Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Velja
Štev. 92.
V Ljubljani v petek, ‘20. junija 1884.
za Iijubljano
v upravništvu:
za colo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Tečaj I.
Prevrat v Belgiji.
Pred nekoliko dnij prinesel je brzojav iz Belgije zanimivo vest, katera je iznenadila marsikaterega čitatelja naših velikih nemško-liberalnih listov. Odkar je 12. jun. 1878 vsled neugodnega izida dopolnilnih volitev moralo odstopiti konservativno miuisterstvo d’ Aspre-mont-Lynden-Malou, ter je vodja liberalne stranke Fržre-Orban iz svojih somišljenikov sestavil nov kabinet, niso nikdar potihnili v dunajskih listih slavospevi na belgijskega državnika, kateri je odločno in brezobzirno pričel borbo z cerkvijo, organizoval državni šolski pouk ter papeževemu nunciju poslal potni list. In glej, pri novih volitvah, katere se v Belgiji vršč vsako drugo leto vsled tega, ker polovica na štiri leta izvoljenih zastopnikov odstopi uže čez dve leti, priborila je konservativna stranka sijajno zmago, njeni kandidati prodrli so zlasti v velikih mestih z izrednimi večinami, v stolnici bruseljski s 1300, v Lou-vainu s 1100, v Antwerpnu celo s 1490 glasov večine, liberalna vlada morala je odstopiti in sivolasi, a navzlic svoji visoki starosti še mladostnosveži Malou prevzel je njegovo zapuščino.
Opazevalec, kateremu je količkaj znana politična povestnica vzgledno ustavne belgijske države, se pač nikakor ne bode mogel čuditi tej premembi. Nezavisnost dežele od nizozemskega gospodarstva priborile ste si obe stranki, katoliško-konservativna in liberalna, s skupnim naporom in združenimi silami. Potem ste pač še skušali, nekoliko časa obdržati tudi v dobi vnanjega miru svojo zvezo, toda zaman, odkar je 1. 1845 se umaknilo ministerstvo Nothomb, nikdar niti za trenutek ni prenehalo v Belgiji ukoreninjeno protivje med liberalci in njihovimi klerikalno-konser-vativnimi nasprotniki. Z isto jednoličnostjo, s kojo se na Angleškem vrstijo vvhiggistične torystične vlade, sledilo je v Belgiji liberalno ministerstvo konservativnemu predniku in narobe. Tedaj nas ta faktum, da je moral libe-
Listek.
Jedinica.
(Konec.)
„Da, umrla in ona — tudi, Marjeta tudi! Ko je izdahnila nedolžno svojo dušico Jerica, vrgla se je Marjeta k njej na posteljo, jela grozno kričati, molila je nekaj časa, potem pa so se čule grozne besede obupa, strašne besede — pa je kmalu utihnila za večno Jutri ja bomo pokopali ?“ pripoveda Gregor ter si briše z žuljavo roko solze.
„In Vi želite?“ vpraša doktor. „Tu, za Vaš trud, gospod doktor,“ in Gregor tiščal je mošnjo doktorju v roke, „tu za Vaš trud, jaz ne potrebujem več.“
»Usmiljenja vredui mož, idi domov in skušaj si olajšati življenje s tem, jaz ne potrebujem. bog ti daj pomoč, da preneseš veliko to izgubo!" deje doktor in v očesu se mu je svetila solza.
Silvanus.
ralni kabinet dati svojo ostavko, nikakor ne iznenadi, mnogo bolj nas zanima prikazen, da so liberalci izgubili toliko sedežev, ter da so bile večine katoliško-konservativne stranke tako ogromne.
Takemu dogodjaju nasproti veleva nam časnikarska dolžnost, izsledovati uzroke temu prevratu ter ugibati, kake da utegnejo biti njegove posledice.
Odgovor na prvo vprašanje ne bode težaven. Ozrimo se okolo po Evropi — povsod bodemo videli, da so za nekoliko časa vsaj minuli častni dnevi liberalizmu. Konservativna državna misel prodira na površje, in nikdo ni z večjim trudom pota pripravljal svojemu tekmecu in protivniku nego baš liberalni doktri-narji. Tesnosrčen v svojih gospodarskih nazorih, trd in neizprosen proti drugim narodnostim, brezmeren v svojem sovraštvu do cerkvenih teženj se liberalizem, kakor ga tolmačijo njegovi poklicani zastopniki, ni mogel obdržati v duši narodovi. To smo videli v Avstriji, in isti prizor kaže nam tudi belgijska država. Ministerstvo Frere-d’Orban ni imelo nujnejšega posla nego pričeti borbo proti cerkveni stranki, v kateri je kmalu prekoračilo pravo mejo. Mi sicer sami nismo pristaši onega na videz tako svobodnega načela, katero zahteva „prosto cerkev v svobodni državi”, razumemo tedaj in tudi odobravamo postopanje naučne uprave, katera se prizadeva, varovati državno nadzorstvo gledč ljudske od= goje, a belgijski kabinet zabredel je tako daleč, da je celč verozakon iz ljudskih šol izključil ter ga izbrisal iz vrste obligatnih predmetov. In to v deželi z eminentuo katoliškim prebivalstvom, na zgodovinskih tleh, kjer se iz nebrojnih umotvorov in starin razodeva cerkveni vpliv na družbeno življenje in duševni razvoj!
Z druge strani pa liberalni kabinet nikakor ni hotel predrugačiti volilnega reda v svobodnem smislu. Bal se je, da bode razširjanje volilnega prava ojačilo vrste konservativnih protivnikov, in vsled tega mora še dan-
Etnografičke posebnosti.
i.
Nazori o lepoti.
„Kaj je lepo? — Kaj dela človeka lepega?"— na to vprašanje odgovarjajo narodi po različnih kotih sveta različno, — vsak po svoje, ker to je prvo vprašanje, ki si ga stavi kak narod, naj je sicer tudi na najnižji stopinji omike. Narodopisci trdijo, da je to vprašanje najstareje, ker nahajajo ga celo pri onih narodih, ki jim je misel o božjem bitji do malega neznana. Avstralci in Stanovniki južno-amerikanske Feuerlandije si niso še ustvarili pojma o bogu, k večjem se bojč zlih duhov in čarovnikov, a po božje ne časte nikogar med njimi. Ono vprašanje pak so si vender le že stavili; čut za lepotičenje života razvit je pri njih jako in lepotičijo si svoj život o vsaki priliki. Večji del vsega svojega življenja potratijo v ta namen.
Tako je sedaj in je bilo tako, odkar svet stoji. Uže v podzemeljskih jamah, ki so bila bivališča prazgodovinsltemu evropskemu človeku, nahajajo se obili ostanki in drobljanci
danes vsak belgijski volilec najmanj 21 gld. direktuega davka na leto plačati. To pa je silno razdražilo naprednjake v liberalni stranki; tako zvana Jeune gauche (mlada levica) ločila se je od starih liberalcev, in uprav posledica te nesloge je bil — sramotni propad liberalne frakcije pri zadnjih volitvah!
A kaki bodo nasledki vladne spremembe v belgijski državi? Nikakor ne tako grozoviti, kakor jih slikajo ter svojim vernim čitateljem predstavljajo naši psevdo-liberalni časniki. Ni-kedo se ne bode dotaknil svobodnih načel, na katera se naslanja državna ustava, baš nasprotno, še pomnožila se bodo v demokratičnem smislu, kajti nov kabinet znižal bode s pomočjo udane mu parlamentne večine volilni census ter razširjal volilno pravico do-sihmal zelč prikrajšanemu kmetskemu prebivalstvu. Na polji šolstva vršile se bodo pač imenitne spremembe; to se da soditi uže iz tega, ker v novem kabinetu ni imenovan noben naučni minister, temveč minister notranjih zadev, Jakobs; oskrboval bode tudi naučno upravo. Gledč Fr6re-Orbanovih šolskih zakonov baje še ni določeno, ali se bodo nadomestili po čisto novi postavi, ali se bode le dosedanji šolski zakon temeljito preustrojil in predrugačil. Trdijo, da namerava Malou, duševni vodja konservativni stranki, sledeči princip vpeljati v zakonodajstvo: Država odstopi vse šolske zadeve občinam, le te bodo po svoji prosti volji potem učilnice izročili posvetnim ali duhovnim učiteljem, in država ne bode imela druge naloge, nego podpirati do-tično šolo v razmerji s številom učencev. — Uloga, katero Malou privošči državi, je tedaj jako skromna in omejena, in tudi prijatelji konservativnega življa v Belgiji ne bodo mogli ugovarjati, ako izjavimo svojo bojazen, da bode novi belgijski kabinet kmalu zagazil v krajnost, nasprotno oni, v kateri je obtičal in poginil liberalni njegov prednik.
In kako bode menjava vladne sisteme v Belgiji vplivala na vnanjo politiko? Po našem mnenji v sedanjih razmerah niti posebnega
okra, s katerim so si barvali tedanji ljudje svoj život. Le ta čut je toraj tako stara, ko človeški rod in globoko v njegovo kri in meso vkopana, starejša, kakor bodi si katera druga koli. Če nima kak narod sicer nič človeškega na sebi, (o čut pozna gotovo, čut, ki je specifično človeška in loči človeka z vso odločnostjo od živali, ki ji je nepoznana. Ni se še čulo, da bi se bila katera žival skušala kedaj napraviti lepšo, razun srake, ki si je nabrala pavovega perja, toda tudi ta le v basni, v živi istinitosti pak nikdar. Mnogo je narodov brez pojma o božanstvu, a nobenega ne brez čuti za lepotičenje.
Lepotičijo pak se narodi uže na najnižji stopinji, in sicer ne morebiti iz moralnih, ampak zgolj estetičnih nagibov. Feuerlandci, živeči na hladnem, da, celo mrzlem rogu južne Amerike, hodijo po polnem nagi po svetu, obleka se jim zdi do dobra nepotrebna, tim-več pa se brigajo za lepotičenje svojega života. Iz sramežljivosti na priliko, si ni omislil še noben divji narod obleke, le sila, mraz in vročina, ali pa želja, napraviti ž njo lepši vtis, pripravila ga je do tega, kajti predno pride človek do spoznanja dostojnosti in nedostoj-
pomena nima. Kajti za zahodno Evropo je merodajno v prvi vrsti razmerje med nemškim cesarstvom in francosko ljudovlado — toda obema velevlastima nasproti ostalo bode Malou-ovo ministerstvo „lmhi bis ans Hers hinan“. Belgijskim katoličanom je Bismarckova politika, katera je na Nemškem iz trte zvila „kulturni boj“ zoper katoličane, ravno tako zoperna, kakor jim preseda francoska ljudo-vlada s svojim prenapetim sovraštvom proti vsemu, kar je v zvezi s cerkvenimi težnjami. Nobena teh držav ne bode tedaj v sedanjem slučaji našla niti moraličnega zaveznika v nevtralni Belgiji — in tudi v interesu evropejskega miru smemo zadovoljni biti z zadnjim političnim prevratom v Belgiji.
Gosp. Luckmanna poročilo o našili železnicnih tarifili.
(Dalje.)
Ta predlog se je živahno podpiral ter se oddal odseku za tarife, naj izrazi o njem svoje mnenje ter o tem poroča. Gosp. poročevalec je imel v seji odbora za tarife zopet priliko, stavljeni predlog obširno utemeljevati ter posebno na težavno tekmovanje tukajšnje trgovine z manufakturnim blagom, s sladkorjem, z lončenino in steklenino, s porcelanom itd. nasproti Gorici in Trstu; na težavni obstoj kan-ditne tovarne v Ljubljani nasproti tekmovanju v Gorici, katera ima sadje doma in sladkor iz Češke mnogo ceneje dobiva, kakor veliko bližja tovarna v Ljubljani, tako, da se je slednja bavila uže z vprašanjem, bi se li v Gorico preselila, kar bi sevčda za naše mesto ne bilo preprijetno. Dalje je opozoroval na škodo, katero trpijo lastniki gozdov in trgovci z lesom v Kranjski, ker je za tako oddaljene postaje v Selzthal vozarina na železnici za les v Trst tako zelo nizka, da se vsled tega cene v Trstu znižajo ter se tekmovanje oteži. Kranjska, katera ima dve tretjini gozdov, izgubi vsled teh prednostij vso to dobroto, dasi leži blizu morja, kajti za bolj oddaljene dežele je nižja vozarina, kakor za njo. Dasi gospodje iz pricipi-jalnih uzrokov gorenjega predloga od besede do besede vzprejeti niso hoteli, so vender vzprejeli naslednji predlog jednoglasno: »Ravnateljstvo se prosi, de preiskuje kvarne slučaje, katere je objavil član g. Luckmann, [|po katerih slučajih škodo trpijo posamni izdelki trgovine in obrtnije na nekaterih prometnih progah vsled tega, da zanje veljajo neugodnejše tarife, kakor za bolj oddaljene ter naj skuša, te kvarne slučaje, kolikor možno, oziraje se na prometne razmere, odpraviti. “ Ko je c. kr. ravnateljstvo obljubilo pomoč, je gospod poročevalec sestavil spisek v opomin, kateri sodržuje do tedaj mu znane pritožbe trgovcev in obrtnikov iz Kranjske ter ga je poslal c. kr. ravnateljstvu. Oziraje se na svoj, tarife zadevajoč predlog, kazal je na posamne nerodnosti pri tarifah ter na nepravilno rav
nosti, dospeti mora uže na precej visoko stopinjo omike. Divjak in žival se ne sramujeta. Celo divjaki, ki so bili v večletni dotiki z Evropejci, se niso mogli vspeti tako visoko, da bi razločevali med dostojnostjo in nedostoj-nostjo. Bangari, zvan „kralj avstralskih črna-kov“, živel je dolgo časa med Evropejci. Šolal se je na sidneyski gimnaziji, govoril latinsko po polnem pravilno, a kmalo je pozabil vse in videli so ga v njegovih poznejših dneh po Sidney-u sprehajati se v jako čudno obleki. Pokrit je bil z visociin zavihanim klobukom in oblečen v ponošeno suknjo angleškega generala. Staro srajco so mu le z trudom usi-lili, a kaj druzega ni nosil nikoli; samo ta obleka zdela se mu je sposobna napraviti ga lepšega. Iz kacih druzih ozirov pak se ni oblačil, najmanj pa iz sramežljivosti. Avstralcem zdi se za lepotičenje baš evropska obleka zelo ugodna in zato obesijo nase vsako capo, ki jo le morejo dobiti, da si je dostikrat cel<5 obleči ne znajo. Zdi se jim po polnem v redu, če oblečejo telovnik narobe in ga na hrbtu zapno. Dosti divjakov nosi na svojem golem životu frak, — a druzega nič. Alfred
nanje pri dajanji prednostij, in sicer po po-samnih vrstah blaga in tarifnih podstavkih:
A. Refakcije in prednosti pri lesovini inpapirščini v 1 e s n i h tablah. Tako: Thorl-Maglern v Trst (256 kilometrov) 55 kr. za 100 kgr.; Spital-Gorica (339 km.) 17,5 kr. za vagon in kilometer -f- 3 gld. m. p. 62 gld. 45 kr. za voz; Thorl v Gorico (256 kilometrov) 20 kr. za voz in kilometer + 3 gld. m.p., 25 gld. 20 kr. za voz. Nasprotno pa mora n. pr. K. Moline, kateri je pred kratkim ustanovil v Tržiči lesomelnico ter odpravlja pa-pirščino v lesnih tablah s postaje Kranj v Trst, okolo 80 gld. za voz plačati v oddalji samo 177 km. To je vender anomalija, če se mora na krajši progi Kranj-Trst za voz plačati vozarine okolo 25 gld. več, kakor na 79 km. daljši progi Thorl-Trst, in ta anomalija je gotovo Kranjski v veliko škodo. Iz Spitala v Trst (315 km.) se mora pri papirščini v sivih in rujavih lesnih tablah 136 gld., pri belih 64 gld. plačati vozarine za voz; iz Beljaka v Trst (277 km.) pri vsakovrstni papirščini v lesnih tablah jednako za voz 114 gld.
TJ. Refakcije za pošiljatve žaga n i e in žaganega lesa. Tako so se objavile za pošiljatve žaganega lesa iz Selzthal-Trst naslednje cene:
pri	400	vozovih	85	gld.,
»	600	„	80	„
n	800	„	75	„
Selzthal-Ljubno-Trst =511 km., Selzthal-Ljubljana-Trst = 517 km.
Po teh prednostih trpijo vsi trgovci in lastniki gozdov v Kranjski in Koroški škodo, ker ta zelo nizka vozarina na železnici za ono lesovje prouzroči takoj slabo kupčijo na tržaškem lesnem trgu. Koroške postaje od Trbiža više morajo za mnogo manjšo oddaljenost plačevati višjo vozarino, in kranjske postaje za veliko krajše proge plačevati isto vozarino. Trgovci z lesom v Trstu tožijo, da se s tako refakcijo pri 800 vagonih ustanovi za prednostno firmo monopol, ker	more	taka	prednostna firma,
katera ima tam svoje žage in je sklenila z državo pogodbe, da sme sekati les, veliko množino iz Selzthala dobivati; drugim firmam je to nemožno, in tako ne more žaganega leso vja, katero je eventualno še pri Selzthalu ali na Gizelini železnici, nihče drugi kupiti, kakor prednostna firma. Tržaški trgovci z lesom želijo, da bi se refakcija napravila splošna in bi ne bila navezana na toliko množino. Producenti iz Kranjske, Koroške in južne Štajerske, kateri svoje izdelke na trg v Trst pri-važajo ter morajo s prednostno firmo tekmovati, odločno želijo, da bi se take prednosti odpravile ter upajo, da se bode to zgodilo, ko preteče čas, do katerega so dane te prednosti.
C. Južno- severno -avstrijsko-o g e r s k a železniška zveza. V to zvezo so se vzprejele postaje Trst, Gorica, Zagrad in Reka, v tem, ko se je za Ljubljano-Ljubno češki zvezni promet, tarifa z dnč 20. novem-
Lortscha obiskal je divjak, ki je bil sicer oblečen z obedrnicami, ki pak so bile sestavljene iz dveh različnih polovic, in še te niste bile skup sešite. Jeden drug pot videl je div-jakinjo, ki ni imela druzega na sebi, ko golo neobšito drateno krinolino.*
Kako težko se vcepi divjakom sramežljivost, kaže obilo slučajev, ko so po več let po šolali in poštenih družbah izgojevani divjaki o prvi priliki zopet pobegnili k svojim rojakom ter v pustinji pometali s sebe vso evropsko obleko in ž njo tudi vso naobraženost. Tschudi** pripoveduje v svojih potopisih o nečem boto-kudskem dečku, ki ga je dala neka brazili-janska rodovina v Bahiji izgojevati. Šolal se je na gimnaziji in visocih šolah, postal doktor zdravilstva ter opravljal ta svoj posel nekoliko časa v Bahiji. A necega dnč ga zmanjka in čez več let so zvedeli njegovi gojitelji, da jo je popihal nazaj k svojim rojakom v gozde ter se klatil ž njimi okoli. Obleko in ž njo
*	v. Hellvvald, Natureeschichte des Menschen.
I.	p. 24.
** Tschudi, Reisen in Siidatnerika. II. p. 286.
bra 1883 napravila. Razloček med podstavki vozarine za Gorico-Trst in na drugi strani za Ljubljano na češke in s čeških postaj je neki tako znaten, da bi se marsikatero blago ceneje v Ljubljano pripeljalo, ko bi se v Trst in potem iz Trsta nazaj v Ljubljano poslalo, vsled česar so trgovci in obrtniki v Ljubljani na škodi ter trdijo, da bodo primorani svojo industrijo, oziroma trgovino preložiti na bolj oddaljene postaje: Gorico in Trst. Porcelan, lončenina, steklo vsake vrste, n. pr. iz Hajde v Gorico ali v Trst, velja 3 gld. 84,4 kr. za 100 kil, in iz Hajde v Ljubljano pa 4 gld. 84,3 kr.; soda velja baje 2 gld. za 100 kilo več v Ljubljano, kakor v Trst ali Gorico. Vse manufakturno blago se pošilja v Trst in v Gorico mnogo ceneje, kakor v Ljubljano.
Posebno se čujejo tožbe o železniški vo-zarini za sladkor; trgovci trdijo, da ne morejo vzdržati tekmovanja nasproti trgovcem v Trstu in Gorici, ker se sladkor za 30 do GO kr. za 100 kgr. ceneje pripelje v Trst, Zagrad in Gorico, kakor na 160 km. bližjo postajo v Ljubljano. Ker se bodo za zvezne postaje dale še večje- prednosti, bode ta razmera pozneje še slabejša. Kanditna tovarna Aug. Tschinkeinovih sinov v Ljubljani dobiva sadje iz Gorice in Vipave, sladkor pa iz češke; ker so v Gorici jednake tovarne, katere pa imajo sadje kar doma, sladkor pa iz Češke mnogo ceneje dobivajo, je ljubljanske tovarne daljni obstoj v nevarnosti, ter izrekla je uže ta tovarna, da bode primorana delovanje v Ljubljani opustiti ter je preložiti v Gorico. Ta tovarna razpošilja svoje izdelke večinoma na Dunaj in v češko, posebno mnogo zmletih fig na Češko.
Kranjska bila je tako nesrečna, da je vsled nejednake uporabe tarif in tarifnih prednostij izgubila velik del svoje industrije, oso-bito mlinarske industrije.
Trgovina in industrija potrebujete nekove stabilnosti, da se razvijate; spremenljivost tarif in nejednakomerna njih uporaba omajete podstavo industrije, torej se v Avstriji sploh želi, da bi se železnice podržavile, ker se pričakuje, da bi potem nastala stabilnost tarif ter bi se uvaževali vsi interesi.
Na prošnje mnogih lastnikov žag, tovarn za lesovino in netila je poročevalec stavil v državno-železniškem svetu naslednje utemeljene predloge:
I. „Slavno c. kr. ravnateljstvo se prosi, da bi delalo na tako spremeno reformine tarife pri avstrijsko-ogerskih železnicah, da bi se surov, neobsekan les (oblikovec) po dolgosti voza in krajniki uvrstili v razred C."
Med razlogi k temu predlogu je med drugim rečeno, da reforma tarifa iz 1876. 1. uvršča samo les za kurjavo v razred C, obli-kovce pa kakor izdelke iz njih uvršča v posebni cenovnik II. Ta razredba ne ugaja vsem nazorom o umnem tarifovanji.
(Dalje prihodnjič.)
vso naobraženost pometal je od sebe ter se ne za las ločil od svojih divjaških rojakov.
Admiral Fitzroy* privedel je iz Feuer-landije seboj na Angleško dečka, kjer so ga krstili, izgojili ter ga upeljali v najodličnejše angleške kroge, potem pak so ga na ladiji, na kateri je potoval sloveči Darvin okoli sveta, odveli zopet nazaj v njegovo domovino. A mladi divjak, ki je nosil v Evropi svitle čevlje in rokavice, postal je v svoji domovini zopet divjak od nog do glave ter se čisto nič lotil od svojih rojakov.
Hydrograph Neumayer** naletel je ob reki Murray-u v Avstraliji na po polnem nazega divjaka, ki mu je napisal v korektni angleščini vse kraje, po katerih naj hodi, da bode prišel iz avstralskih samot, kamor je zašel, zopet na pravi pot. Ta divjak šolal se je več let v Sidney-u.
Taki dogodki so skoro nerešljive zagonetke človeške narave, ki pak kažejo jasno dovelj, kake pojme imajo divjaki o dostojnosti.
*	Peschel, Volkerkunde, p. 155.
** Peschel ibid. p. 156.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V drugi seji goriškega deželnega zbora predlagal je poslanec dr. Abram, naj deželni odbor goriški prosi vlado, da v prihodnjem zasedanji državnega zbora predloži zakonsko osnovo, vsled koje naj se vsi na temelji deželnega zakona goriškega o pogozdenji Krasa skle-neni ugovori o načinu pogozdenja in o podporah v to svrho dovoljenih oprosti kolekovine in pristojbine. Ta predlog poslanca Abrama bil je jednoglasno sprejet.
Kakor poroča „Klagenfurter Zeitung" razpisane so nove volitve za deželni zbor koroški za mesec avgust, in sicer za kmetske občine v dan 8. in 9., za mesta in trge v dan 12. in 13. in za veliko posestvo v dan 19. avgusta. Zasedanje deželnega zbora koroškega otvorilo se bode v prvi polovici meseca septembra.
Hrvatski sabor pričel je včeraj proračunsko razpravo. Splošno je mnenje, da bode razprava mirna in stvarna, se ve da le, ako se Starčevičijancem ne bode zljubilo, provocirati zopet kak škandal. — Nekateri poslanci iz Vojne Krajine zaključili so, da se ne bodo vdeležili budgetne razprave, ker ni predložen °b jednem tudi budget za Krajino.
Volitve za ogerski državni zbor so toi'ej končane. Vladna stranka more biti zadovoljna z rezultatom. V novem zboru imela bode nekoliko več glasov, nego jih je imela v prejšnjem. Zmerna opozicija in stranka neod-visnjakov izgubili ste nekoliko glasov, pač pa je stranka antisemita Istoczyja zelo narasla ter bode v prihodnje v parlamentu imela 18 glasov. Tu in tam potrebne naknadne volitve vršile se bodo prihodnje dni.
Tuje dežele.
Glasilo kneza Bismarcka, „Norddeutsche allgem. Zeitung", opovrgava vest o atentatu na nemškega cesarja ter veli, da je do-tično poročilo „v vseh bitnih točkah neistinito".
V nemškem državnem zboru vrši se sedaj velika debata o osiguranji proti nezgodam. Vse kaže, da bode ta zakonska osnova najbrže uže v teku tega tedna sprejeta. Pri-hodnji teden razpravljala se bode zakonska osnova o čolni tarifi; potem pa se bode sesija zaključila.
Poročali smo uže, da je francoska zbornica zavrgla predlog Lanessanov, naj se vojaška služba za naobražene mladeniče skrajša na dve leti, eventualno tudi na jedno leto. Ta ukrep francoske zbornice je neprijetno iz-nenadil francosko prebivalstvo. Tudi v krogu poslancev vlada velika nevolja in govori se uže, da bode nastala vsled tega parlamentarna kriza.
Iz Kahire se brzojavlja, da je Mahdi uze imenoval emira za proviucijo Dongola. Vsled pada Berbera vlada v sosednih pokra-
Sicer pak celo pri izobraženejših narodih ti pojmi niso povsod jednaki. Znano je, kako strogo se pri Mahomedancih zahteva zakri-vun-le obraza pri ženskah. Niti mati ne vidi po dvanajstem letu nikoli več golega obraza m Ci inega. Grofinjo Nostitz, ki je obiskala Ki aljeve dame v Maskatu z nezakritim obrazom, tli zale so te za najbolj nesramno damo na svetu. Kaj pak bi dejal li še veren Moslim, ko bi zašel na kak naš bal in videl naše dostikrat cel6 po naših nazorih le preveč razgaljene dame, in kako se ovijajo pri plesu roke okoli pasov. Takd bi se nobena Mahomedanka za uobeno ceno ne pregrešila, in v kopeli iznena-dena zakrila bi najprej svoj obraz. In vender je to sramežljivost upeljala še le moda ali bolje rečeno koran. Pred Mahomedom hodile so onjentalske žene ravno tako nezagaljene, kakoi pri nas, a tekom stoletij ujedla se je ta navada tako v kri in meso Mahomedancev, da bi trebalo zopet stoletij, predno bi jo pozabili in se je odvadili. Ta sramežljivost je toraj priučena in nikakor ne specifična lastnost orijentalskega značaja.
(Dalje prihodnjič.)
jiuah velik strah. Assuan je skoraj uže po polnem zapuščen od prebivalstva. Iz Kartuma prihajajo slabe vesti. Gordon ima malo vojakov, a Mahdijeve čete pri Kartumu brojijo okolu 30 000 mož. — Ako Angleži sploh še mislijo poslati ekspedicijo v Sudan, bil bi pač uže skrajni čas za to, drugače pride pomoč gotovo prepozno.
Dopisi.
Iz Trsta 17. junija. (Izv. dop.) Danes opoludnč porušil se je sprednji del neke hiše v štiri nadstropja, ko so še nekateri delavci na gredeh delali. Kakih 30 zidarjev zbežalo je po tramovih, ko so čutili, da zidovje na kup leze, nekaj pa jih je skočilo na streho sosedne hiše, drugi pa so pobegnili skozi okna v strašnem kriku. Do 7. ure zvečer, ko to pišem, še niso mogli začeti razvalin odstranjevati, ampak vse delo je le na to obrneno, da se zagotove in poderč še omahljivi zidovi. Vojaki stražijo na okoli, dve ulici ste zaprti prometu in ljudstvu. V bolnico odnesli so takoj prve ranjene; če je še kedo pod razvalino, se ne more konštatirati, ker opoludne prinesejo otroci svojim staršem kosilo. Vzrok nesreče je najbrže le to, da naš mestni magistrat premalo nadzoruje zidanje, zlasti pa stavbeno vodstvo premalo pazi. Pri porušeni hiši se vidi zidovje s samega drobiža sezidano, malec je tako slab, da bi vsako cestno blato boljša vez bila!
Danes so priobčili tukajšnji italijanski listi protest volilcev koprskega okraja laške stranke, katerega hočem v kratkem samo zaradi ničevosti in kot abotni unicum prevesti in priobčiti. Glavni greh naših slovenskih volilcev tiči po protestu v tem, ker je duhovščina svojim faranom nevstrašeno priporočala zveste volilne može, ki so soglasno volili poslance; zato bi morala volitev biti neveljavna!
Razne vesti.
— (Darilo cesarju.) Konjarua cesarjeva bodo v kratkem dobila zanimiv dar: tri turkinon-sko žrebco. Poklonil jih jo cesarju preiskovalec turkmonskih krajev, Honrik Mosor, ki piše sedaj knjigo o onih deželah. Žrebci so jako zanimivega plemena, kakoršnega cesarske konjarne še nikdar niso imele. Kot poglavitna njih lastnost se opisuje njihova urnost in vztrajnost. Lepote pa nimajo ravno preveč; dotično poročilo jih opisuje kot izredno grde in mršave.
— (Če človek tisočak menjuje.) Na Du-naji je te dni nekov K. hotel menjati tisočak pri mitnici v Punfhausu, ker je ravno potreboval drobiža 7,a izplačevanje svojih delavcev. Ko privleče iz žepa listnico in pokažo tisočak, stopi policaj k njemu in mu zapove, da mora ž njim na policijo! K. si ni bil svest nobenega zločina, a policaj je trdil, da je to sumnivo, če menjuje tisočak in zato hajdi ž njim! Zastonj je zatrjeval K., da jo sin premožnega posestnika, da ima dovelj legitimacij seboj
—	nič ni pomagalo. Spremljevan od policaja in tolpe pouličnih pobalinov je moral iti na policijo. Tam je pokazal svoje papirje, a tu niso verjeli in so še prej brzojavili okrog, če v istini eksistira kak človek tega imena; zato jo moral „ ubogi" ti-sočakar več ur prebiti v zaporu. Še le potom so ga izpustili. — No, nam navadnim ljudem se kaj tacega ne pripeti....
— (Tragično) Iz Pariza poročajo časniki naslodnjo tragično zgodbo: ‘251otno lopo soprogo župana Saint-Vinconta zalezoval in nadlogoval jo uže dolgo sosedni grajščak, a žena ga je energično zavračala. Dne 2. maja šla jo gospa na sprehod, kar pristopi grajščak k nji in ji ponavlja zagotovila svoje ljubezni. Zaničljivo ga je soproga županova pogledala in mu obrnila hrbet. Grajščak pa izdere nož in 15krat zabode nesrečno žono. S krikom: „0, moj možl“ zgrudila se je na tla. Na to jo skočil grajščak na žoloznični tir in se vrgel pod ravno prihajoči vlak, ki ga je takoj strašno razmesaril.
— (Tavhiao), tetovirani kralj maoriski, o katerem smo pred kratkim poročali, da biva v Londonu, obiskal je te dni tamošnjo spodnjo zbornico. Peljali so ga na galerijo za tujce in od tam
je opazeval početje med poslanci. Govori niso nič kaj zanimali tetoviranega Veličanstva, kajti v kratkem je — zadremal na galeriji! Odvedli so ga iz hiše in spremili v restavracijo, ki mu je vrlo do-padla; na vsak način bolje, nego dolgočasne debate.
— (Konec ,, veselo igre“.) Iz Vichy se poroča časnikom: V slovesno razsvetljenem gledišči igral je znani igralec Didier ulogo ljubimca v veseli igri „Bebe“. Sredi igre pa umetnik zavpije in so nagloma zvrne na tla; v malo trenutkih je bil mrtev.
— (Topovi v morji.) Pri Gibraltarji je našel nek potapljavec 80 do 100 velikih topov na morskih tleh. Sodi se, da izvirajo od kake velike ladije, ki se je potopila v slavni bitki pri Tra-falgaru.
— (Petrolej o vi vrelci v Indiji.) V bližnji Quette v južnem Afganistanu našli so velikanske vrelce petroleja. Brzojavi poročajo, da jo najdba veliko važnosti. Vlada je uže odposlala potrebnih strojev za vrtanje. Prihodnjo zimo se bode delo pričelo.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Gosp. Ivan Eem ič, prov. učitelj na jednorazrednici v Šent Juriji, imenovan je definitivnim učiteljem ravno tam.
— (Birm o vanj e.) Preuzvišeni škof tržaški, gospod dr. Ivan Glavina, bode 13. julija birmo-val v škofijski cerkvi v Ljubljani, 14., 15. in
16.	julija pa posvečeval novomašnike. — Duhovne vaje prično se letos 18. avgusta popoludne; vodil jih bode preč. gosp. P. Karel Hiinner.
— (Gorelo je) včeraj v gosp. Fischerjevi hiši na Kongresnem trgu v stanovanji gosp. Trin-kerja. Vnele so se bile preproge na oknih. Požarna bramba je hitela z brizgalnico na pomoč, a v Gledaliških ulicah se jo vrnila, ker je bil ogenj uže pogašen.
— (Prvo ljubljansko bolnišno podporno in oskrbovalno društvo) ima v nedeljo 22. junija t. 1. ob 11. uri dopoludne v magi-stratni dvorani svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo o računskem sklepu za 1. 1883;
2.) volitev pregledovalcev računov; 3.) volitev ravnateljstva in 4.) predlogi članov.
— (Društvo tiskarjev za Kranjsko) priredi v nedeljo 22. t. m. pri lepem vremenu izlet na krasni Bled. Gospodje člani društva so uljudno prošeni, točno priti ob polu 7. uri zjutraj na kolodvor. V Lescah bode zajutrk v gostilnici pri „Triglavu", a obed na Bledu pri „Potranu“. K temu izletu vabi vse člane in prijatelje društva najuljudneje	odbor.
— (Morilka lastnega otroka.) Pred porotniki stala je včeraj zatožena Marijana Benda zaradi hudodelstva detomora. Obravnava se je tajno vršila. Marijana Benda, 32 let stara, neomožena delavka, je doma iz Spodnjega Brnika, kranjskega okraja, dosedaj šo nekaznovana. 3. aprila t. 1. je svojega novorojenega otroka ženskega spola usmrtila s tem, da ga je tako dolgo za vrat tiščala, da jo bil mrtev. Dva dni kesneje je truplo v peči zažgala. Zatožena dejanja ne taji in je bila od porotnikov (uačelnik g. Anton Klein) jednoglasno kriva spoznana in od sodišča obsojena na šest lot teške ječe, poostreno vsak mesec z jedniin postom.
— (Nepoboljšljiv tat.) Pred porotniki je bil zatožen včeraj Anton Pinc, rodom Ljubljančan, nezakonski otrok, 36 let star. Kakor sam pravi, se ni izučil čevljarsko obrti; bliskoma nemški deklamovaje pripoveduje, da le bolezen in revščina privela ga je do toga, da je kral. Dne 22. rnarc. 1. 1. šel je v spremstvu neke ženske v Štefanjo Vas k Božjemu grobu. Toda ni ga napotila pobožnost. Ženska je stala na straži, Pinc pa je šel v kapelo in tam iz nabiralnika z limanicami kral denarje. A no daleč od cerkve delala sta kmetska fanta Tone Bokavšek in Janez Bajda plot. Bokavšku se je sumnivo zdelo, kaj dela neznani mož v kapeli; tedaj steče Bajda, 16 let stari fant, proti kapeli in kuka skozi okno. Ko vidi, da neznani mož z limanicami denar pobira iz nabiralnika, poskrijo se pod okno in migno Bokavšku, naj še počaka. A ko drugič pokuka in vidi, da neznani mož kradnjo z limanicami nadaljuje, pomigne Bokavšku in skoči v kapelo. „Kaj delaš?" zavpije nad Fincem, kije
prestražen pobiral iz limanice „ vinarje" in krajcarje za srajco. „Molim!" odgovori Pinc. Takoj pride Bokavšek, primeta ga in preiščeta in našla sta pri Fincu za 6 gld. 50 kr. samih krajcarjev in „vinar-jev“, o katerih pa Pinc trdi, da ni vseh vkradel v kapeli, nego da so 3 gld. 20 kr. njegova lastnina, katere pa je gotovo v zvezi z pohajalko Uršulo Korošček dva dni poprej bil na jednaki način pokradel iz nabiralnika pri znamenji blizu „Šepetavca," za katero tatvino je bila Korošček kaznovana pri okrajni sodniji v Ljubljani z mesecem zapora. Kaznovan jo bil Pinc zaradi tatvine in goljufije uže dvanajstkrat, prvokrat 13 let v star Ljubljani, zaradi tatvin z limanicami iz nabiralnikov v Weitzu na Avstrijskem, v Celji, ko je kradel iz nabiralnika podružnice sv. Janeza, v Gorenji pri Paki na Štajerskem v družbi z vlačugo Korošček, potem v Trsti, Welsu na Avstrijskem, Leibnitzu, v Gradci, Novem Mestu, Klosterneuburgu in še dvakrat v Celji. Porotniki (načelnik gosp. Anton Klein) so Pinca jednoglasno krivega spoznali in obsojen je bil zaradi hudodelstva tatvine in zaradi vlačuganja na pet let teške ječe, vsak mosec poostreno s postom. Sodišče je tudi izreklo, da se po prestani ječi odda v posilno delarnico.
— (Iz Ilirsko Bistrico) so nam piše
17.	junija: Popihal jo jo minuli toden (v sredo) svojemu gospodarju z Keke nek krojašk pomagač ter vzel svojemu mojstru 200 gld. Ker je vedel, da bi ga po železnici prej dobili, kakor pa po cesti, najel si je kočijaža ter jo pobrisal po glavni cesti proti Ilirski Bistrici. Mojstor njegov, še bolj prometen, brzojavlja naglo na več krajev in tudi v Ilirsko Bistrico, da se bode pripeljal tak in tak gospod s kočijažem št. 18 po tej cesti, in res pri-drdra okolo poludno lepa kočija v Ilirsko Bistrico, v kateri krojaški pomočnik prav moško sedi, ne meneč, da so mu žandarji uže na sledu. Tu sem prišedši, vstavi pri neki gostilni ter si naroči kosilo. Toda, ko si je pri najboljšem teku privoščil božji dar, vstopi žandar ter ga odda tukajšnji sod niji, katera je pri njem še 130 gld. našla, drug denar pa, pravi, da je potrošil prej ta večer v Eeki z ženskami. Tat je rodom Ljubljančan in odvedli ga bodo tudi v Ljubljano, kjer se bode nekoliko časa pokoril za kratko vesolje.
— (Povodenj.) Iz Grosuplja se nam piše: Vsled neprestanega deževanja niso mogli naši po toki dovelj hitro se odteči po Račni skozi podzemeljske votline in zato je začela voda zastajati; nabrala se je v podobi jezera, ki je še bolj naraščalo vsled podzemeljskih pritokov iz okolice Velikih Lašč. Pri boštanjskem gradu je cesta na Spodnjo Slivnico in Račno poplavljena, in na travnikih in njivah vasij Spodnja Slivnica, Zagradec, Velika in Mala Račna stoji voda v taki višini, da se žito ne vidi iz nje. Čez 400 oralov je na tak način pokončanih, kajti trajalo bode vsaj osem dni, da se voda odteče. l)o tedaj pa bode žito in trava uže gnjila. Škodo bode več tisoč goldinarjev. Kjer pa voda ni dosegla polja, pokončala jo toča sadeže. Dne 17. t. m. padala jo na občine Grosuplje, Mala Mlačeva, Spodnja Slivnica, Cerovo in Panova Vas ter uničila vse pridelke. Ledena zrna so bila tako gosta, da so v nekaterih krajih še druzega dnd ležala več centimetrov na debelo!
— (S češnjo padel) je dne 13. t. m. 181etni Nace Z. iz Bele Peči na Gorenjskem. Zlomil si je desno roko in čez pet dnij vsled prisada umrl.
— (Požarna kronika.) V skednju posestnice Ane L. v Voklem pri Kranji jo nastal 18. t. m zvečer ogenj, ki jo v jodni uri uničil več hiš in 14 gospodarskih poslopij z vso opravo in zalogo krme. Škode je 24 000 gld. Zavarovanih jo dvanajst posestnikov za skupno svoto 8190 gld. Živino se ni nič ponesrečilo.
nja znamenja, iz katerih se da sklepati na trtno uš. Okrajno glavarstvo je poročalo c. kr. deželni vladi v Ljubljano ter ob jednem vse ukrenilo, kar postava veleva. Vsled teh naznanil sklical je krški g. okrajni glavar na 17. t. m. v Veliko Dolino komisijo, obstoječo iz njega samega kot vodjo komisije, potem iz gg. Julija Hanselna, stalnega izvedenca za trtno uš na Štajerskem, Ant. Ogulina iz Novega Mesta in dr. Namorša, župana v Jesenicah. Iz Ljubljane prišel je g. Pirc, tajnik c. kr. kmetijske družbe in deželni potni učitelj.
Komisija je precej po prihodu na sumnivi kraj zamogla konštatovati žalostno resnico, da imamo tudi na Kranjskem filoksero. Zanešena je bila pa uš gotovo z Štajerskega, kajti v dotičnih vinogradnih goricah je med pet sto posestniki 200 takih, ki so z Štajerskega ali pa ki imajo na Štajarskem tudi svoje vinograde. Dotičnik, pri kojem se je na prvo filoksera pokazala, prenesel je svoj leseni vinski hram z Štajerskega, in sicer iz okraja, kateri je tudi inficiran od uši.
Na cesti nad inficiranim vinogradom zbrali so se skoraj vsi posestniki iz Velike Doline, katerim je potni učitelj g. Pirc vse potrebno povedal o filokseri ter jih opozoril na znamenja, iz katerih se za gotovo da sklepati na navzočnosti te škodljive živali. Gosp. Hansel, kateri dobro slovenski govori, bil je pa tako prijazen, da je vse ono, na kar se je predavanje oziralo, praktično takoj zbranim inožom pokazal.
Prihodnji teden prične se pregledavanje vinogradov, da se natanko določi, kako daleč, da se razprostira filoksera.
Na vsak način je pa treba, da se ljudstvi do dobrega pouči, da se ne bodo ponavljali do'
nim ozirom na filoksero.
Županstvo v Jesenicah je posebne hvale vredno ker je iz lastnega nagiba vse potrebno ukre nilo, kar zamore v zaprečenje razširjevanja trtne uši služiti. Čast gospodu županu dr. Namoršu!
(okr. ložki), ki se v boji pri Jajcih dnž 7. avgusta 1878. 1. nahaja med pogrešanimi, proglasi mrtvim. Dotična poizvedanja g. dr. Pfefferju v Ljubljani.
Razpisane ustanove: V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani za jedno hirajočo žensko kronprinc Rudolfova ustanova, oziroma kot z vso postrežbo do smrti. Prošnje do 20. julija predstojništvu reda usmiljenih sester.
Tujoi.
Dn6 18. junija.
Pri Maliči: Miss Sarah in Carte, zasebnika, z Angleške.
— Schrotter, soproga nadsod. svetnika; Meibusch in Schulz, trg. potovalca, z Dunaja. — Bajardi, c. kr. rač. revident, iz Gradca. — Kessler, inžener, iz Celovca. — Krausenek, trgovec, iz Trsta. — Ibounig, kontrolor, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Saus, trg. potovalec, z Dunaja. — Pipan in Venezian, trgovca, iz Trsta. — Eisenstadter David in Adolf iz Schleininga. — Altena, fabrikant, iz Remscheida.
Pri Bavarskem dvoru: Jokuš, stavitelj, iz Zagreba.
— Muri, lesni trgovec, z Jezera (Koroška). — Breindl, inženir, iz Ljubljane.
TJmrli so:
Dn6 19. junija. Alfonz Tomc, hiš. posestnika in usnijarja sin, 11 mes., Streliške ulice št. 14.
V bolnici:
Dnž 19. junija. Katarina Dornik, delavka, 521., pljučna tuberkuloza.
	| Dan J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	1 19. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-38 733*45 734*89	+ 7-0 +18-6 +12-0	zvzh. sl. zpd. sl. >	mgl. obl.	0'00
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 19. junija. Današnji „Verord nungsblatt fiir die k. k. Landwehr“ javlja za deželno brambo nova organična določila, katera je cesar 10. junija potrdil.
Zagreb, 19. junija. Deželni sabor je volil odsek za pretresovanje zakona o hišnih zadrugah. Vukotinovitf predlaga, da naj se voli odsek za pospeševanje gospodarstvenih interesov; on želi, da bi odsek imel 21 udov izmed vseb strank. Predlog je bil sprejet.
Beli Grad, 19.junija. Zastopniki Nemčije, Avstrije in Rusije zbrali so se v Belem Gradu, da rešijo srbsko-bolgarski prepir. Srbija in Bolgarija ste izjavili, da se bodete udali razsodbi posredujočih velevlastij
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 20. junija.
gld.
Jednotni drž.	dolg	v	bankovcih.....................80	'50
»	»	>	»	srebru........................81	‘35
Zlata renta.........................................102’20
5°/p avstr, renta...................................95’70
Delnice ndrodne banke................................ 858’	—
Kreditne delnice............................  .	.	.	307	•	40
London 10 lir sterling..............................121'86
20 frankovec............................................. 9’685
Cekini c. kr............................................ 5	76
100 drž. mark...........................................59	'55
Trtna uš na Kranjskem.
Kakor smo uže v včerajšnjem „ Ljubi j. Listu" poročali, našla se jo trtna uš (Phylloxera vasta-trix) tudi na Kranjskem in to v krškem okraji.
Vodstvo ljudske šolo v Veliki Dolini kakor tudi žandarmerijska postaja v Josenicah poročala sta ob jednem c. kr. okrajnemu glavarstvu v Krškem, da so nekateri vinogradi v katastralni občini Velika Dolina sumnivi, ter da kažejo vso one zvuna-
Uradni glasnik
z dnž 20. junija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kamniku za katastralno občino Bistrišica; poizvedbe dn6 23., 24., 26., 28. in 31. junija in 1. julija.
Razpisane službe: Pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranji služba okrajnih babic za vasi sv. Valburga in Moše (občina Smelednik) z letno nagrado 30 gld., v Novi Oslici z nagrado 25 gld., v Bukovščici in Dražgošah po 21 gld. (slednje tri iz okr. blagajnice škofjeloške). Molbenice, podprte z dotičnimi spričevali, do 8. julija okr. glavarstvu v Kranji.
Proglašeni mrtvimi: C. kr. dež. sodnija ljub. javlja, da je z 14. decembra 1883 Fr. Schrey prosila zaradi zopetne omožitve po dr. Pitamicu v Postojini, da se njen mož Fran Schrey, 36 1. star, kočar iz Metul
Srečke
z dn6 18. junija. Brno: 43	35	21	14
74.
Meteorologično poročilo.
Potovalne potrebščine.
Zelo po ceni ima
lesene kovčege (kofre) za gospe in gospode
razne velikosti, dalje ročne kovčege v zalogi,
o kojem lohko vsakterega prepriča
-A— IE=ZošIr
jermenar, sedlar in torbar Kongresni trg št, 14
pri nunski cerkvi.
V	zalogi naši so izišle in je moči dobivati v naši knjigoprodajalnici naslednje knjige:
Senekovič Andrej, c. kr. profesor v Ljubljani, Fizika za nižje razrede srednjih šol. V berilo vtisnenih je 200 slik.
Knjiga, o kojej se je kritika jednoglasno naj-povoljneje izrazila, priporočena je tudi za samouk in velja v platno vezana 2 gld. Latinsko-slovenski Slovnik, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka, 28 pol, 8°. Mehko vezan stane 2 gld. 50 kr.
Lapajne Ivan, Prvi pouk. Navod za poučevanje na najnižji stopinji nirodne šole. Cena 60 kr. Habsburžani v deželi Kranjski. Slavnosten spis ob godovanji šeststoletnice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal August Dimitz, poslovenil F. Cimperman. Cena mehko vezanej knjigi je 4 gld. SchOn-Anka, gorenjska povedka, spisal Alfred pl. Zett. Elegantno opremljena. Cena mehko vezani knjižici je 1 gld. 20 kr.
Knjige za mladino:
Pepelka, Snegulčica, Trnjeva rožica. Tri krasne pravljice v zabavo in pouk ljubej mladini. V četverki z mnogimi barv. podobami, vsaka po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku. Tn knjižice v osmerki s mnogimi barv. podobami; cena vsaki knjižici je 25 kr. — Dalje O deželi lenuhov, Snegulčici, Pritlikovcu (Palčku) in Robinzonu po 15 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š n k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.