Biwšim Ąjetnikom v Italiji. (PiSe poslanec Ja iVesenjak.J •V ptujskein okraju, na Pragerskem in v Brodu na Hrvatskem sem slišal od posameznih vjetnikov, ki so se vi-ačali doinov, naravnost neverjetne trditve . Naša dolžnost' je, da o tem javno govorimo ter ugotovimo resnico tev jo Io6irao od govoric. T r d i t v e u j e t n i k o t. Vra8u.io6i se ujetniki so pravili, da so jim v I(aliji oficirji in drugi zatrjevaii sledeče: Niliče se za vas ne briga, niti vaša vlada, niti vaši zastopniki. Država vaša no8e, da bi vi prišii domov, ker se vas boji. Posebno Srbi vas nočejo, ker ste se borili proti Italiji kot njihovi zaveznici. V. državi vlada nercd. To so bila v glavnem poročila, ki sem jih v razgo - roru slišal. Strašne obdolžitve so to nasproti poslan-« oem, posebej pa še proti naSi državi in njenim rfa^ dam. .Treba je, da naši ujetniki izvedo resnico, treba je tudi, da mi vemo, ali so se te vesti splošno, vedoma in pamenoma širile med ubogimi trpe8imi ujetniki, da bi se njihova srca napolnila z obupom in a sovraštvom nasproti naši državi. Kako smo ravnali mi? Vsi naši Ijudje brez izjeme so priče, kako i« naSa prva narodna vlada v Ljubljani skrbela, da se vrnejo 6im prej laški ujetniki v svojo domorino. \^aki z itafijanskimi ujetniki proti jugu so bili ravnotako poLai, kakor oni, ki so prihajali z vojaki iz južnega bojiš8a. Pozdravljali smo eelo te laške ujetnike „ saj smo se 8utili proste in svobodne. pa smo hoteli dati takoj tudi svobodo in prostost drugim. Bili sma prepričani, da bodo tudi Italijani zvesti in Terni Wil-» sonovim trditvam in obljubam in da nain vrnejo milo za drago. Toda bridko smo se varali. V 14 dneh so bili pa6 vši laški ujetniki na laški meji izroceni laški oblasti, a od naših se ni vrnil še nihče, kdor ni ra-> vno sam utekel in z begom tvegal svoje življenje. Sa celo tiste naše čete, ki so jih na bojnem polju oU prevratu pozdravljali kot svoje zaveznike, so nam Italijani zasužnjili. Italijanske spletke in naše d e 1 o, Ko sreio bili na ta način ogoljufani in prevarani mi tukaj doma in naši možje in mladeniči v ujetništvu, smo nastopili druga pota, da rešimo naše ljudi. Izvršili smo ujedinjenje v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter potom te vlade takoj skušali rešiti naše ljudi iz robstva. Italijani so nas tačas varali naprej, izvrševali posebej nad Slovenci in Hrvati nezaslišana nasilja. Zasedli so nam celo Goriško, celo Istro, velik dei Kranjske in velik del Dalmacije. To jim ni bilo do volj! Naše ujetnike so spravili v nezdrave kraje t slaba in zanemariena taborišča, silili so jiti k težkemu in nevarnemu delu, zraven pa jih zasramovali ia se jim rogali ter jili slabo branili. Italijani so pač žo dobro vedeli, da so bili Jugoslovani tisti junaki, ki jim niso pustili zmage in poti v naše kraje in so popustili še le tedaj, ko je ententa, torej tudi Italija — slovesno obljubila svobodo vsern narodom. Obupna pisma in poročila so za8ela prihajati od naših ljudi v italijanskem robstvu. Naše casopisja jih je objavljalo, mi zastopniki smo jib zbirali in \všili svojo dolžnost, labko trdim: vsi skupaj, in yse stranke, posebej še Jugoslov. klub. Da pokaže še bolj svoje sovraštvo do nas Ju-* goslovanov, je Italija za8ela izpuščati Cehe, Poljake, Nemce, Madžare in Rumune iz ujetništva in ie zadrževala v glavnem samo Slovence in Hrvate, od-* nosno tudi Srbe iz Bosne, Hercegovine in Slavonije, ter Dalmacije. Posamezni naši ujetniki so se preob lekli in utekli, nekateri so se izdali za Nemce ali za Cehe ter tako z zvijačo ali z denarjem prišli iz uiet^ nišh^a. Ali število teb je bilo malo. Naše 'delo za ujetnike, Rekel sem že, da so se za ujetnlke trudili zastopniki vseli strank, posebej še Jugoslovanski klub,Ako ni bilo uspeha, je vzrok samo in edino v brozj mejneni sovraštvu takoimenovanih italijanskih nacionaiistov in iredentistov, ki so imeli do zadnjih voli (ev pri vladi v Italiji edini besedo. Naj naštejem samo nekatere korake, ki srno jih storili za naše ujet nike, da bi jih rešili! Ko so se začetkora marca preteklega leta zbrali .poslanci v Beogradu v nar. predstavništvu, je bila med prvitni sijajna manlfestacija, kjer smo stranke forez razlfke zahtevali pravične meje, pa tudi vrnitev vojnih ujetnikov. Ponovno smo bili zastopniki Jugo•Slov. kluba s poro8ili in proSnjami naSih ujetnikov pri ministrSkera predsedniku Stojanu l-rotieu. pii voditelju ministrstva zunanjih zadev Spalajkoviču, in pri vojnem ministru Hadžiču. Naša vlada je pritožbe peslala delegatom v Pariz in zastopnikom v Italiji , da posredujejo. Toda Italija še našega kraljestva. niti pripoznati ni hotela, vse jugoslovansko prebivalstvo bivše biibsbiirške monarhije pa je smatrala za sovražno, da je lahko.doma in na meji s svojo ne slavno vojsko počenjala svoje neslavne eine. Naša delegacija v Parizu se je na našo zahtevo obrnila s posebno prošnjo do Amerike in Wilsona. In kaj so rekli Italijani Amerikancera: razne nalez Ijive bolezni so med ujetniki v taboriščih, zato jih ne moremo razpošiljati, ker bi nam okužili naše italijanske kraje. Toliko se je s temi posredovanji le doseglo, da je prišel ta in oni težko bolni ali vCasih tudi tak, ki se je znal dobro bolnega delati, s sanitetnimi iransporti domov. Naša vlada nam je parkrat na ta.jnih sejah, takoimenovanih konferencah, med drugi mi stvarmi poročala tudi o svojih prizadevanjih za ujetnike. V Pariz so hodili tudi zastopniki-poslanci iz zasedenega ozeralja osebno. Tam niso le nastopali za priključitev slovenskili krajev k našemu kraljestvu , temvee" tudi za ujetnike so se zanimali. Končno je delegacija našega kraljestva na nažo skupno zahtevo predložila zaveznikom v zadevi u- ietnikov posebno spomenico. V Italiji so se izvršile volitvo s porazom nacionalistov in iredentistov. Zmagali so .soeijalisti in Ijudska stranka. Ta preobrat v italiji in naše vedno se ponavljajoče zahteve so imele uspeh in začeli so se vraCati naži ujetniki. Toda ne po najkrajši poti. Iz Brindizi m Bari prihajajo v Gruž in preko Bosne doraov, ali pa celo pi'eko Tirolske in Dunaja. Vračajo se možje in mladenici, težko preizku Seni in bridko varani od onih, ki niso nikdar poznali vere in zvestobe ter so tudi nam pripravili v svojem jienasitnem pohlepu po naši zemlji skozi poldrugo le(o najveSje skrbi, križe in težave, hujskali nad nas Rumune, Madžare, Bolgare, Nemce in nazadnje dali zavetja še frankovcem, da ne moremo vsega urediti lako in naglo, kakor bi sami radi. Kaj vas prosimo, bivši ujetniki! Treba je, da naši bivši ujetniki v Italiji vedo, da nismo niti za trenutek pozabili na nje, temve8 da so naše delo in našo skrb preprecili edino Italijani, rai pa nismo imeli nazadnje drugega sredstva, kakor javne in glasne proteste in prošnje do zaveznikov , cziroma do velesi!. Važno za nas je, da natanko vemo, ali so na šim možem in mladenieem splošno, vedoma in namenoma v robstvu o nas in naši državi govorili tako , kakor sem slišal od posameznikov, zato prosim vse bivše ujetnike, naj poro8ajo v našo pisarno Kmetske zveze v Mariboru, kdo je ujetnikom govoril take laži in natolcevanje in v katerem kraju, v katerem taboriš8u se je to godilo. Resnica mora na dan. Ona nam mora biti nad vse!