ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 4 641 poznavanje avtorjevih stališč do znane »sedmojulijske« zakonodaje (zakonodaje, ki jo označuje znani zakon o narodnostnih skupnostih z dne 7. julija 1976 z vsemi posledicami vred). Veiter ob ostalem prinaša nekatera opozorila na delo tako ime­ novane »komisije za probleme slovenske manjšine« (Ortstafelkommission) avstrij­ skega kanclerja dr. Kreiskega po letu 1972, katere dejavni član je bil tudi pisec razprave. V razpravi so ponatisnjeni tudi nekateri avstrijski manjšinski pravni akti. Med kritičnimi pripombami na sedmojulijsko zakonodajo naj omenimo Vei- trovo opozorilo, da še vedno niso izpolnjena določila avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki zagotavljajo Slovencem in Hrvatom v kulturmh, upravnih in sodnih ustanovah, kjer živi manjšina, enake pogoje kot večinskemu narodu ter prepove­ dujejo delovanje protimanjšinskih organizacij. Ob koncu naj se omenimo, da se Veiter v razpravi nadrobneje dotika^tudi problematike Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Tone Zorn Zbornik občine Grosuplje. Gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika Ï—X, Grosuplje 1969—1978. Zbornik izhaja vsako leto že od 1969, ko se je skupina občanov s podporo skupščine občine in posameznih delovnih organizacij precej tvegano, vendar z uspehom odločila, da ga bo izdajala v lastni režiji. Od osmega letnika (1976) je financiranje družbeno povsem urejeno, izdajatelj je postala OK SZDL Grosuplje, publikacijo ureja imenovan uredniški odbor, stroške pa pokrivajo kulturna m iz­ obraževalna skupnost, skupščina občine in organizacije združenega dela. Vseh deset letnikov je vzorno uredil glavni urednik prof. dr. France Adamič; njegov trud dobesedno izžareva i zvsake številke ZOG. Zborniki so urejeni po že ustaljenem načinu, tako da so na začetku objavljeni prispevki v rubriki z naslovom Dogodki in podobe iz NOV. Eden od naj vnete j ših sodelavcev tega razdelka je prof. dr. Metod Miku ž, ki objavlja svoje razprave in razmišljanja praktično v skoraj vsaki številki: Dvakratni napad 18. divizije na šmarska tunela, 1/1969; Grosupeljsko okrožje, 11/1970; Ilova gora 1943, III/1971; Grosuplje v prvi polovici 1942, IV/1972; Nepraznovana obletnica (velika italijanska ofenziva), V/1973; Trideset let svobode, VII/1975; 1941—1976, VIII/1976; Tri oblet­ nice, IX/1977. Sploh je značilno, da si je uredništvo zbornika znalo ustvariti širok krog stalnih sodelavcev, ki so v glavnem povezani na tak ali drugačen način z Gro­ supljem in njegovo okolico. Mednje spadajo poleg drugih: prof. dr. Stane Valen- tinčič (Prvi okrožni odbor OF v Grosupljem, dr. Franjo Podkoritmk, oboje v II; Okrožje OF Grosuplje in ljudska vstaja na njegovem območju, IV m VI; Moja srečanja s komandantom Francem Rozmanom-Stanetom, narodnim herojem, VIII; Rajon Slivnica—Žalna, IX; Spomin na tiste težke, burne in prelomne case, X/1978), France Perovšek (Današnji pogled na lik Stojana Šuligoja, II; Vojna, razpad stare Jugoslavije in okupacija, III; Nekaj misli ob spominu na Ivana Erjav- ca-Ceneta, IV; Pomlad 1942 in prvo osvobojeno ozemlje. Spomini in sedanjost, IV; Nekaj misli o revolucionarnem poslanstvu Adolfa Lakhla-Dolfeta v grosupeljskem okrožju, X); Peter Stante-Skala (Nastanek in borbe II. grupe odredov, I; Na Krki po tridesetih letih, VII); Ive Krevs (Spomeniki iz narodnoosvobodilne vojne, II in VI; Narodni heroji z območja naše občine, III; Ob 30. obletnici zbora odposlancev slovenskega naroda, V), Milan Guček (Bitka za Škocjan, VI; Name­ sto praznika — pekel za Binkošti 1943, VIII; Vrnitev med ljudi /Šercerjeva briga­ da/ VIII), univ. prof. Metod Dular (Revolucionar Franc Vidmar, VI; Prispevek k vlogi tovarne Motvoz in platno v NOV, VII; Kako so delavke tovarne Motvoz in platno sodelovale v NOV, X), Venceslav Winkler (Spomini na leto 1941 na Krki, IV); Drobci iz leta 1942 na Krki, V), Janez Perovšek (General Lohr je ušel VII; Mučenje, IX). Posamezne članke in spomine so prispevali se: Lado A m b r o ž i č (Podoba Edija Turnherja, II). Tone S e 1 i š k a r (Ilova gora, II), Matej Bor (V partizanskem taboru, III), Ciril Jurčič (Ob obletnici srečanja IOOF z drugo grupo odredov na PoUci, II), France Klopčič (Za svobodo in zedinjeno Slovenijo, III), Stane Semič-Daki (Tiger vodi napad na Višnjo goro, IV) Ivan Feriez (Stiska partizanska četa, IV), Jože Gale (Iz mojega dnev­ nika V in VII), Cveto Budkovič in Vera H r e š č a k - B e bi er, ki pišeta o Svetu Maroltu-špiku (VI in VII), Franci Strle (Tomšičevci v grosupeljski občini, VII), Vilko Kolar, ki se spominja Cveta Budkoviča (VII),Edvard Gole- Švigelj (Kurirska postaja TV 3 na Debečem, IX), Janez Kramar (Rajon Sliv­ nica—Žalna, X) in Jože V i die (Črna roka v občini Grosuplje, X). ZOG objavlja tudi govore na partizanskih srečanjih in zborovanjih aktivistov. 642 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 4 Naslednji razdelki so posvečeni občini in občanom, književnosti, kulturi, pro- sveti in znanosti ter kronografskim zapisom. Z rezultati s področja arheološke znanosti nas seznanjajo prof. dr. Jože Kastelic (Pogled v preteklost, I; Arheo­ loška najdišča v občini Grosuplje, V), dr. Stane Gabrovec (Trideset let arheo­ loškega dela v Stični, VII; Virsko mesto, IX; Dolga pota stiskih izkopanin, X) in i-rane Ljubic (Rimske ceste na območju sedanje občine Grosuplje z aplikacijo na predzgodovino in srednji vek, IX). S srednjeveško zgodovino se ukvarjajo Božo O t or ep e c (Ob 500-letnici mesta Višnja gora, X), Branko Re is p (Stara prav- ™k У •ln Mirko P e r v a n j a (Višnja gora in njena okolica. V spomin na njeno 700-letmco, II). S tehtnimi razpravami sodeluje tudi prof. dr. Vasilij Melik (De- zelnozborske volitve 1861—1895 na današnjem grosupeljskem ozemlju, V; Volitve 1907—1927 na današnjem grosupeljskem ozemlju, VI; Nekdanje občine v občini Grosuplje, VII). Razpravo Gibanje števila prebivalstva, hiš in stanovanj (1910— 1971) je pripravil Ivan Ahlin (V). Z gospodarsko zgodovino se ukvarjajo prof. dr. France Adamič (Razvoj in gospodarska vloga zadružništva v Dobrepoljah, II; Naši velečebelarji, III; Vodna kolesa, mlini, stope in žage, IV—VI, VIII), Ivan Benko (Mlekarna Kmetijskega društva v Dobrepoljah, II), Stanislav Fras (Petdeset let elektrarne Zagradec in njen pomen za splošno elektrifikacijo grosupeljskega območja, IV) in Ivan Mo­ hor lč (Boj za dolenjske železnice, X). Veliko je zlasti prispevkov o povojnem gospodarskem razvoju, med njimi prednjačijo zapiski ob jubilejih posameznih de­ lovnih organizacij. Obsežen je fond literarnozgodovinskih člankov, pri čemer gotovo ni naključje, da je največ prostora odmerjenega prav grosupeljskemu velikanu, pisatelju, publi­ cistu in družbenemu delavcu, slovenskemu izseljencu v ZDA, Louisu Adamiču O njem pišejo Janko N. Rogelj (II), Mira Mi h eli č (III), Vatro Gril (IV)' večkrat ameriški profesor dr. Henry A. Christian (V, VIII, X), Tomo Ma­ st rako (VIII), Ivan Bratko (IX), Anna P. Krasna (IX) in Janez Tom­ šič (IX). Preberemo lahko tudi o Matevžu Kračmanu (II, III), Ivanu Cankarju in njegovih odnosih s Franjo Opekovo (III), Franu Jakliču (III), Stanetu Novaku (IV), humanistu Luki iz Dobrepolj (VI), beograjski izdaji Cankarjevih in Župan­ čičevih del (VIII) in o Župančiču samem (X). širši kulturnozgodovinski problematiki se je posvečal v svojih objavah dr. Fran V a t o v e c (Prva slovenska poklicna časnikarja, sinova Dolenjske /Jurčič in Tom­ šič/, III; Primož Trubar, prvi slovenski urednik, dopisnik in novičar, IV; Levsti­ kova pomembna vloga v slovenskem časnikarstvu, V), krajevnim razmeram pa Etbin Boje (Mladost v Dobrepoljah, V,'VI, VII), Pavla Lenič (Grad Zavrh in njegovi ljudje, VII), Mihaela Jarc (Iz dedove knjige, VIII) in Cveto Bud- kovic (Prvi utripi kulturnega delovanja v Grosupljem 1909—1920, IX; Kulturno in prosvetno prizadevanje v Grosupljem od 1918 do 1941, X). Posamezni kulturni, znanstveni, politični in sploh javni delavci so predstavljeni tako v krajših člankih kot tudi v temeljitejših študijah: Jože Zupančič (II), Franc Seme (II), Helena Raj- hova (II), Polde Oblak (IV), dr. Stanko Vurnik (V), Janez Škerbinc (VII), igral­ ska družina Potokarjev (VIII) in Janez Kopač (IX). Z zgodovino šolstva sta se poleg Ivana Ahlina (III) in Lojzeta Sonca (III) načrtno ukvarjala Etbin Boje (II) in še zlasti Cveto Budkovič, eden naj marl j ive j ših sodelavcev ZOG sploh (I—VIII). Precej se je pisalo tudi o preteklosti zdravstvene službe. Omenimo prispevke dr. Andreja Jenka (II), prof. dr. Petra Borisova (Dr. Marko Gerbec in njegov čas, III), dr. Milana Dolenca (Prispevek dr. Marka Gerbca o goveji kugi, VI; Kozmijana s Krke, patrona živine, VII; Stiska okolica je bila središče ljudske medicine na Dolenjskem, VII) in prim. dr. Emana Per ti a (VIII). že od samega začetka je redni sodelavec ZOG tudi prof. dr. Stane M i k u ž, ki nam predstav j a posamezne likovne umetnike in njihova dela: Franceta Kralja (III), Staneta Keržiča (IV), Toneta Kralja (V), Ferda Vesela (VI), Riharda Ja­ kopiča (VII) in Franceta Zupana (VIII). Napisal je tudi razpravo o zgodovinarju in umetnostnem zgodovinarju Konradu Črnologarju (IX) in nam približal Zani­ mivo pravdo iz 17. stoletja (X). Od umetnostnih zgodovinarjev je vsekakor treba omeniti še Jureta Mikuža (Freske iz 16; stoletja v cerkvi na Taboru pri Gro­ supljem, IV; Prvi »portret« krajine v slovenskem slikarstvu/sv. Uršula v Lanišču/, Župna cerkev v Šmarju in njeno umetnostno bogastvo, VI; Rastlinstvo kot likovni motiv: stiska renesančna poslikava iz leta 1555, VII; Nova dognanja o slikarstvu hrvaške skupine, X), dr. Marij'ana Zadnikarja (Stična v luči novih odkritij, VIII; Zgornja Draga pri Stični, X) ter dr. Petra Fistra (Tabor nad Cerovem, VII). ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 4 643 S področja etnologije so v ZOG naslednji prispevki: Mihaela J are, Prego­ vori iz okolice Višnje gore (VII); Mira Erjavec, Ljudsko življenje v delih Josipa Jurčiča (VIII, IX); Anka Novak (Vzajemna pomoč na vasi — na primeru Zdenska vas (VIII), Kmečka naselja in stavbarstvo v Dobrepoljski dolini (IX); Ljudmila Bras (Lončarska zbirka v gradu Podsmreka, IX), razprava Grosupelj­ ske kovačnice (X) avtorja Jake M ü 11 e r j a. Od tretjega letnika dalje objavlja prof. dr. Adamič bibliografijo o Gro- suplju in okolici (od IV. dalje pod naslovom Naši kraji in ljudje). Etbin Boje je k članku o Franu Jakliču sestavil tudi njegovo bibliografijo (III), objavljena je še Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju na ozemlju občine Grosuplje 1945— 1969 (IV) izpod peresa dr. Franceta Š k e r 1 a, v četrtem letniku pa je prof. dr. Tine Kurent poročal o izdaji bibliografije Louisa Adamiča. V vsakem letniku je vredna pozornosti tudi kopica informacij iz sodobnega življenja, raznih panog gospodarstva, družbenih služb in dejavnosti (prosveta, kul­ tura, zdravstvo, otroško varstvo, varstvo okolja, delegatski sistem m samouprav­ ljanje, društva itd.), redno objavljajo tudi občinsko kroniko in literarne prispevke. Janez Šumrada SLOVENSKA MATICA, Ljubljana, Trg osvoboditve 7 in Zgodovinsko društvo za Slovenijo sta sklenila dogovor o sodelovanju, po katerem lahko člani Zgodovinskega društva za Slovenijo ob pred­ ložitvi potrjene članske izkaznice v prostorih Slovenske matice nabav­ ljajo vse Matične publikacije po ugodnejši ceni, ki sicer velja le za redne Matične člane. Iz bogatega izbora leposlovnih in različnih strokovnih del opozarjamo zlasti na nekaj knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga nekaterih med njimi bo v kratkem času pošla!): Slovenska matica 1864—1964 (zbornik) Koroški plebiscit (zbornik) Janko Pleterski: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo (1914—1918) Lavo Čermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom Marijan Britovšek: Razkroj fevdalne agrarne strukture na Slovenskem Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem Ivan Mohorič: Zgodovina železnic na Slovenskem Janko Pleterski: Narodna in politična zavest na Koroškem Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike L—IV. Lavo Čermelj: Spomini na moja tržaška leta France Koblar: Moj obračun Veno Pilon: Na robu V zbirki za leto 1979 je izšlo tudi že dolgo pričakovano delo: Franc Petek — Janko Pleterski, Spomini koroškega politika. Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih najzanimivejših slovenskih memoarnih del.