veščina', zvonki, razvnele, odložo, potepuškome, do-goudek.
-	Izpust pridevnikov, prislovov, členkov: v pozlačeno kraljevsko kočijo ^ v pozlačeno kočijo; ... so mu pravili nejevoljni ^ so njemi gučali; ... roko, ki me varno vodi po še tako zaraščenih poteh ... ^ rokou, štera me vodi po ešče tak zaraščenij potaj ...; ... je bil na tej čudni poroki nehote za pričo ^ ... je biu na ton čudnon gostuvanji za pričo; ... a pomagati mu seveda ni mogel nihče ^ samo pomagati njeme je nej mogo nišče; Želel se je namreč preobleči ... ^ Ščeu se je preoblejčti; ... zato te seveda ne bom kaznoval. ^ zatou te nemo kaznuvo; ... kraljevič v resnici sploh ni zlat ... ^ kralevič je sploj nej zlati.
-	Sprememba slovničnega časa: Nikoli še nisem videl ničesar lepšega, kot je_ bil tvoj ples. ^ Nigdar san ešče nej vido nika lepšoga, kak je tvoj ples; ... se je namrščil kraljevič ^ se je_ mrščo kralevič.
-	Sprememba slovničnega števila: Za-liko so namazilili z dišečimi olji. ^ Zaliko so namazali z dišejčin oljon.
-	Ohranitev knjižnoslovenske paradigme, ki se ločuje od prekmurske: s
potočnimi raki ^ 5 potočnimi raki (namesto prekm. s potočnimi rakami).
-	Zamenjava samostalniške zveze s samostalnikom: železova ruda ^ železo.
-	Zamenjava pridevnika s pridevniško zvezo: stoletni ^ stou lejt star.
-	Zamenjava glagola z glagolsko zvezo: prišepnil je ^ potujma je pravo; naj poskrbijo ^ naj napravijo tak; vrniti se ^ prijti nazaj, obupati ^ zgibiti vupanje.
-	Izpust besedne zveze: ... sta se povzpela po oblazinjenih stopnicah na poročni oder ... ^ sta stoupila na zdavanjski ouder ...; ... sta že galo-pirala po širni ravnici proti domu. ^ ... sta že galopejrala prouti doumi.
-	Dodajanje členkov: V hudih časih jima je priskočil na pomoč tudi Kal-man. ^ V žmetnij časaj pa jima je na pomoučpriskočo tudi Kalman.
-	Dodajanje določnega člena: ... ki jo je bilo v deželi treba spoštovati ^ ... štero je trbelo v toj deželi spo-štuvati.
-	Zamenjava leksema: vitko telo ^ lejpo tejlo; dlan ^ rouka; ... ne bom nikoli snedel besede ^ ... nemo nig-dar prekršo svoje rejči; se je skrivoma pritihotapil ^ je na skrivma šou;
-	Ekspresivna (ne)zaznamovanost leksema v knjižnoslovenski različici: ekspresivna (ne)zaznamovanost lek-sema v narečni različici: objel ^ zgrabo okouli pasa; taval ^ je odo; se potika ^ odi.
-	Zamenjava tvorjenke z njeno skladenjsko podstavo: poslušalcem ^ tistin, ka so poslujšali.
-	Izpust stavka: Z materjo sta nabirali zdravilne zeli, jih sušili na podstrešju in prodajali na mestni tržnici. ^ Z materjof sta nabejrale zdravilne trave pa kurine pa jij odavale v varaši na senji.
— 109 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
- Sprememba besednega reda: ... je le
prikimaval in čakal. ^ ... je čako pa prikimavo.
Sledi primer fonetične transkripcije govorjenega besedila, ki lahko kot tak služi za nadaljne narečjeslovne raziskave.
Fonetična transkripcija odlomka iz pravljice Zalika in Gusti.
Bi'lo:u je 'to:u 'inda s've:ita, da so bi'le: pó'tiii med 'rekof 'Ra:bof pa 'Mo:rof v-'leti ešče p'ra:šne, ge'se:ni b'latne, po'zidmi pa se je 'komaj 'da:lo o'diti pó nij. 'Gospoda je po'tüvala s 'kunami, k'metje s k'ra:v3imi 'ko:ulami, sr'ma:cke pa 'peški. 'Si pa so na nij sre'cüvali 'goslara 'Gustija pa ple'sa:lko 'Za:liko, š'teriva sta 'ne:i 'mela 'do:uma. Za'to:u sta bi'lá: 'ce:ili čas na 'po:uti. Po'tüvala sta ód kri'žišča do kri'žišča, ód 've:si do 've:si, ód 'va:raša do 'va:raša, pa pri'na:šala med li'dij ve'selje. S'tá:vlala sta se na 'trgaj pa sepó'se:di, ge só 'jiva š'čeli pos'l&jšati. Praf ód ssr'cá: pa sta kda za'igrala pa zap'le:sala 'tüdi f sa'mo:utnój rav'nici, ge só se z-'nima póvese'lirile 'samo ži'va:li. Vej 'sakši, š'teri jiva je gda 'č%, pa 'vidó nüvano u'metnost, jiva je š'čou z'no:uva íüti pa 'viditi. Lid'ge: só 'meli 'radi 'Gustijóvo 'muziko, ali ešče 'bole jih je zas'va:jal 'Za:likin p'les. Da se nemi je 'ce:ila 'ta: 'da:la, je 'bi:ila 're:isan 'viditi, kak či ne bi 'bi:ila ód 'etoga sve'ta:. 'Ñe:ne 'bo:use nó'ge: so póska'küvale kak m'lá:di 'zá:fci v 'rosnoj t'rá:vi. 'Ñe:no 'te:ilo se je 'zidbaló kak 'vrbje f póm'lá:dnón 'votri. Pa 'ne:ni ób'ra:s je 'sijo kak 'ra:no 'sunce nad rav'nicof. 'Bi:ila je m'la:da pa 'le:ipa, ka joj 'ne:i bi'lo:u ed'na:ke 'daleč nao'ko:uli. Pa 'ne:ni 'srčni s'mej je 'büu nalez'lmvi. Da so ga že od 'daleč íüli, so lid'ge: na 'nivaj k'raj '3a:li 'motike. V ošta'rijaj pa so 'ešče 'na:jbole 'lačni pó'zá:bli na ž'lice. 'Vidlo se jin je, kak, ka bi se v-'ne:noj bli'ži:ini za 'ijp s'tavo 'čas, f-ssr'ce: pa ka bi s'müknilo 'neka 'le:jpóga pa ga seg'relo. Na'nesló je 'ednoga s'prtó'le:itja, ka je 'šou k'ra:levič z B'latóg'ra:da k 'reki 'Ra:bi ló'vi:it pós'trvi.
'Ñegva ras'košna kó^ija se je s'ta:vila na 'kü:ikli, 'ge je sta'lo:u že 'dosta li'di:i. S'tà:li so f k'ro:ugi pa g'le:dali v 'go:utca pa ple'sa:lko, š'teriva sta jix za'ba:vala s s'vojof 're:itkof veš'činof. Kra'lefsko sp'remstvo je pre'ma:mila rado'vednost, pa je m'là:di k'ra:levič, š'teri je 'č% 'Zà:likin z'vonki s'mej, po 'du:ugon 'časi s'to:upo med li'dij. Kak za'cumprani je g'ledo v 'ñe:no 'le:ipo 'te:ilo pa 'iskre iz 'ñe:nij 'čarni o'čij so 'ñemi 'čistak razv'nele sr'ce:1. 'Ne:i ka bi 'to:u sp'loj z'na:u, je 'šou furt b'liže pa b'liže do 'tečas, ka se je 'ne:i dó'tekno 'ñe:noga g'vanta pa jo zg'rabó za ro'ko:u. »Nig'da:r san 'ešče ne:i 'vido 'nika 'lepšoga, kak je t'voj p'les«, joj je p'ravo k'ra:levič, da je 'Gusti od'ložo s'voje 'gosli. Pa nig'da:r san 'ešče 'ne:i 'črn 'nika 'bole ve'se:lóga, kak je t'voj s'mej, je 'Za:liko, š'tera je prese'ne:čena s'ta:nóla, zg'rabó ó'ko:uli 'pa:sa, pa jo s'tisno k 'sebi. Za'to:u ti z'daj 'eti po'nüjan s'vojo kra'íefsko ró'ko:u, pa ti 'tü pret 'sejmi obe'ča:vlen, ka 'nemo nig'da:r pre'kršo s'voje 'renči«. »'Ešče z 'ničin san 'ne:i 'bi:ila tak pó'čaščena pa 'geñena«, je odvr'no:ula 'Za:lika pa ñemi je 'Mšnila kra'lefsko ró'ko:u. »T'vojoga s'nüblena pa na 'žalost 'nemren sp'rijati, vej je 'moje ssr'ce: že 'da:no 'Gustiji. 'Samo za'volo 'na:jne lü'be:zni je v-'ñen 'telko s'reče pa ve'selja, ka 'to:u 'lejko pok'loniva 'tüdi d'rü:jgin«.
»Pre'le:ipa si, pa 'se t'voje p'reveč drago-'ce:ino, ka bi 'lejko pri'pa:dalo 'ednómi pote'puškómi 'goslari«, se je 'mrščo k'ra:levič. »'Samo 'ges ti 'lejko f-'toj de'želi 'nü:idin 'dom, š'teri de v're:iden t'vojóga i'me:na«, je 'bü:u g'vüšen. »'Me:ila boš 're:isan 'se, ka 'boš-'čela pa 'si 'moji s'lüge 'do ti 'den pa 'no:uč na vó'lo:u«. »'Nika d'rü:igo si ne že'len, kak 'samo 'te: rav'ninski 'vöter v la'sa:j pa 'Gustijóvo ró'ko:u, š'tera me 'vodi po 'ešče tak za'raščenij pó'ta:j«, ñemi je p'robala dópó'vedati 'Za:lika. »Gda koli si boš 'to:u za'želo, 'radiva p'ri:ideva na d'vor pa se póvese'li:iva s 'teuf, samo z'daj me 'püsti z 'ñin, š'teróga man 'na:j'ra:jši«, ga je p'robala pre'gu:učati.
Ali 'samo k'rá:levtóóva 're:ič je 'bi:ila 'tista, š'tero je tr'beló f-'toj de'želi spoš'tfrvati.
— 110 —
'-Së/aviiO. Centra.
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
'Za:liko so s'lüge ót'pelali f-póz'laceno 'kočijo, 'Gusti pa je 'sa:n 'o:usto na p'ra:šn0j 'po:uti Pó'tüvo je ót kri'žišča do kri'žišča, ód 've:si do 've:si, ód 'va:raša do 'va:raša tak, kak je 'odo sa 'ta: 'le:ita, 'samo ka je z'daj 'bi:ila 'negva 'pesen 'žalostna. Pó'pe:ivo je o s'vojoj brez'mejnoj bole'či:ini, tak, ka so 'tistin, ka so pos'l&išali, p'rišle skó'ze: v-ó^i:i. Pri ssr'cá:j pa jix je stis'ka:valo, samo pó'má:gati 'nemi je 'ne:i 'mogo 'nišče. No, tak so 'ta: šla 'lenta.
Navedeni primeri razlik med jezikoma knjižnoslovenske in prekmurske različice pravljic Mislice, ki se pojavljajo na vseh jezikovnih ravninah, potrjujejo dejstvo, da prekmurska različica ni le priredba knjižnojezikovne, pač pa popolna prestavitev besedila iz knjižnega v narečni kod z upoštevanjem sistemskih značilnosti prekmurskega narečja, to pa jeziku daje avtentičnost, melodič-nost in prožnost, ki še posebej prihajajo do izraza v govorjeni, tj. zvočni obliki, ki je nepogrešljiva obogatitev vsakega narečnega besedila.
Mojca Horvat
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, mojca.horvat@zrc-sazu.si
SLOVENSKI FILM V SLIKI, GLASBI IN BESEDI. Ur. Marko Jesenšek. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, 2015. 334 str.
Letos mineva 110 let, odkar se je dr. Karol Grossmann v Ljutomeru z nastankom prvih ohranjenih filmskih zapisov v slovenskem prostoru vpisal med utemeljitelje slovenskega filma. Dr. Karol Grossmann - pionir slovenskega
filma - je bil razgledan in izobražen človek; med drugim se je ukvarjal z literaturo, gledališčem, prevajanjem, fotografijo in filmom. In tako je leta 1905 posnel prve slovenske filme (trajali so sicer le nekaj trenutkov in so v bistvu kratki dokumentarni posnetki): Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu. Gre za prikaz najpomembnejših področij prenekaterega takratnega (in tudi sedanjega) Ljutomerčana.
Ljutomer, zibelka slovenskega filma oziroma slovenske kinematografije, se svojega pomena v zvezi s filmom še kako zaveda. Letos so že enajstič pripravili festival Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, v katerem združujejo svojo ljubezen do filma in Prlekom ene ljubših dobrin, vina.
Ob 110-letnici začetka slovenskega filma je Občina Ljutomer leto 2015 razglasila za Leto filma in skoraj nujno je bilo ob tem jubileju prirediti tudi znanstveni simpozij. Priredili so ga Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), pod vodstvom neumornega ravnatelja Zvonka Kusteca, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Grossmannov festival in Občina Ljutomer. Simpozij z naslovom Slovenski film v sliki, glasbi in besedi je potekal 14. in 15. julija v Domu kulture Ljutomer in na Golarjevi domačiji v Ljutomeru. Rezultat razpravljanja na simpoziju je znanstvena monografija z istim naslovom: Slovenski film v sliki, glasbi in besedi. Monografijo je uredil dr. Marko Jesen-šek, izdala in založila jo je Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer.
V monografiji je zbranih 24 razprav, ki so razdeljene v tri poglavja: Slika, Glasba in Jezik. Gre za tri področja, ki nam jih film omogoča oziroma ponuja. Morda namenoma, morda le naključno je največ prispevkov (deset) s področja
— 111 —