42
Zakaj, kadar dan začne rasti, ni že tudi zjutraj toliko pred svetlo kolikor je zvečer dalji dan ?
Tako je z nami vred gotovo že tudi marsikteri naših bravcov popraševal, pa ni mogel zastavice te prav uganiti. Res čudno je, da dan pri obeh koncih — zjutraj in zvečer - ne raste enako; zvečer je že čez eno uro dalji, zjutraj se pa še celo malo čuti, da je svetlejše.
Na to vprašanje smo našli v frankobrodskem časniku ,?Didaskaiiau sledeči odgovor, s kterim mislimo marsikomu vstreči.
Že 3 tedne — piše „Didaskalia" v drugi polovici preteklega mesca januarja — raste dau, in celo malo čutimo zjutraj, da bi bilo kaj svetlejše kakor je bilo o božiču.
Odkod tedaj to, da pri vsem tem, da smo v sredi januarja ali prosenca noči že 28 minut odtergali, še zmiraj ob osmih zjutraj  nimamo pravega danu?
Nekteri mislijo, da je oblačno, megleno ali snežno vreme v tem času tega krivo, in da zatega voljo se zjutraj tako pozno dani. Al to ni res; saj vsak ve, da ni zmiraj in povsod ta čas megleno ali oblačno.
Vzrok mora tedaj drug biti.
Pratikarji pravijo, da od 22. do 31. grudna ali decembra je dan za 5 minut, — od 1. proseuca ali januarja noter do 15. pa spet za 23 minut dalji, tedaj od 22. grndna noter do 15. prosenca v vsem skupaj za 28 minut. To je res, — al zatega voljo ne smemo misliti, da tistih 28 minut, za kterih je dan v sredi januarja dalji, bi smeli tako na dvoje razcepiti, da bi 14 minut pridjali zjutraj dnevu, 14 mi nut pa zvečer, to je, da bi mogel dan se zjutraj za 14 minut pred začeti, zvečer pa bi se moglo tudi za  14 minut pozneje m raci t i.
Vzroka, da nam dan le na večer dalji prihaja, ne smemo iskati v astronomijskih (^zvezdnih) postavah, ampak samo v tem, kako mi dnevne ure štejemo, in po tem, kakor so naše ure uravnane (rihtane).
Ce se nam zdi, da dalji dan ne pospešuje danu zjutraj — po tistem srednjem merilu časa, kterega nam kažejo naše ure — je vzrok tega v tem iskati, da od 25. grudna  ali  decembra  naprej  je   po I danski   čas,   kakor
43
ga mi na naših urah imamo, pravemu poldnevu zmiraj naprej za nekoliko od dneva do dneva se množečih drobcov ene ure; na naših navadnih urah je tedaj jutro zmiraj poprej kakor je na sončni uri. Kadar naše ure 8 kažejo, kaže sončna ura i. dan januarja še le 7. uro in 56 minut, — 11. dan januarja 7. uro in 52 minut, — 17. dan januarja 7. uro in 50 minut, — 31. dan januarja 7. uro in 47 minut, in 11. dan svečana ali februarja 7. uro in 46 minut.
Če so tedaj naše ure čedalje bolj sončni uri naprej, in sicer po tisti razmeri, kakor dan dalji prihaja, se ne smemo čuditi, da naše ure, kolikor bolj prehitajo sončno uro, rasteči dan vsako jutro potrudijo.
Po tem se tedaj očitno kaže, zakaj tisti čas pozimi, kadar dan začne rasti, se zjutraj tako malo čuti, da dan raste, in da je treba skor do konca mesca januarja čakati, preden je zjutraj tako svetlo, da moremo ob osmih lahko kako pisanje brati. Kolikor pa smo zjutrej o svetlobi na zgubi, toliko na boljem smo pa zvečer.