Džungla. Roman iz afriškib pragozdor. ¦SAiigicžki gpisal E. R. Bonroughs. — Prevedel Paulus. 31 Nista še storila dvajset korakov drug za drugim, "So t* gospod profesor nenadoma ustavi. Pred njim je stal kakor zrastel iz zemlje orjaški <3tnec s sulico v roki, s tuljein in lokom na hrbtu. Gospod profesor j« nekam nemirno pogledal krog aebe, nervozno snel klobuk in pozdravil: »Dober dan, gospod!« •flrneo se je prijazno zarežal od ušesa do ušesa, neIttj poT«dal, česar pa gospod profesor ni razumel, ter »mu ponudil roko. Prolesorju se je vrnil poguin. »Ab — me v«&eli, me veselil Se poznaTa, kajne? Gotoro ste me videli v Baltimori? Jaz sem namreč Por%em, v«ste, iz baltimorskega vseučilišča!« črnec se je še huje režal. T tcmi je prišel bližje gospod Filander. Zelo se je *udil, ko je našel svojega profesorja v prijaznem pogovorm 2 diTJaškim črncem. »Poglejte, gospod Filander«, mu je klical profesor, *tale gospod j« moj dober znanec! Poznava se iz Baltimara.« »Saj pravim —! Gospod profesor, nikar mu prevcč m zaupajte! Dirjak j«, ljudožerec in kdove kaj še tsc! Poberiva se rajSi odtod, dokler naju še ni povezal t snop!« »Bežite bežite! Takle dober človek!« Skoraj bi se bil vnel nov prepir med obema častivrednima gospodoma, da jima ni črnec začel nedvoumno namigavati, naj gresta z njim. »Pa pojdiva! Gotovo ga čakajo kje tovariši, ki me tudi dobro poznajo. Morebiti navsezadnje še tudi vas kateri pozna, čeprav —?« »Svarim vas, gospod profesor! Nikar —!« »Bežite, bežite! Velik strahopetnež ste in tudi neyed!než! Pravkar ste tole živalsko kost imeli za človeško, sedaj pa imate tegale prijaznega gospoda za divjaka. Bežite bežite!« 2ivahno je stopil za črncem po gozdu. Gospod Filander je šel za njim in majal z glavo. »Nesrečni človek! Še oba bo pogubil —1 Z njim pojdcm in z njLm umrjemi« XV. Ine in Trzan se končno najdeta. Ine je odprla oči. Kako dolgo je bila v nezavesti, tega ni vedela. Tudi tega ne, kaj jo je pravzaprav zbudilo, ali izprememba v legi ali rabli, mehki glas, ki ji je božal uiho. Pozno je že bilo. SoLnce je šlo k zatoimi, obrobljalo z zlatom' sinje oblačke nad obzorjem, se blesčalo t morju in obseTalo z rožnatimi žarki drcvje in grmičje. (Pa čudno —! Kje je pravzaprar bila —? Saj se je vendar zgrudila, ko je leva zagledala —. Sedaj pa je ležala, ali pravzaprar slonela je nekomu v rokah. In čisto mč več je ni bilo »trah. Mimo srečno, zadovoljno se je počutila. Pogledala je kvišku. Videla je v dvoje velikih rjavih oči, ljubeče in polne skrbi so zrle vanjo. In te oči so spadak t čudno zagorel, moško Iep obraz, resen, prikupljiv, pošten in odkrit. Bujni lasje so ga obrobljali in solnce ga je ožarjalo z nenavadnim sijajem. In dalje je videla mogočna pleča in dvaje lcrepkih. mišičastih rok ji je nežno podpiralo glavo. Čudno —! Pred par trenutki je žarelo vanjo dTOJe hudobnib krvoločnih levjih '^či —. Toda te oči niso bile levje oči —. ' Čegave neki? Tako znane so se ji zdele —. In obraz ji je bil tudi znan, tako dobro znan, —. Je mogoče —? ZaprU*'je oči in hotela razmišljati. Pa rahel moški glas, proseč in meh«k, ji je govoril: »Ine —! Ljuba Ine! Ne boj; se! Saj si pri m«ni! Poglej me!« Pa ni hotela. Sladko, prijetno čuvstvo jo je objelo. Da —! Pri nj«m je bila, pri svojem Trzanu. Umrla je, sedaj je pri njem na onem svetoi, kjer ni levov in ne Canlerjev. Nikdar v«č sc ne bodeta ločila —. Tiho je slonela na krepkih rokah in poslušala raehki, proseči glas. Tedaj pa je začutila na čelu rahel dih poljuba,, boj«č«ga, nedolinega, pa vendar tako čisto čloyeškega, zemeljskega. Torej še vendar ni bila na onem svetu —? Odprla je oči. Obraz je bil sklonjen tesno nad njo. »Ine, vzdrami se vendar! Ali me ne poznaš? Svojega Trzana, ki si ga prišla iskat v džunglo —? Tedaj je vedela, čutila in okusila, da še živi pravo pristno zemeljsko življenje in da živi še tudi njen Trzan. — Šum v goščavi ju je vzdramil iz njtinega šepetanja. Pred njima je stal orjaški črnec s sulico t roki ter s tuljem in lokom na hrblu. Nekaj je poTtdal Trzanu. Trzan je dvignil glavo. Hotel je vstati, pa ni imel *?eč časa. Dvoje prepirajočih se glasov je bilo slišati, dolga snbljata postava se je pririla iz grmovja in a njo druga, prav tako suhljala. Obe postavi sta obstali kakor okamencli in molk je ravladal, sumljiv, preteč molk. Prvikrat v življenju se je pTofesorju Porterju rgo4ilo, da ni mogel povedati svoje priljubljene rečenice. Ni bilo čuda. Ogromen mrtev lev je ležal na robu grmičja, dolga snlica mu je tičala v levem boku, in par korakoy r stran je klečal na tleh mlad človek silnih pleč in čudno zagorelega obraza ter podpiral glavo Ini, hčerki slarnega vseučiliškega profesorja —. Molk je pretrgal glas gospoda Filandra. »Neverjetno —1 Ni mogoče —! Gospod Trzan, ali ste vi, ali pa je samo vaš duh —?« Besede so zbodle profesorja Porterja. Prezirljivo je dejal Filandru: »Gospod, le kar molčite! Seveda —! Človeške kosti ne ločite od živalske, pa bi poznali živega človeka od njegovega duha —! Prepustite zadevo meni, ki sem oče tistemu dekletu tamle, ki je kakor vse kaže, z<lo srečno —.« Obrnil se je k mlademu paru. Trzan in Ine sta medtenTvstala, Ine je bila od strahu še vsa slabotna in Trzan jo je podpiral. Čudna izprememba se je zgodila z gospodom profesorjem. Kdor ga je zadnje mesece poznal, bi rekel, da je r tem Irenulku slari mož doživel veliko, nenadiiD srečo. Lice se mu je zazlezlo t zadovoljne gube, oči so se mii dobroholno smejale in odobravaje počivale na mladem paru, niti sledu ni bilo več v njegovem obrazu o tisti trudni zamišljenosti in raztreseno&ti, ki je posebno zadnje mesece ležala na njemi »Gospod1 Trzan, — ali pravzaprav dragi lord Greystoke, kakor *e sedaj imenujetec, je dejal in oči so mu žarele v prijazni hudomušnosti, »čuli smo, da ste mrtvi, da ste utonili. Kako neki da se kar na mah spet pojavite tule v džungli in kako da yas je našlo prar tisto dekle tamle, ki se tako zaupno oklepa vaše roke —?« »Božja previdnost me je semkaj pripeljala, gospod profesor! je rekel Trzan. »Toda dovolite, da Y«m pr«dstavim svojo zaročenko! Gospodična Ine Porter in jaz, John Trzan Clayton lord Greystoke, midya sra ti namreč pravkar obljubila večno zvestobo. Prosiva Tas, ča nama podelite syoj očetovski blagoslov!« Profesor Porter se ni prar nič začudil. Le dobroToljno se je namuznil. »Hm, da —! jPrarzaprav bi vas moral okregati, dragi lord! Zakaj pa niste že t Wisconsinu stopili takole pred mcne z Ino, tisti Tečcr, ko ste pognali s farme oholega Canlerja slabega spomina —? Pa tudi tebe, drago dete moje, bi moral prarzapraT okarati! Mnogo grenkih ur bi bila prihranila svojemu očetu in sebi, če bi bila gori y Wisconsinu tistikrat pa Carlerjevem odhodu malo poprašala za svet f.taxega Porterja, mesto da si obračala oči za tistim grižavim fantom —!« ,Oče —!c je proseče rekla Ine in skrila obraz za širokim Trzanovim hrbtom. >No no —, saj n« bom t«č! Kar je bilo je bilo —. Saj ni sem prav nič hud, pxaT ni<i —. (Dalje prihodnji«.)