316                          Slepčeva prošnja. — Mati sunamljanka.
Slepceva   prošnja.
ivljenje dije krog in krog, s'p Poljublja zemljo žarek topel, *   Pomlad objema vrt in log.
Na oknu cvet mi je takoj
Z opojnim duhom stan zasopel,
Prepeva z vej mi ptičev roj.
A kaj je meni log in vrt, Kaj pestri cveti, solnce zlato! Pogled je moj na vek — zaprt.
Ko trosi vigred cvet na cvet, Nebo rosi, obseva trato, Spomin mi vstaja jasnih.let.
Takrat ni vonj, ni pesmij vir Ne teši v srcu mojem boli — Silnejši vliva vanj nemir.
Takrat v nebo kipe prošnje: Očem zakrivaj svet okoli, A manj mi čuti naj srce!
A. M.
Mati  sunamljanka.
SI  skalah sivih vrh Karmela
Moli k Bogu Elizej:
Naj ne žabi Izraela,
Vrage podi mu od mej. Gjezi pa, ko prorok moli, Zre v prostrane krasne doli.
Pa zakliče sluga zvesti: »Učenik moj, Elizej, Kmalu, kmalu bo na mesti Sunamljanska žena, glej!« »Gjezi«, prorok de, »le teci, Sunamljanki k meni reci!« —
»Žena, kaka želja žene
Tebe v skale in gore?
Kaj v samoti iščeš mene,
Ali stiske te more? Tre soproga bolečina? Ali bol ti davi sina?«
Pa zastoče, pa zajoče Sunamljanka govoreč: »Ki ljubila sem ga vroče, Sina, prorok, nimam več: Trupelce leži mu hladno, Tarnam jaz in oče jadno.«
»Ti, ki videl si, mož sveti, Starost mojega moža, Sprosil si v molitvi vneti Sina nama od Boga. To mi tudi zdaj je porok, Da vzbudiš mi dete, prorok!«
»Brž podplate si natvezi,
Stopi v Sunam in poglej;
Ne obstajaj s potom, Gjezi«,
Kliče slugi Elizej; »Palico, ki služi meni, Dečku na obličje deni.«
Sunamljanka pa zajoče In se mu oklene nog: »Cul je tvoje klice vroče, Sina dal je meni Bog — Vzdihni k njemu vzdihe svoje, Pojdi, vzbudi dete moje!«
Speje prorok s Sunamljanko, Sveti starček Elizej, Da osreči blago znanko, Ki ga je gostila prej: V izbi res je sinek mrtev, Blede smrti zgodnja žrtev.
Prorok vhod zapre stanice In čez dete se prostre, Dene k licu svoje lice, Čez roke roke razpne.
S svojim srcem greje dete,
Diše v ude mu ogrete.
Tam sloni, se ne utrudi, Sope v dete — dete spi — Kar zasope dete tudi — Dete mrtvo — oživi — — Mater prorok da pozvati: »Vzemi drugič dete, mati!
A. H.