Krajša delovna obveznost
Številne analize kažejo, da pri nas slabo izkoriščamo stroje in naprave, ki smo jih večkrat uvozili za drag denar. Ker današnja tehnologija izre-dno hitro napreduje, taki stro-ji tudi v kratkem času zastari-jo. Mimo drugih vzrokov, ki botrujejo slabi izkoriščenosti strojev in naprav, je vsekakor tudi slaba izkoriščenost de-lovnega časa. Toda delovnega časa ne izkoriščamo slabo sa-mo v proizvodnji, temveč v celotnem združenem delu, morda celo dosti slabše v družbenih in storitvenih de-javnostih. Izgube, ki nastajajo zaradi neizkoriščenosti oz. slabe izkoriščenosti delovne-ga časa in slabe organizacije, pa močno vplivajo na zmanj-ševanje celotne družbene pro-duktivnosti. Večkrat bi lahko poiskali vzroke za slabe rezul-tate v prenekateri organizaciji dela in to ne samo v delovni organizaciji, temveč v organi-ziranosti nasploh in neučin-kovitosti povezav ter neuskla-jenem opravljanju posamez-nih funkcij v TOZD in med TOZD ter drugimi višjimi oblikami združenega dela, kot tudi med združenim delom in različnimi samoupravnimi in-teresnimi skupnnstmi, uprav-nimi organi, institucijami in bankami.
Navidez si je sicer trditev,
naj bi višjo produktivnost do-segli v krajšem času, naspro-tujoča, vendar moramo, če pregledamo izrabo delovnega časa, ugotoviti, da v številnih primerih osemurni delavnik ni izkoriščen niti 80 odstotno.
Draga osnovna sredstva, to je stroji, oprema in prostori, terjajo, da bi bili čimbolj izko-riščeni, vendar pa v resnici številne OZD opuščajo dvo-izmensko delo, poleg tega pa v večini primerov, uvajajo tu-di 5-dnevni delovni teden. Ta-ko stroji v soboto in nedeljo stojijo! Verjetno bi veljalo ra-zmisliti o boljšem izkorišča-nju razpoložljivih kapacitet. Pri tem pa se bo treba soočiti z odporom OZD in delavcev v OZD do podaljšanega obrato-valnega časa, torej do večjega izkoriščanja          proizvodne
zmogljivosti oziroma kapaci-tet. Nedvomno je eden od ra-zlogov za tak odpor neustre-zen način delitve sredstev za osebne dohodke v posamez-nih OZD; pri osebnih dohod-kih se vse premalo upošteva in vrednoti čas, v katerem de-lavec opravlja svoje naloge. Velikokrat se nočno delo, de-lo v nedeljah in praznikih pre-malo vrednoti v primerjavi z delom v rednem delovnem času.
Dokaz, da so delavci še ka-ko pripravljeni delati ob sobo-
tah in nedeljah, je tudi anketa, ki so jo izvedli v nekaterih to-varnah, kjer so želeli ukiniti tretjo, nočno izmeno. Večina delavk je bila proti ukinitvi te izmene, ki jim je omogočala ne samo višji dohodek, tem-več tudi smotrnejšo izrabo ča-sa med dnevom. Čeprav je ta-ka želja v nasprotju s priporo-čili sindikatov in mednaro-dno konvencijo o nočnem de-lu žena in otrok, saj je nočno delo škodljivo, pa bi morali razmisliti o pojavu kot takem, torej o pripravljenosti delav-cev, da delajo tudi v času, ki ni povsem običajen, torei ne samo v času od 6 do 14^. O tem bi veljalo še toliko bolj razmišljati, saj bi ob boljšem izkoriščanju opreme, poslov-nih skladov itd. - to pa bi do-segli s podaljševanjem obra-tovalnega časa, - lahko začeli razmišljati o krajši delovni obveznosti posameznega de-lavca. Pri tem je velika mož-nost, da bi bila produktivnost dela v krajšem delovnem času dosti bolj skoncentrirana in torej večja. Po drugi strani pa krajša delovna obveznost od-pira možnosti za podaljševa-nje obratovalnega časa in s tem boljše izkoriščenosti de-lovnih sredstev in torej večji produktivnosti. Na žalost pa se v praksi vedno bolj uve-ljavlja ukinjanje izmen in se po potrebi uvaja delo preko polnega časa, torej nadurno delo, kar pa je v nasprotju s cilji za skrajševanje delovne-ga časa in zahtevami za učin-kovitejše izkoriščanje kapaci-tet in torej večjo produktiv-nost.
B. P.