Za post nima nihče lepe besede - razen sitih. Nemški pregovor 3 naš tednik Številka 10 Letnik 55 Cena 1,15 evra • 180,-SIT Ta volilni boj petek, 7. marca 2003 je ponovno Mß H Poštnina plačana dokazal, daje 1 v gotovini samostojno Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: gibanje spo- F; GZ02Z032298W sobno ustvariti Erscheinungsort Klagenfurt/ izredno orga- ' Izhaja v Celovcu Verlagspostamt niziranost in 9020 Klagenfurt / Poštni urad. dinamičnost. •.‘Z* 9020 Celovec Andrej Wakounig, predsednik Enotne liste lak ü Naše liste so živa z ljudstvom Strani od 4 do 13 — Jurčičeva nagrada Radiu 2 Nagrada za Radio 2/Agora je bila podarjena v znamenju Priznanja in solidarnosti. Stran 2 Tomažu Holmarju v slovo Pretekli ponedeljek je v 98. življenjskem letu umrl starosta koroških duhovnikov. Stran 3 Občinske volitve 2003 Pogovor NT s kandidati za župana, ki imajo najboljše izglede za uspeh. Strani 10/11/12 SAK prične s prvenstvom V Špitalu se za SAK prične vigredni del prvenstva in hkrati boj proti izpadu. Stran 19 2 Komentar Samoumevna podpora ■»■emeljna zamisel demokracije je, da odloča - oz. naj I bi odločalo - o urejanju javnih zadev ljudstvo. V parlamentarni demokraciji se izvaja demokratično načelo, s tem da ljudstvo voli svoje predstavnike. Gre za t.i. reprezentativno ali posredno demokracijo, ki je vedno spet deležna precejšnje kritike. Temu se tudi ni treba čuditi, saj izvoljeni predstavniki, še posebej tisti, ki sedijo v deželnem in zveznem parlamentu, radi „pozabijo”, kar so pred volitvami obljubili svojim volilcem. Še najprej je zagotovljena povezanost med volilci in njihovimi izvoljenimi predstavniki, ko gre za volitve občinskih parlamentov. Občinski svetniki in župani so v dnevnem neposrednem stiku z občani in se jim ne morejo kar tako tebi nič meni nič izogniti v častitljive dvorane dunajskega parlamenta ali celovškega deželnega zbora. Z drugimi besedami: truditi se morajo za večjo verodostojnost, ker so izpostavljeni neposredni kontroli. Samostojne liste se tega zelo dobro zavedajo. Z razliko do drugih frakcij imajo tudi prednost, da niso odvisne od dunajskih in celovških central. Vloga deželne EL je v tem, da jim pomaga, kjer so pomoči potrebne - pobude in odločitve pa so izključno v pristojnosti občinskih frakcij. Zato se jim tudi ni treba bati interesnih konfliktov, s katerimi so soočene druge občinske frakcije zaradi politike njihovih vrhovnih šefov na Dunaju in v Celovcu. Skratka: niso vezani na „višje interese", temveč so živa vez z ljudstvom. V tej luči je treba videti tudi njihov neprecenljiv pomen za narodno skupnost. Zato je za NAŠ TEDNIK in njegovega izdajatelja NSKS vedno bilo samoumevno, da dosledno podpirata samostojne liste. Samostojno in avtonomno delovanje sta pač osnovna pogoja, če hočeš priti do zaželenega cilja, pa naj so okoliščine še tako težavne. Izkušnje in koroška stvarnost so doslej govorile jasno govorico in jo bodo tudi v prihodnosti. Janko Kulmesch Politika Klestilovo pismo Sadovniku Jk vstrijski zvezni predsednik dr. Z\ Thomas Klestil je v pismu glo-#\baškemu podžupanu ponovno poudaril, da pozdravlja Sadovnikova prizadevanja za nadaljevanje politike dialoga skupno z zvezno in deželno vlado. Nadalje piše, da je pisno posredoval želje slovenske narodne skupnosti zveznemu kanclerju Schüsslu in deželnemu glavarju Haiderju. „Deželni glavar dr. Haider mi je že zagotovil svojo pripravljenost za pogovore v vprašanjih narodne skupnosti. Hkrati pa je opozoril, da so problemi, ki ste jih omenili, v glavnem v zvezni pristojnosti,” piše dr. Klestil. Nadalje piše Klestil, da ceni prizadevanja, da se v okviru „AACC Alp-sko-jadranski center za čezmejno sodelovanje” podpira sosedsko sodelovanje, ustvarijo gospodarski kontakti in sprejemajo ukrepi, ki služijo medsebojnemu zaupanju. Zato državni predsednik pozdravlja simpozij, ki naj bi bil 13. junija 2003 v Globasnici. Generalna tema naj bi bila: Avstrija - Slovenija - sosedi v skupni Evropi. Wien, am 3. März 2003 Sehr geehrter Herr Vizebürgermeister! Wie ich Ihnen schon bei Ihrem Besuch bei mir versichert habe, unterstütze ich voll und ganz Ihre Bemühungen, mit der Bundesregierung sowie auch der Kärntner Ivandesregierung im Dialog zu bleiben. Die von Ihnen vorgetragenen Anliegen der slowenischen Volksgruppe in Kärnten habe ich daher sowohl an den Herrn Bundeskanzler als auch an den Herrn Landeshauptmann von Kärnten schriftlich hcrangetragen. Herr Ivandeshauptmann Dr. Haider hat mir hiezu bereits seine Gesprächsbereitschaft in Volksgruppenfragcn versichert jedoch gleichzeitig auch darauf hingewiesen, dass die von Ihnen angesprochenen Probleme im Wesentlichen Zuständigkeiten des Bundes betreffen. Ich schätze auch Ihre Bestrebungen, im Rahmen des „AACC Alpe-Adria Zentrums für grenzüberschreitende Kooperation“ im Interesse Österreichs die nachbarschaftliche Zusammenarbeit mit dem zukünftigen EU-Mitgliedsland Slowenien zu fördern, Wirtschaftskontakte herzustellen und vertrauensbildende Maßnahmen zu setzen. Ich begrüße daher das von Ihnen für den 13. Juni d. J. geplante Symposium unter dem Generalthcma „Österreich - Slowenien Nachbarn im gemeinsamen Europa“. Dieses Thema scheint mir umso wichtiger, bilden doch insbesondere grenzüberschreitende Projekte jene Vertrauensbasis, die für ein zusammenwachsendes Europa von entscheidender Bedeutung ist. Kenn Vizebürgermeister Bernhard Sadovnik 9142 Globasnitz 148 Mit meinen besten Grüßen W r \ n 9 t< k F r r F v s c Nagrada v znamenju priznanja in solidarnosti Jurčičevo nagrado 2003 sta prejela Radio dva/Agora. V utemeljitvi piše: „S tem visokim priznanjem podpiramo vztrajnost in pogum sodelavcev Radia dva v njihovem boju za ohranitev neodvisnega slovenskega programa.” ■■zasebni radijski postaji Ra-f dio dva/Agora sta dobitnici fc-Jetošnje Jurčičeve nagrade. ki jo Šklad Josipa Jurčiča vsako leto podeljuje novinarjem, publicistom in urednikom, ki se zavzemajo za resnicoljubnost in poštenost poročanja. Kot so zapisali v utemeljitvi Šklada, Radio dva in Agora prejemata nagrado za prispevek k medijski, kulturni in jezikovni raznolikosti na Koroškem ter za utrjevanje slovenskega jezika kot enakopravnega sredstva komunikacije. Še posebej poudarjajo v utemeljitvi pomen, ki ga ima Radio dva za narodno skupnost. „Radio dva se je v kratkem času s svežim programskim pristopom uveljavil kot sodoben, zdajšnjemu koroškemu slovenskemu poslušalcu namenjen medij in s tem še posebej med mladimi pomagal utrjevati slovenski jezik kot enakopravno sredstvo komunikacije in kot razpoznaven identifikacijski dejavnik slovenstva na avstrijskem Koroškem. Tako s svojim govornim kakor glasbenim deležem je Radiu dva uspelo odigrati povezovalno vlogo med Slovenci različnih opredelitev, generacijskih pripadnosti in kulturnih izbir.” Iz utemeljitve pa je razvidno, da je podelitev Jurčičeve nagrade tudi v znamenju solidarnosti. Dobesedno poudarjajo: „Ogrožen obstoj medijev Radio dva/ Agora kaže na podcenjujoč odnos državnih struktur na obeh straneh meje do kulturnih vsebin, pa tudi na nerazumevanje pomena sodobne medijske komunikacije za obstanek in razvoj slovenskega jezika in naroda na avstrijskem Koroškem. S tem visokim priznanjem podpiramo vztrajnost in pogum sodelavcev Radia dva v njihovem boju za ohranitev neodvisnega slovenskega programa in dajemo svoj prispevek h končnemu uspehu njihovih prizadevanj.” Prisrčno čestitamo! -Kuj- In memoriam 3 Bil je koroški „ kaplan Župniku Tomažu Holmarju, ki je minuli ponedeljek zjutraj, 3. marca, umrl v 98. letu starosti, v trajen in časten spomin Koroškem. Pri tem ni zakrival svojih velikih bolečin, ko je videl, kako narod umira, se njegovi pripadniki odtujujejo lastnim koreninam. Sam je skušal kljubovati viharju. Vztrajno je skušal braniti slovensko besedo, dajati pripadnikom narodne skupnosti dober zgled, s tem da se je dosledno izpostavljal kot Slovenec. Ih bil zato kaznovan s strani cerkvenih predstojnikov, ki so ga sprva kazensko premestili iz suške fare, nato pa iz Podkrnosa. Mnogi njegovih bolečin niso mogli razumeti. Rekli so, da je zganjal pesimizem - ne glede na to, da daje koroška stvarnost župniku Holmarju prav. Le obirska fara mu je bila v milost in zadoščenje. Tam sedaj čaka tudi na Vstajenje. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Janko Kulmesch I Bilo je 18. septembra 1950. V I-Potočah, fara Suha, so slavnostno odprli ljudsko šolo. Blagoslovil jo je župnik Tomaž Holmar, tedanji dušni pastir suških faranov. Ob tej prazničnem dogodku je župnik Holmar povedal besede, ki so odmevale po vsej deželi. Pripadniki narodne skupnosti, nič manj pa tudi večina suških faranov, so jih pozdravili, drugi spet, posebej še tedanji ravnatelj šole v Potočah s pomočjo medijev, pa so sprožili proti župniku Holmarju strašansko gonjo - s posledico, da ga je škofija kazensko premestila iz suške fare. Kaj je povedal župnik Holmar °b blagoslovitvi ljudske šole? Citiramo: Dejstvo je, da je naša koroška dežela, naša krška škofija domovina dvema narodoma. Dejstvo je tudi, da se je v preteklih desetletjih poskušalo vse mogoče, da bi se v šoti izključno uveljavil jezik le enega, močnejšega naroda, celo proti volji staršev in s kršitvijo ustave. Dejstvo je, da so iz teh šol izšli ljudje, odtujeni svojemu narodu. Dejstvo pa je tudi, da obstaja postava, ki kolikor mogoče odgovarja zahtevam narodnega prava. (...) Kar jaz delam, je, da sledim besedam Svetega očeta, ki poziva duhovnike, da „oznanjamo uveljavljamo in branimo resnico in da jo prostodušno uporabljamo v dejanskih okoliščinah, ki nas obdajajo. I I Bilo je 7. maja 2002 v Tinj- II .skem domu, na spominski svečanosti ob 100-letnici Tischler-jevega rojstva. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi župnik Tomaž Holmar, dolgoletni sopotnik ustanovitelja NSKS in očeta Slovenske gimnazije dr. Joška Tischlerja. Pretresljive so bile njegove bese- de, še posebej naslednje: Imamo toliko inteligence, in vendar smo priča slovenskemu paradoksu: naše^ ljudstvo boleha, umira, izginja. Številke zadnjega ljudskega štetja govorijo jasno govorico. Morali bi se vprašati: Kako je prišlo do tega? Še pomembneje pa bi bilo vprašanje: Kako bi se lahko temu uprli? Kaj moramo sedaj narediti? Imamo toliko delovanja in prireditev, toda: kje je tista ustanova, ki bi rekla, kaj narediti, da se bo slovenstvo na Koroškem ohranilo? Trenutno vlada zaspanost pred smrtjo. I V ponedeljek, 14. aprila I I 1.2003, bi stopil župnik Tomaž Holmar v 99. življenjsko leto. Od svoje rane mladosti dalje, skoraj celo stoletje, je budno spremljal razvoj slovenskega naroda na ŽIVLJENJSKE POSTAJE TOMAŽA HOLMARJA l**"^ odil se je 14. aprila 1905 na Gospe Sveti, kjer je bil * I njegov oče organist. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Ljubljani, kjer je končal tudi študij teologije. Leta 1931 je bil posvečen v duhovnika. Nato se je na Dunaju štiri leta izpopolnjeval v bogoslovju. Njegov mentor je bil avguštinec dr. Plus Barsch, pobudnik liturgičnega gibanja. Holmar je bil med prvimi- ki je na Koroškem skušal, uveljavljati cilje liturgičnega gibanja, in je v ta namen pripravljal različna bogoslužna besedila za celo cerkveno leto. Leta 1935 je prevzel mesto kaplana v Zagorici/Sagritz v Melski dolini/Mčlltal, 1936 pa v Tinjah, kjer je ustanovil moški zbor. Leta 1937 je postal kaplan v Šentjakobu v Rožu; sodeloval je z organistom in skladateljem Antonom Nageletom. Sad njunih prizadevanj je bila otroška maša „Ob božjem oltarju”. Vodil je tudi pevske seminarje za slovenske organiste in pevovodje. Za Časa nacizma je bil prestavljen v nemško faro Wachsenberg, nato v Šentjakob nad Krko. Kljub premestitvi se je trudil ohranjati stike z vodstvom slovenske narodne skupnosti. Na pobudo tedanje SPZ je napisal libreto za Miklovo Zalo (glasba: Anton Nagele). Po koncu. 2. svetovne vojne je bil najprej dušni pastir v Zelin-jah, potem na Suhi, kjer je poleg cerkvenega petja uvedel tudi posvetno zborovsko. Zaradi pridige ob blagoslovitvi ljudske šole v Potočah je bil kazensko premeščen v nemško faro St. Peter am Katschberg, od tam v Podkrnos, nato je bil zaradi neo-mahljivega slovenstva ponovno kazensko premeščen na Obir-sko (1951). Kmalu po svojem prihodu je oživil cerkveni in posvetni zbor in ga uspešno vodil tudi na različnih gostovanjih še v pozni starosti. Bil je med ustanovnimi člani NSKS (1948), soustanovitelj KKZ (1953), pobudnik Zveze pevskih društev (1953) in do leta 1972 njen tajnik. V okviru Zveze pevskih društev je skupaj s Francetom Ciganom vodil tečaje za pevovodje, skrbel za izdajanje zborovske literature, predvsem pa si je tudi prizadeval, da bi koroški zbori še bolj vključevali v svoj repertoar pesmi Milke Hartman. Ob 70-letnici mašniškega posvečenja in 50-letnici duhovniške službe na Obirskem sta mu KKZ in SNI Urban Jarnik posvetila obširno knjigo. Krški škof je upokojil Tomaža Holmarja s 1. januarjem 2003, obirski župnik se je preselil v dom za ostarele Karitas v Železni Kapli, kjer se je izteklo tudi njegovo dolgo zemeljsko potovanje. Odšel je k Vsemogočnemu v ponedeljek, 3. marca, v 98. življenjskem letu. Iz naših občin OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 II SUHA Na Suhi želimo spet doseči dva mandata OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 987 (514 žensk, 473 moških) Novovolilci: 75 Mandati: ÖVP 5, SPÖ 4, FGN 4, EL 2 Volitve župana 1997: Visotsch-nig 29,8 %, Pölz 31,3 %, Katz 11 %, Plimon 27,9 %. V 2. krogu je bil izvoljen Gerhard Visotschnig. Katere stranke kandidirajo: SPÖ (Visotschnig), ÖVP (Pölz), EL (Katz), FGN Enotna lista: 1. Lenart Katz, 2. Peter Trampusch, 3. Pepej Krop, 4. mag. Jokej Logar Lenart Katz ~7 zelo pri-^-zadevnim delom je suški EL uspelo leta 1997 izboljšati svoj volilni rezultat na 14,8 %, kar je pomenilo dva mandata. V občinski sobi sta v zadnjih šestih letih Lenart Katz in Peter Trampusch zelo prizadevno zastopala interese suške-ga prebivalstva. Vedno spet sta tudi zahtevala izpolnitev pravic slovensko govorečih občanov, predvsem še dvojezične napise in dvojezični vrtec, www.elnet.at/suha PLIBERK Šesti mandat in dva mestna svetnika OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 3204 (1653 žensk, 1551 moških) Novovolilci: 407 Mandati: ÖVP 9, SPÖ 7, EL 5, FPÖ2 Volitve župana 1997: Grilc 47,6 %, Visotschnig 32,6 %, Kumer 19,8 %, V 2. krogu je zmagal Raimund Grilc. Katere stranke kandidirajo: ÖVP (Grilc), SPÖ (Visotschnig), EL (Mandl), FPÖ (Steinbuch) Enotna lista: 1. Jurij Mandl 2. Stefan Domej 3. Eva Pikalo 4. Marko Trampusch, 5. Matevž Nachbar, 6. Franc Valeško Jurij Mandl P L Pliberk Csi je zastavila za cilj šesti mandat in s tem drugega mestnega svetnika. Program EL se do drugih frakcij razlikuje predvsem v tem, da se el-ovci zavzemajo za razvoj Pliberka kot nov gospodarski center med. Celjem in Velikovcem. Bistvena zahteva EL pa je večja podpora projektom po vaseh. Kot edina frakcija v Pliberku je EL imela dvojezično pisno volilno reklamo. www.elnet.at/pliberk BISTRICA NAD PLIBERKOM Z Marianom Pečnikom za mesto župana OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 4.829 (2.456 žensk, 2.295 moških) Novovolilci: 238 Mandati: SPÖ 6, LFA 5, EL 5, JUL 3 Volitve župana 1997: Pajank 40.3 %, Flödl 27,2 %, Wakounig 20.4 %. V 2. krogu je zmagal Pajank. Katere stranke kandidirajo: SPÖ (Pukl), LFA (Flödl), EL (Pečnik), JUL ( Pototschnig) Enotna lista: 1. Marian Pečnik, 2. Vladimir Smrtnik, 3. Jože Blažej, 4. Silvija Merva, 5. Valentin Šumnik, 6. Andrej Wakounig Marian Pečnik GLOBASNICA Kot lista 1 doseči tudi mesto župana OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 1337 (672 žensk, 665 moških) Novovolilci: 197 Mandati: EL 5, SPÖ 5, BÜL 5 Volitve župana 1997: Robnig 34,2 %, Harrich 365, Sadovnik 348. V 2. krogu je zmagal Robnig. Katere stranke kandidirajo: EL (Sadovnik), SPÖ (Robnig), BÜL (Harrich) Enotna lista: 1. Bernard Sadovnik, 2. Hubert Kordež, 3. Bernardka Kordesch, 4. Janez Bric-man, 5. Marko Gregorič, 6. Andreas Pitschek L eta Bernard Sadovnik 1997 ,je EL dobila od vseh frakcij največ glasov in nastopa pri teh volitvah kot lista 1. V zadnjih letih si je EL prizadevala za decen-tralno čistilno napravo in ji je zaenkrat uspelo preprečiti priključek na centralni kanal. V nedeljo želijo el-ovci svojega glavnega kandidata Bernarda Sadovnika izvoliti za župana, Huberta Kordeža pa za njegovega namestnika. www.elnet.at/sadovnik DOBRLA VAS Občina mora nuditi več servisa OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 4.829 (2.456 žensk, 2.295 moških) Novovolilci: 135 Mandati: SPÖ 11, ÖVP 5, FPÖ 5, EL 2 Volitve župana 1997: Pfeifer 59,1%, Karner 18,5, %, Grascher 796 Katere stranke kandidirajo: SPÖ (Pfeifer), ÖVP (Krajnik), EL (Kramer), Piuk (FPÖ) Enotna lista: 1. Štefan Kramer, 2. Jozej Haschej, 3. Bernardka Komar, 4. Marko Haschej, 5. mag. Rudi Vouk, 6. Brigite Pasterk Vsa ^ občane! To je bistvena zahteva novega Štefan Kramer glavnega kandidata EL Dobila vas/Ebemdorfer Liste mag. Štefana Kramerja. Vsaj enkrat tedensko bi morala občina imeti odprto tudi zvečer, sklepi občinskega sveta pa morajo biti bolj transparentni. Zelo pomembna sta za EL tudi oskrba in varstvo otrok ter čezmejno gospodarsko sodelovanje. www.elnet.at/dobrlavas n ZITARA VAS ^^o odsto-pu župa-I na Janka Pajanka upa bistriška EL na mesto župana. Cilj frakcije pa je šesti mandat in dodatno mesto podžupana. V volilnem boju je bistriška EL poudarjala svojo socialno kompetenco in svoja prizadevanja za „do-moči kraj“. Veliko pozornosti so namenili tudi mladini („Youth point/mladinsko zbirališče) ter starejšim občanom, za katere mdr. zahtevajo uvedbo go-mobi-la. www.elnet.at/bistrica Tudi majhni koraki vodijo do cilja OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 1730 (872 žensk, 858 moških) Novovolilci: 82 Mandati: SPÖ 9, EL 5, ÖVP 3, FPÖ 4 Volitve župana 2001: (po odstopu Lepitschniga) Strauß 59 %, Habernik 34 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ (Strauß), EL (Stern), ÖVP (Schmacher), FPÖ (Nortschitsch) Enotna lista: 1. Pauli Stern, 2. dr. Brigitte Einspieler-Urban, 3. Helene Petek, 4. Peter Starz, 5. dr. Karl Hren, 6. Johann Micheuz Pauli Stern CZL je v Cobčin-ski sobi druga najmočnejša frakcija in želi to pozicijo obdržati tudi po 9. marcu. V zadnjih šestih letih so žitrajski socialdemokrati delali zelo velike napake in občino zelo zadolžili, za napake pa bodo morali plačevati občani (npr. pri kanalizaciji). EL se predstavlja kot alternativa, ki želi s politiko malih korakov priti prej do cilja kot doslej vladajoči socialdemokrati. OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 Bistriški kandidati: (z leve) Fritz Flödl, Pepej Pototschnig, Marian Pečnik in Reinhard Pukel. Foto: Fera Diskusija brez viškov, kljub temu z jasnimi izjavami Javna diskusija kandidatov za mesto župana v občini Bistrica ni imela viškov, zato pa so se kandidati fiksirali, po kateri poti želijo korakati. Šmihel. Čeprav je zanimanje časa v občinskem svetu in da bi vitev svojega doslejšnjega dela v za občinske volitve v občini Bistri- kot župan koristil svoje stike do boju velekanalu in birokraciji, ca veliko, je bil obisk javne disku- uradov na deželni vladi. Dvojezičnost ni bila posebna sije glavnih kandidatov v gostilni Kandidat EL Marian Pečnik pa tema v okviru diskusije, ker je na Loser sorazmerno skromen. vidi funkcijo župana predvsem eni strani na Bistrici večina teh Ker doslejšnji župan Janko Pa- kot servis za občane in to bi lah- vprašanj rešenih, na drugi strani jank ne kandidira več, je odprto, ko kot edini od vseh treh kandi- pa je moderator Peter Kowal tudi kdo bo njegov naslednik. Rein- d atov lahko nudil občanom tudi ni načel. Šele na vprašanje šmi-hard Pukel (SPÖ) je menil, da že- ves dan, saj je kot vodja Posojil- belskega župnika, zakaj nimajo H nadaljevati Pajankovo pot in va- niče v Šmihelu vsak dan navzoč vse frakcije dvojezičnih plakatov, bi ostale frakcije k sodelovanju, v občini. Kanalski rebel Pepej Po- se je ob robu razpravljalo o tem Fritz Flödl (LFA) je skušal točko- totschnig pa je diskusijo učinkovi- vprašanju (glej desno), vati predvsem s tem, da je že dalj to koristil kot možnost za predsta- Silvo Kumer so na diskusiji glavnih kandidatov O dvojezičnih plakatih... Sicer nisem rojen Šmi-helčan, kljub temu nečesa ne razumem. Vsi kandidati za župana znajo slovensko in se v slovenščini pogovarjajo z občani. Razen EL pa nobena frakcija nima dvojezičnih plakatov. ŠMIHELSKI ŽUPNIK FRANČEK KRAMBERGER Za to vprašanje sem jaz osebno odprt in mislim, da bomo o njem prej ali slej v frakciji razpravljali. Sem za dvojezičnost in da tu spravimo nekaj naprej in bom tudi s srcem pri stvari. REINHARD PUKEL, SPÖ Mislim, da dvojezični plakati niso potrebni, v naši občini vsak zna nemško! Osebno pa z vsakim govorim v tem jeziku, v katerem želi biti nagovorjen. FRITZ FLÖDL - LFA Dvojezičnost je za EL nekaj samoumevnega in za to se tudi zavzemamo. Veliko vprašanj smo že rešili s tem, da smo prepričali druge frakcije, še preostala vprašanja pa upamo rešiti v naslednjih šestih letih. MARIAN PEČNIK - EL Da nimam težav z dvojezičnostjo, sem že dostikrat dokazal, npr. tudi z mojim dvojezičnim občinskim časopisom „Pepino". PEPE POTOTSCHNIG - JUL ŠKOCJAN Pogosto je bila GL edina konstruktivna frakcija OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 3.416 0 -749 žensk, 1.667 moških) Novovolilci: 79 Mandati: SPÖ 11, ÖVP 5, FPÖ 4, GWL 3 Volitve župana 1997: Plolzer 66,6 %, Peketz 20,5 %, Marolt ^ 2,9 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ (Krainz), ÖVP (Peketz), GWL (Wutte), FPÖ (Nadasty), UL (Marolt) Enotna lista: 1. Milan Wutte, 2. Miha Lipnik, 3. Vladimir Polzer, 4. Franz Starz, 5. Kristijan Sadnikar ZELEZNA KAPLA Možnost za župana tako velika kot še nikoli Z^ospodar-vJ3ska lista Škocjan je bila v zadnjih šestih letih konstruk- Milan Wutte tivna opozicijska frakcija v občinskem svetu, kjer je stalni prepir med SPÖ in ÖVP hromil občinsko delo. Glavni kandidat Milan Wutte želi z Gospodarsko listo v novem občinskem svetu nadaljevati s svojim doslejšnjim konstruktivnim delom, novega župana (Holzer ne kandidira več) pa poziva k odprtemu sodelovanju. www.gwl.aktiv.at OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 2849 (1234 žensk, 1234 moških) Novovolilci: 234 Mandati: SPÖ 12, EL 6, ÖVP 3, FPÖ 2 Volitve župana 1997: Haderlapp (50,2 %), Smrtnik 32,3 %, Lamp-recht 11,7 %, Kert 5,8 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ , EL, ÖVP, FPÖ Enotna lista: 1. F. J. Smrtnik, 2. Pepi Orasche, 3. Lado Hajnžič, 4. Gertraud Urschitz, 5. Daniel Pas-terk, 6. Herbert Kogoj. 7. Vili Oši-na, 8. Sonja Hribar-Marko K la Obir-INskem je imel F. J. Smrtnik že leta 1997 večino, F. J. Smrtnik zdaj jo naj bi dobil še v celi občini Železna Kapla. Ker doslejšnji priljubljeni župan Haderlapp ne kandidira več, so celo po mnenju socialdemokratov možnosti zelo velike, da bi Smrtnik dobil več glasov kot kandidat SPÖ Dieter Haller. Smrtnik mdr. zahteva brezplačna zemljišča za mlade družine in obrtnike. www.elnet.at/zeleznakapla Iz naših občin pete* 7. marca 200} OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 SELE Jezikovna slika Sel se naj zrcali tudi v javnosti OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 581 (286 žensk, 295 moških) Novovolilci: 17 Mandati: SPÖ 6, EL 4, ÖVP 1 Volitve župana 1997: Wassner 63,8 %, Olip 36,2 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ (Engelbert Wassner), EL (Nanti Olip), ÖVP (Otto Mak) Enotna lista: 1. Nanti Olip, 2. Hanzi Ogris, 3. Germana Jug, 4. Ivan Kelih, 5. Alexander Mak, 6. Florijan Dovjak SMARJETA K lanti Olip IM in selska EL želita 9. marca pridobiti na glasovih in Nanti Olip s tem preprečiti ponovno absolutno večino SPÖ, ki v zadnjih šestih letih z vidika EL ni bila plodna za demokracijo v občini. EL se zavzema za višje podpore društvom in to po storilnem principu - kdor naredi več, naj tudi več dobi. EL se zavzema za zaščito jezikovnih vrednot in želi mladino bolj vključiti v občinsko delo. www.elnet.at/sele Nadaljevati konstruktivno delo OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 917 (463 žensk, 454 moških) Novovolilci: 118 Mandati: SPÖ 8, ÖVP 3, FPÖ 3, EL 1 Volitve župana 1997: Lukas Wolle 70,1 %, S. Dolinschek 16 %, B. Wedenig 13,9 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, EL, FPÖ Enotna lista: 1. Katja Kupper-Wernig, 2. Josef Michor, 3. Thea Wernig, 4. Hubert Ogris ^l je v zad-CZnjih šestih letih konstruktivno sodelovala v Katia , občinski politiki Kupper-WerniQ in želi to pot tudi nadaljevati. P° sebno se EL zavzema za kultu*' ne, gospodarske in socialne inte rese Šmarječanov. Glavna kand' datka Katja Kupper-Wernig želi j v teh vprašanjih vnesti nove ino vativne predloge, ki vključuje]* tudi čezmejne projekte s finančne podporo EU. Za župana EL'n® kandidira, www.elnet.at/smarieta BOROVLJE Bolje koristiti jezikovno znanje OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 5.968 (3.113 žensk, 2.855 moških) Novovolilci: 165 Mandati: SPÖ 15, ÖVP 3, FPÖ 6, VS 2, Gabron 1 Volitve župana 2001: Ingo Appe je bil lani po odstopu župana Krainerja izvoljen za župana Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, Gabron, VS Volilna skupnost 1. dr. Franc Wutti, 2. Melchior Verdel, 3. mag. Peter Waldhauser, 4. mag. Roman Verdel, 5. mag. Iris Pipp dobro potrditi drugi mandat. Franc Wutti Glavno pro- gramsko težišče VS Borovlje: v tem letu se že pripraviti na vstop Slovenije v EU in koristiti pri tem vse možnosti, še posebej na gospodarskem področju. Prav tako se bo VS Borovlje naprej zavzemala za namestitev manjkajočih dvojezičnih napisov in za dvojezično izobraževanje mladine. www.elnet.at/borovlje BISTRICA V ROŽU Volilna skupnost želi v predstojništvo P OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 2.127 (1.115 žensk, 1.112moških) Novovolilci: 56 Mandati: SPÖ 9, FPÖ 4, ÖVP 3, VS 3 Volitve župana 1997: Hubert Gradenegger 66 %, Claudia Haider 17 %, Gernot Zoff 17 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, VS Volilna skupnost 1. Willi Mo-schitz, 2. mag. Nataša Partl, 3. Mario Lausegger, 4. dr. Tatjana Feinig, 5. Gerald Gabriel, 6. Ulrich Poschinger Willi Moschitz rvi volilni cilj VS Bistrica v Rožu je, da dobi predstavnika v občinskem predstojništvu, v njenem programu pa so na prvem mestu prizadevanja za nova delovna mesta. Prav tako si prizadevajo za podpiranje dvojezične vzgoje in športne dejavnosti, uvedbo go-mobila in posebnega občinskega referata, ki se naj bi posvetil podporam EU. www.elnet.at/bistrica-roz DJEKŠE Ohraniti zaklad naših prednikov OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 735 (348 žensk, 387 moških) Novovolilci: 81 Mandati: SPÖ 4, ÖVP 4, FPÖ 2, EL 1 Volitve župana 1997: Krapesch 46.8 %, Polesnig 40,5 %, Jandl 8.8 %, Warasch 3,9 %. V 2. krogu je bil izvoljen Polesnig. Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, EL Enotna lista: 1. Hanzi Karner, 2. Franc Kassl, 3. Johann Warasch, 4. Anton Höberl, 5. Stefan Lob-nig, 6. mag. Filip Warasch N Djekšah za slovensko narodno skupnost ne šteje Hanzi Karne njena številčnost, temveč v prvi vrsti trdna vol ja do preživetja. Slovensko bese do in kulturo želi EL na Djekša* ohraniti tudi potomcem. V časU' ko se v Evropi vedno bolj približU' jemo, se tudi drugi zavedajo z3' klada, ki so ga podedovali o* prednikov. Zaklad je na Djekšal1 še ohranjen in ga je treba ohrani' ti. www.elnet.at/djekse GALICIJA Ohraniti je treba lokalno infrastrukturo OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 1.495 (758 žensk, 737 moških) Novovolilci: 199 Mandati: SPÖ 6, ÖVP 5, FPÖ 3, EL 1 Volitve župana 1997: Toma-schitz 48,5 %, Küster 41,6 %, Rautz 9,9 %. V 2. krogu je bil izvoljen Rudolf Tomaschitz. Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, EL Enotna lista: 1. Milan Blažej, 2. Mirko Ogris, 3. Edith Smrtnik, 4. Peter Kelih, 5. Jože Urank ~7e\o po-ZL.membno je za gališko EL, da se v Milan Blažej občini ohrani doslejšnja občinska infrastruktur (pošta, žandarmerija, trgovina itd.). Glavni kandidat EL Milan Blažej, ki se ne poteguje za me' sto župana, vidi celo vrsto novih možnosti, ki bi jih lahko uresničili tudi s finančno pomočjo EU v oK' viru obmejnih projektov InterreS' Pomembna pa je tudi ohranite'* regionalne in lokalne identitete ih kulture. www.elnet.at/galicija OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 Moderator Peter Kimeswenger, Lukas Würfler, Christine Piuk, Josef Pfeifer, Michael Krojnik, Štefan Kramer Kandidati soglašajo: čas je, da Pfeiferja odvolimo Na javni diskusiji glavnih kandidatov v Dobrli vasi je bil v središču kritike doslejšnji župan Josef Pfeifer in njegov način županjevanja. Dobrla vas. Javna diskusija glavnih kandidatov za župana v občini Dobrla vas je zbudila zelo veliko pozornosti in zanimanja ter privabila zelo veliko poslušalcev. Diskusija se je potem deloma razvila v tribunal proti doslejšnje-mu županu Josefu Pfeiferju (SPÖ), ki so mu sokonkurenti očitali nezmožnost. Manjkajoča obrtna cona, ki jo je Pfeifer odklonil, je bila ena glavnih tem kritike. Tudi gradnja občinskega kulturnega OBČINSKE VOLITVE BBm 2003 doma je bila sporna točka. Medtem ko se Christine Piuk (FPÖ) zavzema za zidavo pri šoli, so Štefan Kramer (EL), Michael Krojnik (ÖVP) in Lukas Würfler (UL) za zidavo v centru Dobrle vasi. Kramer in Krojnik pa želita o tem prej povprašati občane. Kandidat EL mag. Štefan Kramer je pri občinstvu točkoval predvsem s svojimi predlogi za reformo na občini in je zahteval, da mora urad biti vsaj enkrat tedensko odprt tudi zvečer, da morajo biti občinski protokoli javni in da se naj ustanovi občinski svet za mladino. si-ku SADOVNIK VABI Čevapčiči za zaključek ■ Globasnica. Bernard Sadovnik vabi to soboto, ob 10. uri, na zaključek volilnega boja. Pred Zadrugo bodo el-ovci pekli čevapčiče, Sadovnik pa je na voljo za vprašanja in pogovor! V NEDELJO Rezultati, stališča in analize na radiu O občinskih volitvah bodo na radiu poročali od 17. ure naprej - tedaj namreč zaprejo zadnja volišča. M ORF 2/TV bo od v televizijski oddaji poročal od 18.25 do 19.15 iz okrajnih glavnih mest. V študiu bodo šefi koroških deželnih strank. H ORF radio bo poročal od 17. do 20. ure in bo sproti objavljal izide iz posameznih občin. Od 19.45 - do 20. ure bo poročal slovenski oddelek ORF. H Radio 2 bo poročal do 18. ure iz vseh dvojezičnih občin z analizami in intervjuji glavnih kandidatov. ■ Pri Radiu Agora (ki ob 18. uri prevzame frekvenco od Radia 2) odgovorni še ne vedo, ali bodo poročali o volitvah ali ne. Od 18. ure naprej pa je sicer na programu oddaja „Večer ni mir“. ŠKOFIČE Glavno težišče je dvojezični otroški vrtec OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 1.865 (908 žensk, 957 moških) Novovolilci: število ni znano Mandati: ÖVP 8, SPÖ 5, FPÖ 4, SGL 2 Volitve župana 1997: Valentin Happe 77,9%, Hafner 14,2 %, Knabl 7,9 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ in SGL SGL: 1. mag. Magda Errenst, 2. Ernst Pitschek, 3. Drago Portsch, 4. dr. Janko Malle, 5. Horst Pitschek ROZEK Zglavno VI težišče SGL, pri kateri gre za dvojezično listo, je, Magda Errenst da v Škofičah ohranijo in pospešeno podpirajo delovanje dvojezičnega otroškega vrtca, tako finančno kakor moralno. Posebnega volilnega cilja SGL Škofiče nima, pričakuje pa vsaj en mandat. Mlade volilke in volilce je glavna kandidatka mag. Magda Errenst nagovorila s posebnim pismom. V Rožeku upajo tudi na drugi mandat OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 1.452 (745 žensk, 707 moških) Novovolilci: število ni znano Mandati: BGM 7, SPÖ 5, FPÖ 2, EL 1 Volitve župana 1997: Karl Mit-sche 67,35 %, Liegl 24,6 %, Kau-ser 8,1% Katere stranke kandidirajo: BGM, SPÖ, FPÖin RL Rožeška lista: 1. mag. prof. Mirko Oraže, 2. Silvia Kopeinig, 3. Jožef Lepuschitz, 4. Gertrude Schuster, 5. Ludvik Lesjak IVIOraže prvič kandidira pod imenom RL (Rosegger Mirk° °raže Liste / Rožeška lista) in je za sodelovanje pridobil enojezično občanko Silvio Kopeinig, ki jo v občini dobro poznajo. Zaradi višjega števila občanov je bila kooperacija potrebna, mogoče pa se bi iz tega lahko izcimil celo drugi mandat, tako Oraže, ki pa bil že z ohranitvijo obstoječega zadovoljen. OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 KOTMARA VAS V politiki po meri šteje vsak milimeter OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 2.261 (1.147 žensk, 1.114 moških) Novovolilci: 64 Mandati: ÖVP 8, SPÖ 8, FPÖ 2, EL 1 Volitve župana 1997: Thomas Goritschnig 52,2 %, Götzhaber 40,7 %, Moser 6,7% Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, EL Enotna lista: 1. mag. Jože Wa-kounig, 2. Stanko Adlassnig, 3. Danica Flanuna, 4. Hanzi Dra-gaschnig, 5. Josef Pack jun. ^^^a občin-f ske volit-immmMQ 2003 si je izbrala EL , „ ... , Kotmara vas Joze ^akoumg geslo Politika po meri: Vsak milimeter šteje! Bistvena točka njenega programa je namenjena mladini: delovna mesta in boj proti zlorabi drog, dovoljenih pa prepovedanih. Tudi v prihodnosti si bo prizadevala za enakopravno sožitje med obema narodoma ter za ohranitev slovenskega jezika in kulture. www.elnet.at/kotmaravas BEKŠTANJ Za medsebojno razumevanje OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 6.449 (3.329 žensk, 3.120 moških) Novovolilci: 182 Mandati: SPÖ 13, FPÖ 7, ÖVP 6, EL 1 Volitve župana 1997: Walter Harnisch 51,9 %, Sitter 18,3 %, ■ Urschitz 21,8 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, EL Enotna lista: 1. mag. Marko Ressmann, 2. Folti Kargl, 3. Janja Zenz-Stern, 4. Alojz Gallob, 5. Martin Koren, 6. Hanzi Lesjak šla Enotna lista Bekštanj v ob- Marko Resmann činske volitve in je zastavila tudi nov volilni program, ki je zelo celovit in obsega vsa področja občinskega dogajanja. Glavni kandidat mag. Marko Ressmann se zavzema za zdravo naravo, za medsebojno razumevanje narodnih skupnosti ter za izboljšanje življenjske kakovosti v občini. 3 ( k v 2 s n k s www.elnet.at/bekätanj BILČOVS Mladina bi rada imela kulturni center OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 1.463 (736 žensk, 737 moških) Novovolilci: Mandati: SPÖ 6, ÖVP 4, FPÖ 2, ALL 2, EL 1 Volitve župana 1997: Stefanie Qauntschnig 56,4 %, Adensamer 3,7 %, Kruschitz 32,2 %, I. Za-blatnik 7,7 %, Maierhofer 9 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, ALL, EL Enotna lista: 1. Miha Zablatnik, 2. Franc Krušic, 3. Anna Reichmann, 4. mag. Stefan Schellan-der, 5. Mihi Mischkulnig politično ni I pametno, da ima ena stranka vse vajeti v rokah, pravi glavni kandidat Enotne liste Bilčovs Miha Zablatnik. Zato je za EL pomembno, da postane močnejša in po možnosti podvoji mandat. Za EL kandidira tokrat cela vrsta mladih, angažiranih Bilčovšča-nov, ki med drugim zahtevajo „socialno-kulturni center“ v Bilčovsu, kjer bi se lahko mladina srečavala. www.elnet.at/bilcovs Miha Zablatnik VRBA Občinska uprava dela prepočasi OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 6.951 (3.701 žensk, 3.250 moških) Novovolilci: 194 Mandati: SPÖ 11, FPÖ 7, ÖVP 6, WGV 2, GEL 1 Volitve župana 1997: F. Vouk je bil po odstopu župana Marinella leta 2001 izvoljen za župana Katere stranke kandidirajo: SPÖ, FPÖ, ÖVP, WGV, GEL, EFV GEL: 1. mag. Stefan Lesjak, 2. dipl. inž. Ernst Dragaschnig, 3. Walter Fischer, 4. Agnes Tschu-den, 5. mag. Martin Urbajs Stefan Lesjak /'"'vbčinska VVuprava v Vrbi je v zadnjih letih zelo hromila razvoj občine, in to predvsem pri namembi zemljišč za turistične površine. Do danes manjka ustrezen namembni načrt, 130 občanov čaka na od- ločitev občine. To je ena glavnih točk pri kritiki GEL (Grüne unabhängige Liste / neodvisna lista), sicer pa želi GEL nadaljevati svojo doslejšnjo konstruktivno politiko. www.elnet.at/vrba ŠENTJAKOB Veliko še manjka do enakopravnosti OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 3.595 (1.868 žensk, 1.727 moških) Novovolilci: 96 Mandati: SPÖ 14, FPÖ 5, ÖVP 2, SGS 2 Volitve župana 1997: Johann Obiltschnig 73,9 %, Klaus Hain-schitz 13,3 %, Thonhauser 7,5 %, Janežič 5,3 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, SGS SGS: 1. Franc Janežič, 2. Franc Baumgartner, 3. mag. 'Ferdinand Krištof, 4. Micka Miškulnik, 5. Joži Sticker Pili Ve HODIŠE Franc Janežič SGS Šentjakob so delovna mesta in narodna enakopravnost, še posebej na področju topografije. To velja tako za krajevne označbe, kjer skušajo stara slovenska imena izpodriniti s popačenimi nemškimi označbami, kakor za napise na ljudskih šolah. Slej ko prej manjkajo tudi okvirni pogoji za naselitev novih podjetij, za katere bi morala poskrbeti občina. www.elnet.at/sentjakob Otroški vrtec naj postane večjezičen OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 1.899 (955 žensk, 944 moških) Novovolilci: - Mandati: FPÖ 8, SPÖ 7, ÖVP 2, BL 1, EL 1 Volitve župana 1997: Gerhard Oleschko 46,6 %, Holiber 44,2 %, Safron 9,4 %. V 2. krogu je bil izvoljen Gerhard Oleschko. Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, EL Enotna lista: 1. Toni Miksche, 2. Rupert Wimmer, 3. Helena-Marija Miksche, 4. Mitja-Martin Miksche Toni Miksche programska I težišča EL Hodiše, katere glavni kandidat je spet Toni Miksche, so: večjezičnost hodiškega občinskega vrtca, obnovitev razglednega stolpa na Konju, podpora prireditvam in načrtom, ki služijo obema narodoma, pri imenovanju cest naj bi se upoštevala domača ledinska in naselbinska imena ter pomoč kmetom pri ohranjevanju domačega okolja. OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 + OBČINSKE VOLITVE 2003 „Smo živa vez s prebivalci dvojezičnega ozemlja“ Predsednik deželne Enotne liste Andrej Wakounig govori o pote- ku volilnega boja in vlogi samostojnih list. čez tri dni bomo volili nove stojne liste so to primerno upoš- občinske svete. Kako ocenjujete priprave samostojnih list na volitve? WAKOUNIG: Vse naše frakcije v 24-ih občinah, kjer kandidiramo, so se dobro in temeljito pripravile na volilni shod - tako vsebinsko kakor personalno in organizacijsko. Katera skupna vsebinska težišča so v ospredju? WAKOUNIG: Glavni dve vsebinski težišči sta regionalni razvoj Južne Koroške in enakopravnost narodne skupnosti oz. krepitev slovenščine, slovenske kulture in slovenske identitete. Pri regionalnem razvoju nam predvsem gre za podporo gospodarstvu s poudarkom na čezmejno sodelovanje in za zaščito okolja. Sicer pa se naše frakcije zavzemajo tudi za zadeve, ki so za vsako posamezno občino specifične, npr. na Področju infrastrukture. Tokrat se volilne skupine še posebej trudijo za mlade glasove, saj imajo prvič možnost voliti tudi 16-letniki. Kako so jih skušale nagovoriti naše samostojne liste? WAKOUNIG: Povprečno je v posameznih občinah delež prvovo-iilcev nad 20 odstotkov. Samo- tevale, ker so med svoje vrste pritegnile na vidno mesto mnogo mladih ljudi. Prav tako je .razveseljivo, da je ponovno močno zaživela Mlada EL, ki je organizirala nekaj zelo dobro obiskanih mladinskih srečanj. Mlada EL je izdelala tudi svoj program in ga želi uveljaviti v občinah. Kakšen pa je splošen sestav kandidatk in kandidatov na samostojnih listah? WAKOUNIG: Veliko list se je personalno pomladilo. Mnogo list ima tudi nove glavne kandidate. Poleg mladine pa kandidira na prednjih oz. izglednih mestih tudi mnogo žensk, katerih delež znaša 27 odstotkov. Kakšen je volilni cilj? WAKOUNIG: Ponoviti volilni rezultat iz leta 1997. V posameznih občinah pa pričakujemo še okrepitev v primerjavi z zadnjimi volitvami. V 10-ih občinah kandidiramo tudi za župana. Naša želja in pričakovanja so, da smo tokrat pri županskih volitvah uspešni. Na nekaterih samostojnih listah kandidirajo tudi pripadniki večinskega naroda. Kaj želijo s tem signalizirati samostojne liste, ki v javnosti veljajo kot slovenske liste ? WAKOUNIG: S tem dokazujemo, da smo odprti in sprejemljivi tudi za pripadnike večinskega naroda. EL je moderna stranka, ki se zavzema za dobro sodelovanje med večinskim in manjšinskim narodom in ki ne izključuje nikogar. Tako se v precejšnji meri razlikujemo od večinskih, strank, ki sodelovanja med obema narodoma na Koroškem ne podpirajo v potrebni meri. Kakšno vlogo ima pri občinskih volitvah deželna EL ? WAKOUNIG: Izredno pomembno. Vloga deželne EL se kaže na več področjih: v vsestranskem servisu za naše lokalne frakcije, tehnični in finančni organizaciji volilnega boja ter v vsebinski oz. programski pomoči. Prav tako pa smo pomagali pri premagovanju notranjefrakcijskih težav, ki so se tu in tam pojavile. Našo sposobnost smo dokazali tudi na področju medijske tehnike in se nam ni treba skrivati pred drugimi strankami. EL hodi s časom in upošteva vse inštrumente moderne informacijske družbe. Med drugim smo za vse frakcije ustanovili domačo stran na internetu, vsaka frakcija pa ima tudi knjigo gostov, kjer lahko vsakdo izrazi svoje mnenje. Pomen samostojnih list pa se ne izraža v zgolj tehničnih in organizacijskih inštrumentih, temveč je v prvi vrsti politične narave. WAKOUNIG: Ta volilni boj je ponovno dokazal, da je samostojno gibanje sposobno ustvariti izredno organiziranost in dinamičnost. Predvsem pa je tudi zelo pomembno: samostojno gibanje je živa vez s prebivalci dvojezičnega ozemlja, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Imamo dostop do vsakega gospodinjstva in vsakega človeka. Nad 500 kandidatk in kandidatov jemlje nase veliko truda za hišne obiske in obiske prireditev. Pisarna EL je v tem volilnem boju opravila svoje delo z veliko profesionalnostjo. Izredna zahvala pa gre tudi NAŠEMU TEDNIKU, ki je kot edini medij obširno poročal ter vsestransko in dosledno podpiral kandidaturo samostojnih list. Hvala za pogovor. Pogovarjal se je Janko Kulmesch Bistrica na zilji Bolje koristiti naše prednosti OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 520 (265 žensk, 255 moških) Novovolilci: - Mandati: ÖVP 5, SPÖ 4, FPÖ 1, VS 1 Volitve župana 1997: Josef Wiesflecker 57,8 %, Gratzer 24 0/°, Kuglitsch 9,9 %, Urban Popotno 8,3 % Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, EL Volilna skupnost: 1. mag. Urban Popotnig, 2. dr. Ludvik Druml /'"Nbčina Bi-vVstrica na Zilji ima celo vrsto jezikovnih in strokovnih mag. Urban kompetenc, je Popotnig ob tromeji v središču Evrope, ima malo - pregledno strukturo, ima čisto okolje in pri Volilni skupnosti kandidate z najboljšimi idejami. Zato je glavni kandidat VS mag. Urban Popotnig optimističen, da ji bodo volilci v nedeljo spet zaupali in izvolili vsaj enega kandidata v občinski svet. STRAJA VAS Obdržati domačo ziljsko identiteto OBČINSKI PODATKI Volilni upravičenci: 688 (355 žensk, 333 moških) Novovolilci: 30 Mandati: SPÖ 5, ÖVP 3, FPÖ 2, VS 1 Volitve župana 1997: Tschikof 42,6 %, Schaubach 32,4 %, Zwitter 13,1 % Wabnig 11,9%. V 2. krogu je bil izvoljen Tschikof. Katere stranke kandidirajo: SPÖ, ÖVP, FPÖ, EL Volilna skupnost: 1. Janko Zwitter, 2. Daniel Mešnik, 3. Franc Wiegele ml., 4. Niko Zwitter, 5. Jos Schnabl, 6. Franc Wiegele \ /olilna V skupnost v Straji vasi želi ohraniti domačo ziljsko Janko Zwitter identiteto in domače ziljsko narečje kot posebnost ziljske kulture. Janko Zwitter in njegovi kandidati se želijo v tem smislu v naslednjih šestih letih truditi za sodelovanje v občinski sobi, kjer so pomembne točke kanalizacija, zagotovitev vodne oskrbe in cela vrsta drugih manjših občinskih projektov. www.elnet.at/strajavas Smrtnik: „Človek, ne stranka je moj cilj“ 9. marca bi se v Železni Kapli lahko veliko spremenilo v primeru, da bi za novega župana bil izvoljen Franc Jožef Smrtnik. Po nepričakovanem odhodu župana Hadedappa je v vaši občini vse odprto, redko je ime! kandidat Enotne tiste tako dobre izgiede za mesto župana? Kako ocenjujete sami izhodišče? SMRTNIK: Izhodišče za mesto župana je zelo dobro. Predvsem zato, ker je protikandidat človek, ki ni naklonjen Slovencem, vrhu tega pa je tudi bil eden izmed tistih, ki je bil soodgovoren za zaprtje tovarne Obir. Zakaj se potegujete za mesto župana in zakaj ste prepričani, da bi biti od vseh kandidatov najboljši župan? SMRTNIK: Dvanajst let že delam v občini in seveda je moj cilj postati župan. Imam mnogo, izkušenj, sem dvojezičen in si vzamem čas za naše občane. Vprašanje dvojezičnosti v občini Železna Kapla ni bistvena tema teh občinskih volitev. Je na tem področju že vse rešeno in v redu? SMRTNIK: V zadnjih letih smo postavili v občini veliko dvojezičnih tabel in napisov, predvsem turističnih. Naše grape pa imajo že 20 let dvojezične napise. To se pravi, da se mora tudi na tem področju še precej napraviti. Ozračje v naši občini ni slabo, čas je dozorel, da se končno postavijo vse table. V Železni Kapli število prebivalcev zelo nazaduje. Kaj lahko občina naredi proti temu razvoju? SMRTNIK: Treba bo podpreti obstoječa delovna mesta, nova delovna mesta bomo morali še dodatno podpirati s 5.000 evri za vsako delovno mesto. Pomagati bo treba mladim, ki želijo ustanoviti podjetje. Na Lesnikovem polju bomo dali na voljo brezplačno zemljišča za male obrate in stanovanjske hiše. Tudi po grapah bo morala občina biti bolj kulantna pri namembah zemljišč za gradnjo hiš in dati možnost mladim družinam, da si bodo lahko doma ustvarili nov dom. Katere projekte v občini želite v naslednjih letih realizirati? SMRTNIK: Ukinitev podjetja Mi-schitz, ker so pogrebi veliko predragi. Izgraditi socialni sklad in s tem pomagati občanom. Ustanoviti mladinski forum, ki bo pomagal realizirati projekte za mladino. Starejše občane bi morali združiti v društvo, ki je nadstrankarsko in občina bi. morala društvo finančno podpirati. Kakšne so osebne vizije za razvoj občine Železna Kapla? SMRTNIK: S tem, da postanem župan, bi se v Železni Kapli precej spremenilo. Strankarska politika bi ne igrala več vloge, ki jo igra sedaj. Vsak občan bi imel iste možnosti ne glede na narodno pripadnost ali stranko. Človek - ne stranka je moj cilj. Od lani naprej ste tudi zastopnik kmetov v Kmetijski zbornici. Bi ta mandat obdržati tudi v primeru, da postanete župan? SMRTNIK: Prav gotovo, ker lahko v kmetijski zbornici zastopam interese tudi naših kapelških kmetov. Vrhu tega imam kot zbornični svetnik Skupnosti juž-nokoroških kmetov vedno aktualne informacije. Pri nas je prav preživetje gorskih kmetij posebej pomembno in je to tema, za katero se osebno zelo zavzemam. Projekt Coppla Kaša je na primer zelo uspešen projekt, pri-katerem sodelujem. Pri nas imajo kmetje zelo dobre ideje, tudi kar Qo dvanajstih r letih v občinski politiki imam veliko izkušenj, znam poslušati in si vzamem čas za vsakega občana. F. J. SMRTNIK zadeva čezmejno sodelovanje. Tu se nam odpirajo nove možnosti, ki jih bomo skupno realizirali. Silvo Kumer OBČINSKE VOLITVE F. J. Smrtnik ima velike možnosti za mesto župana. Iz naših občin Kontakte želim koristiti za potrebe naših občanov Bernard Sadovnik želi postati župan, ki je na voljo za vsa vprašanja in težave globaških občanov. Zakaj se potegujete za mesto župana in zakaj ste prepričani, da bi biti od vseh treh kandidatov najboljši župan za Globasnico? SADOVNIK: Že pri zadnjih volitvah mi je manjkalo samo nekaj glasov, da bi bil izvoljen za župana. V zadnjih šestih letih sem si skupno z vsemi občinskimi odborniki EL pridobil mnogo izkušenj v občinski sobi, ki mi bodo koristni pri izvajanju mesta župana. Ker sem z mojim dvanajstletnim bojem proti velekanalu - in s tem proti finančnemu kolapsu občanov - branil interese vseh občanov, sem tudi dokazal vztrajnost in doslednost pri uresničevanju ciljev v prid občanov. Vprašanje dvojezičnosti v občini Globasnica ni bistvena tema teh občinskih volitev. Je na tem področju äe vse rešeno in v redu? SADOVNIK: Mislim, da je naša občina v primerjavi z drugimi na tern področju zgledna. To je seveda tudi uspeh mojih prednikov v okviru EL in dobrega sodelovanja z drugimi. Dvo- in večjezičnost v skupni Evropi lahko ohranimo, če jo uveljavljamo v naših občinah. Globasnica je na tem področju napredna. Zato bo dvojezičnost tudi naprej samoumevna. Na gospodarskem področju je občina v zadnjih letih z obrtno cono naredila sicer prve korake, toda ostalo je pri tem? Kako naprej? SADOVNIK: Obrtna cona se je sicer uspešno uveljavila. Kljub temu bo potrebno, da ukrenemo vse, kar krepi male obrtnike. Predvsem bo potrebno, da si v Globasnici zagotovimo dolgoročno trgovine, gostilne, obrtnike in javne ustanove, kot sta to žan-darmerija in pošta. Seveda pa je Potrebno narediti vse, da bomo ohranili naše kmetije in s tem delovna mesta na kmetijah. Tudi Pristop Slovenije k EU nudi nove Poklicne možnosti v sodelovanju z našo sosednjo državo. Zato je Potrebno pospeševati jezikovno znanje naše mladine. Bistvena tema zadnjih let je bita in je še kanalizacija, kjer se kot referent borite za najcenejšo rešitev. Koliko ste že uspeti z vašimi prizadevanji in koliko so si Globašani prav zaradi teh prizadevanj že prihraniti? SADOVNIK: Že 18 mesecev čakamo na vodnopravno odobritev ali odklonitev našega „predpro-jekta“. V tem času sem izdelal skupno s strokovnjaki projekt EU, ki ga je podprl tudi zvezni minister Molterer. Globasnica bi lahko bila prva občina, ki bi dobila za kanalizacijo finančna sredstva EU. Pristojni deželni referent pa to zavira, kar ni normalno. Na vsak način je dokazano tudi na Koroškem, da so decentralne in zadružne rešitve čiščenja vodnih odplak za občane najcenejše. Mislim, da je razlika ali plača občan za pristojbine 100 do 200 evrov letno ali pa 500 do 600 evrov. Če že vlada povišuje davke, bi vsaj na občinski ravni morali skušati varčevati in ne po nepotrebnem obremenjevali naših ljudi. Katere projekte želite v naslednjih letih realizirati v občini? SADOVNIK: Želim realizirati najcenejši decentralni projekt «■Belo bo f pomembno, ■■da bom kot župan občanom na voljo vedno, če bodo imeli težave in me bodo potrebovali. BERNARD SADOVNIK čiščenja vodnih odplak, nakup gradbenih zemljišč in izgradnjo tozadevne infrastrukture za občane, ki želijo graditi v naši občini ter uveljaviti kraj srečanja za mlade in za upokojence. Seveda pa bo pomembno, da bom občanom na voljo vedno, če bodo imeli težave in me bodo potrebovali. V zadnjih letih je veliko državnih in mednarodnih osebnosti obiskalo Globasnico. Boste s to promocijo občine nadaljevali tudi kot župan? SADOVNIK: Kabineta predsedni- Zvezni predsednik Thomas Klestil bo še letos prišel na vabilo Bernarda Sadovnika v občino Globasnica. OBČINSKE VOLITVE M ' : 2003 Bernard Sadovnik kandidara kot glavni kandidat Enotne tiste. ka Klestila in predsednika Drnovška sta okvirno že najavila, da bo predvidoma junija v naši občini ob priliki 100-letnice kulturnega društva in mednarodnega simpozija, ki ga organizira AACC, tudi srečanje obeh državnih predsednikov. To bi bilo prav gotovo zgodovinsko srečanje in pomemben znak sodelovanja obeh držav_ in medsebojnega spoštovanja. Želim koristiti kontakte za potrebe naših občanov in naše občine. Vaše vizije za razvoj občine Globasnica?^ SADOVNIK: Želim, da bo naša občina v središču kulturnopolitičnega in gospodarskega dogajanja v novi regiji Evropske unije. Predvsem pa je potrebno, da dajemo občanom okvire in temelje, ki zagotovijo lepo, kvalitetno in sodobno življenje v Globasnici. Vedno pa je potrebno, da se upošteva kulturna dediščina in jo tudi ohranimo. Zato so kulturna društva zelo pomembni dejavniki razvoja občine Globasnica. Pomemben temelj uspešnega razvoja pa je zaupno sodelovanje občine z gospodarskimi, kulturnimi in cerkvenimi ter drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v občini. Silvo Kumer Več pozornosti starejšim in socialnim vprašanjem Marian Pečnik želi 9. marca postati župan občine Bistrica in marsikje izboljšati delovanje občine in občinske uprave. Po odhodu župana Janka Pa-janka je v vaši občini vse odprto, redko je ime! kandidat EL tako dobre izglede za mesto župana ? Kako ocenjujete sami izhodišče? PEČNIK: Vsekakor je izhodišče pri sedanjih občinskih volitvah boljše kakor pred šestimi leti. Boljše je tudi zato, ker smo zelo hitro začeli volilni boj. Volilcem smo se predstavili kot kompetentna ter na vseh področjih uveljavljena skupina kandidatk in kandidatov, ki imajo vizije za še boljši razvoj občine. Zakaj se potegujete za mesto župana in zakaj ste prepričani, da bi biti od vseh štirih kandidatov najboljši župan ? PEČNIK: Nočem govoriti o tem, da bi bil najboljši župan. Župan je vedno tako dober ali slab, kakor je dobra ali slaba skupina sodelavcev. Vprašanje dvojezičnosti v občini Bistrica ni bistvena tema teh občinskih volitev. Je na tem področju že vse rešeno in v redu? PEČNIK: Omenil sem že, da smo zelo hitro začeli volilni boj ter da smo ljudi prepričali z dobrimi idejami in z dobro pripravljenim programom. Vse naše publikacije so dvojezične, kar je nekaj povsem normalnega v naši občini. Nedvomno se da na področju dvojezičnosti še nekaj stvari izboljšati. Toda to je verjetno povsod tako. Dobro finančno stanje občine Bistrice temelji v veliki meri na davkih tovarne filtrov Mahle. Ali ne manjka druga veja, ki bi dala občini dodatno finančno neodvisnost? PEČNIK: Tovarna filtrov Mahle doprinaša letno približno 1 mio. evrov v občinsko blagajno. Zelo smo ponosni na tovarno Mahle in njenega direktorja. Vsak dober gospodarstvenik pa si mora prizadevati, da je njegovo podjetje, pod narekovajem, čim bolj neodvisno. To je mogoče samo, če se lahko opira na več dejavnikov. V našem primeru je to lahko turizem. Pospešeno moramo podpirati turistično dejavnost, in to na več področjih. Tudi občina mora postati iniciativna. Živimo ob meji, znamo jezik soseda, smo veseli in delovni ljudje, naša narava in znamenitosti so lepe in enkratne. Vse to moramo prodajati in uspeli bomo. Da potrebujemo več privatne iniciative za Peco, tega mi ni treba posebej razlagati. Katere projekte želite v naslednjih letih v občini realizirati? PEČNIK: Kanal, ki je bil sklenjen v sedanji zakonodajni periodi, vsekakor pride. Mrtvašnica se gradi. Turizem sem že omenil, na področju kmetijstva pa je treba podpirati domačega. V volilnem programu EL poudarja, da ste „socialna vest“ občine Bistrica. Kaj želite s tem povedati? PEČNIK: Na področju sociale nas čaka namestitev osebe, ki bo skrbela za bolne in starejše ljudi. Zavzemali se bomo za realizacijo projekta manjše strežne enote za onemogle v naši občini. Za starejše občane pa se bomo morali na splošno bolj truditi in s strani občine bolj pomagati kot doslej. 1 #naši občini V moramo nastaviti osebo, ki bo skrbela za bolne in starejše ljudi. Nasploh se mora občina bolj truditi za socialna vprašanja. MARIAN PEČNIK Vaše vizije za prihodnost? PEČNIK: Zelo pomembna bo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo dobra priprava vseh dejavnikov, tako na občinski kakor na deželni ravni. Smo obmejna občina in moramo koristiti možnosti, ki se ponujajo z vstopom Slovenije v EU. Predvsem znanje jezikov je velika prednost skoraj za veliko večino občanov. To so pogoji, ki jih moramo na vsak način ko- OBČINSKE VOLITVE Marian Pečnik je glavni kandidat Enotne liste Bistrica nad Pliberkom. ristiti. Prepričan sem, da bo v naši občini mogoče nagovoriti dovolj inovativnih ljudi, ki bodo pripravljeni načrtovati dolgoročno. Če bom izvoljen za župana, se bomo vsekakor trudili tudi za ta področja. Silvo Kumer Na Bistrici je Marian Pečnik vsestranko priznan, ker ima za vsakogar čas in pomaga vsem. ■ Dvojezične volilne programe in drugi reklamni material so tudi v tem volilnem boju praktično imele skoraj izključno le slovenske in dvojezične samostojne liste v 24-ih koroških občinah. Majhni izjemi sta bili SPÖ v Bilčovsu, ki je imela svoje brošure in letake deloma dvojezične in SPÖ v Železni Kapli, ki je napisala vsaj en daljši članek v programu v slovenščini. Nobena večinska frakcija pa ni upala na plakat natisniti slovenske besede. Pri hišnih obiskih (torej bolj ali manj v intimnem družinskem krogu) pa je bila slovenščina vsekakor pogovorni (reklamni) jezik tudi večinskih strank. Bolj ali manj lahko ugotovimo, da je bila slovenščina tudi v občinskem volilnem boju 2003 na Koroškem ekskluzivna stvar slovenskih samostojnih list. Bistveni napredek v primerjavi z občinskimi volitvami 1997 pa je bil v tem, da dvojezičnost in slovenščina nista bili negativni volilni temi. Večinoma danes vidijo stranke dvojezičnost kot obogatitev, le redkokje pa se je ta resnica našla tudi na volilnih brošurah. „ ■ Feliks Wieser st., pd. Šošl v Strugarjah v Slovenjem Plajberku je več ko 30 let zastopal Volilno skupnost v občinskem svetu, najprej v Slovenjem Plajberku in nato v Borovljah. Bil je velik pionir samostojnega političnega gibanja in je lani praznoval svoj 80. življenjski jubilej. Preteklo soboto sta mu na domu pri Sošlnu podelila priznanje EL Predsednik EL Andrej Wakounig in glavni kandidat Volilne skupnosti Borovlje dr. Franc Wutti. Priznanje je izraz zahvale in hvaležnosti za vse delo, ki ga je Feliks Wieser vložil za svojo narodno skupnost in samostojno politično gibanje, sta poudarila Wakounig in Wutti. Izrekla pa sta tudi zahvalo ženi Antoniji, ki mu je stala Ph tem delu vedno ob strani in mu pomagala. Feliks Wieser se je odlikovanja zelo veselil in je VS Borovlje ter vsem samostojnim listam želel obilo uspeha 9. marca. Za Wie-serja je danes jasno, da bi brez samostojnih list imeli koroški Slovenci bistveno manj pravic. Wieser: „Naše liste opravljajo zelo pomembno nalogo, ki je ne more prevzeti nobena osrednja Politična organizacija“. Wieser pa je bil leta tudi aktiven v upravnem odboru ZSO, v Zvezi koroških Partizanov, v slovenskem zadružništvu ter pri SJK. 1| 11|| ■ Dvojezičnost v volilnem boju ■ Počastitev zaslužnega občinskega zastopnika ■ Kako volimo prednostne kandidate? EL je počastila zaslužnega odbornika Feliksa Wieserja: (z leve) predsednik EL Andrej Wakounig, Antonija in Feliks Wieser ter glavni kandidat l/S Borovlje dr. Franc Wutti. Foto: Kumer __________— ■ Robnig ni bil pripravljen diskutirati... Globaški župan Paul Robnig je verjetno edinstven na Koroškem. Kot edini župan na Koroškem je odklonil diskusijo, na katero ga je povabil časopis „Kärntner Woche“. Novinarju Petru Kowalu, ki se res redno trudi za objektivno poročanje, je sporočil, da ne želi po časopisu sporočati Glo-bašanom svojega programa. Tako sta potem diskutirala podžupana Bernard Sadovnik in Simon Kar rich sama, Robnig pa jima gotovo ni manjkal... ABSAGE. Bürgermeister Paul Robnig wollte sich mit sem Mitstreitern nicht an 'einen Tisch setzen und erteilte der Diskussion eine Absage. Die Kärntner Woche hat sch bemüht alle drei an einen Tisch zu bekommen, um jeder I arte das selbe Gewicht zu geben. Robnig wollte über die Kärntner Woche die Wähler nicht über ,oinp VnrhahcnjTifmmjeisü------ Paul Robnig ni želel diskutirati in se že nekaj časa dela užaljenega... Amtlicher Stimmzettel Für die ge' Partei istir Tako volite pravilno Volilci tudi pri tokratnih volitvah dobijo dve glasovnici. Z eno glasujejo za župana, z drugo pa za frakcijo (glej faksimile). Na glasovnici, kjer se voli frakcija, je mogoče dati tudi največ tri prednostne glasove za kandidate ene frakcije. Prednostni glasovi pa so veljavni le, če so zapisani pri frakciji, katero volilec tudi voli. ČESTITAMO srčno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Pri društvu upokojencev Šentjakob so obhajali osebna slavja Foltej Müller, Žalika Antonič, Trezi Falle in Otto Hauptmann. Trdnega zdravja in sreče kličejo vsi pri društvu. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Beli pri Rebrci je obhajal rojstni dan Albin Husar. Prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče, veselja in zadovoljstva tudi naprej. Prav tako rojstni dan - 63-letnico - je obhajal Valentin Dovjak s Plaznice. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestike in najboljše želje. V Konovecah pri Pliberku je pred kratkim obhajal 79-letnico Jožef Logar. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Prav danes obhaja v Selah rojstni dan učitelj Heribert Kul-mesch. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. Naše prisrčne čestitke in najboljše želje za osebni praznik veljajo tudi Kristi Koletnik iz Drveše vasi. V Selah pri Cerkvi je obhajala osebni praznik Lenči Olip. Člani društva upokojencev Sele slavljenki od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Celovcu je pred kratkim slavila 30. pomlad Monika No-vak-Sabotnik. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče, veselja in uspeha tudi v prihod^ nje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Jutri, 8. marca, bo pri Starem Gradu nad Maloščami obhajal rojstni dan Joži Wutti. Čestitamo in kličemo na mnoga leta! Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Prav tako jutri bo obhajal rojstni dan Willi Lausegger, po domače Ožekar iz Sloven- (#EEISTITKüjÄt TEDNA Srečal se jez Abrahamom V sredo, 5. marca, je prelistala 80. list življenjske knjige Matilda Dolinšek iz Proboja pri Žitari vasi. Slavljenki za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. V Kazazah je obhajala jubilejni rojstni dan Urška Zergoj. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružujejo pevke in pevci domačega cerkvenega zbora, ki hkrati upajo, da bo slavljenka še dolgo v pomoč bratu duhovniku v kazaški fari. Prav danes, 7. marca, obhaja rojstni dan dr. Brigitte Ein-spieler-Urban iz Gorič pri Žitari vasi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Jožefi Boschitz z Metlo ve in Ljudmili Sienčnik iz Dobrle vasi. Posebne čestitke pa veljajo Matildi Fido iz Sel pri Miklavčevem, ki slavi 80-let-nico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Srejah je minuli petek obhajala rojstni dan Terezija Hafner. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred kratkim je praznoval rojstni dan Franc Valeško iz Pliberka. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in uspešna leta. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Naslednje voščilo je namenjeno Urši Koreimann z Bistrice pri Šentjakobu, ki je prav tako obhajala rojstni dan. Vse najboljše! 80-letnico življenja je v Železni Kapli slavila Tildi Kukež. Slavljenki za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitke njej in njenemu možu veljajo tudi za minulo 62-letni-co poroke. Na pustni torek je praznoval rojstni dan Milan Blažej iz En-celne vasi. Občinskemu odborniku EL Galicija ter vodji Mohorjeve tiskarne v Celovcu pri- oraščal je pri Avcigar-Iju v Dobu, v Mlinčah, kjer je v Dolinarjevi Marici našel srčno in ljubeznivo sopotnico, si je ustvaril lep dom, pri nekdanjem podjetju IPH Žitara vas je delal kot mizarski mojster in kot obratni svetnik zastopal tudi interese sodelavcev, sedaj pa že četrto leto dela kot samostojni mizar. Ko je bil še doma v Dobu, je prepeval pri MoPZ Foltej Hartman, nato se je pridružil šentprimški Danici, slej ko prej pa je še tajnik Podjunskega ribiškega kluba. Pretekli torek, 4. marca, je Jozej Krasnik obhajal 50. življenjski jubilej, za kar mu veljajo naše prisrčne čestitke. Želimo obilo osebnega zadovoljstva, poslovnega uspeha ter mu kličemo na mnoga zdrava in srečna leta! Jozej Krasnik je minuli torek slavil 50-letnico življenja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo žena Marica, sinova Mirko in Boris ter mala Alena. -Kuj- jega Plajberka. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujeta EL in SJK. 70. list življenjske knjige je prelistal Hajnžičev Franci iz Sel na Kobli. Slavljencu za visoki jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. V ponedeljek, 10. marca, bo v Celovcu praznovala rojstni dan Marinka Hribernik. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam NT se pridružujejo prijatelji in prijateljice od blizu in daleč. Rojstni dan je v Pribli vasi obhajala Ljudmila Gelbmann, za kar ji iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav tako rojstni dan je obhajala Marija Petek. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Tilki Stropnik iz Podkraja, Fricu Kucharju iz Šmihela, Sabini G reiner iz Podroja pri Globasnici, Erni Partl z Bistrice nad Pliberkom, Jožetu Pečniku s Komeljskega Vrha, Francki Košutnik iz Libuč, Janezu Milaču, po domače Prenarju, z Blata pri Pliberku, Jožetu Kropivniku z Rut pri Rinkolah, Jožefu Kralu z Bistrice nad Pliberkom, Janezu Smrečniku iz Globasnice, Gretki Božič iz Večne vasi in Tili Sumitsch iz Doba pri Pliberku. Posebne čestitke pa veljajo Francki Lubas, ki je pred kratkim slavila 70-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Srejah pri Šentjakobu je obhajala osebni praznik Terezija Hafner. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva. Prihodnji torek, 11. marca, bo v Rikarji vasi obhajal rojstni dan dipl. trg. Joža Habernik. Žitrajskemu podžupanu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Bil je steber rinkolške skupnosti Emil David, p.d. Kropivnikov oče, je v četrtek, 27. februarja, umrl v 74. letu starosti. \s ■^ivljenje pokojnega Kropivni-f kovega očeta ni bilo lahko. ^■Otroštvo in mladost je preživljal v predvojnem in vojnem času. Po izučitvi pintarskega poklica je postal talentiran rokodelec in obrtnik v eni osebi. Bil je partner kmetom in okolici pri izdelavi sodov za mošt, ponujal je cokle, grablje, košare in še mnogo kaj, kar se je v povojnem času potrebovalo na vasi in predvsem na kmetijah. Bil je izrazito dober sosed, ki je vedno rad pomagal, kjer je le mogel - tako tudi pri kolinah ali celo kot frizer vaških otrok. Posebej je Kropivnikovega očeta odlikoval njegov vedno odprti, veseli in šaljivi značaj, s katerim je vseskozi povezoval vso vaško skupnost in širšo pliberško okolico. Bil pa je tudi kritičen in zainteresiran opazovalec dogajanj v svoji okolici in v naši družbi ~ in je to tudi vedno odprto in neprekrito komentiral. S svojim samostojnim poklicem, tržno spretnostjo na sejmih, z majhno kmetijo, veliko iznajdljivostjo in čebelarstvom mu je uspelo ustvariti ekonomsko osnovo za družino. Skupaj z ženo Marijo sta vzgojila in izšolala sedem otrok ter izgradila nov topel dom Pri Kropivniku v Rinkolah, ki se ga danes veselijo tudi številni vnuki in pravnuki ter vsa žlahta. Poleg skrbi za družino in dom je Kropivnikov oče vedno našel tudi dovolj časa za kulturno in cerkveno delovanje. Bil je dolga leta pevec cerkvenega zbora v Šmihelu in skupaj z organistko Rižnarjevo Marico steber rinkolškega cerkvenega zbora. Njegov drugi poklic, rekel bi: poklicanost, pa je bilo desetletno upravljanje podružniške cerkve v Rinkolah. Kot mežnar je poosebljal rinkolško cerkev, ji dal svoj pečat. Pri njem so ministrirale vse generacije rinkolških otrok in učil jih je, kako se naj dostojno obnašajo v cerkvi. Spremljal je vse šmihelske kaplane in številne duhovnike, ki so hodili maševat v Rinkole. Še posebej je bil prijateljsko povezan s pokojnim pli-berškim dekanom Kri sto m Srien-cem, ki so ju dodatno povezovale Emil David t lovske dogodivščine in včasih tudi skupno čebelarjenje. Za Rinkolčane je bilo samoumevno, da je Kropivnikov Emil vsako nedeljo vodil popoldansko pobožnost, organiziral majnik, žegnanja in druge cerkvene praznike. Bil je vedno tukaj kot nosilec vaške in cerkvene tradicije, kot ohranjevalec slovenske besede, ki jo je prevzel od prednikov in jo aktivno dajal naprej nasled- njim generacijam. Dragi Emil! Vedeli smo za Tvoje krhko zdravje in dolgoletno bolehanje. Kljub temu odhajaš od nas prezgodaj in nenadoma. Ne moremo verjeti, da so Ti rinkolški zvonovi danes zadnjič zapeli in da je rinkolška cerkev bila v preteklih dveh dneh Tvoj zadnji dom. Tvoje delovanje naj ne bo zaman. Mlajša generacija že prevzema odgovornost, da sooblikuje Tvoje izročilo. Tvoje delovanje naj bo nam vsem za zgled. V imenu rinkolške in rutarske vaške skupnosti ter slovenskih ustanov v naši občini se Ti za vse to iskreno zahvaljujem. Kropivnikovega Emila bomo ohranili v častnem spominu, vsem žalujočim pa izrekamo iskreno sožalje. DIPL INŽ. ŠTEFAN DOMEJ (ob odprtem grobu Kropivnikovega očeta) PS: Družina David izreka ob izgubi očeta Emila prisrčno zahvalo sorodnikom, sosedom, prijateljem, pogrebcem, pevcem, šmihelskemu župniku Frančku Krambergerju in njegovim sobratom, zdravnici dr. Heleni Do mej ter vsem, ki so se udeležili pogrebne svečanosti v soboto, 1. marca, na šmihelskem farnem pokopališču. Njegovo geslo je bilo: Mati - domovina - Bog Alojz Krištof iz Vidre vasi je v torek, 25. februarja, umrl v 87. življenjskem letu. 1^'ljub temu, da smo vedeli, 1^ da je Krištofov atej težko ■ Vbolan - vest o smrti vedno hudo pretrese. In tako preostanejo le še skromne besede slovesa ter iskren Bog lonaj za vse, kar je Alojz Krištof storil dobrega v ko-hst družine in narodne skupnosti. Zibel je Krištofovemu ateju tekla pri Štogartu v žvabeški fari, kjer je zagledal luč sveta leta 1916. Že kot mladinec se je vključil v domače cerkveno in narodnostno delo, kjer je vestno sodeloval predvsem kot igralec. Prišla je kruta vojna, ki je tudi °d njega terjala veliko žrtev, saj je moral osem let služiti tuji vojski, Po vojni pa je moral iti v tujino s trebuhom za kruhom, kjer je služil denar na raznih gradbiščih. Svoj dom si je Alojz Krištof ustvaril skupno z ženo Urško s sosednjih Leš v Sloveniji v Vidri vasi. Rodilo se jima je šest otrok - Marjana, Janko, Karl, Lojz, Lenčka in Peter. Čeprav, da je dolga leta delal v tujini, mu je z ženo uspelo vzgojiti otroke v zavedne pripadnike narodne skupnosti. Sodelujejo v slovenskih gospodarskih, političnih in kulturnih organizacijah in s tem zvesto nadaljujejo delo svojega prizadevnega očeta. Pokojni Krištofov atej sam je bil predvsem tudi zavzet zadružnik. Dolga leta je bil član Živinorejske zadruge za Libuče in okolico in Zadruge-market Pliberk, kjer je pri zidanju nove trgovine nešteto ur pomagal brezplačno. Poleg zvestobe do slovenskega naroda in ljubezni do družine ga je zelo odlikovala tudi njegova globoka vera. Sin Janko je postal duhovnik, življenjsko geslo rajnega Krištofovega atej a pa so bile besede velikega slovenskega pi- satelja Ivana Cankarja: Mati - domovina - Bog. Dragi Krištofov atej! Prejmite zadnji pozdrav in besedo zahvale tudi v imenu slovenskih ustanov. Mislim, daje za Vas resnično primeren odlomek iz slovenske ža-lostinke: Četudi truplo Ti počiva, a duh Tvoj v nas za vedno bdi, slovenska zemlja Te bo krila, sladko počivaj dragi Ti. Ohranili Vas bomo v najlepšem in trajnem spominu. Vdovi Mariji in otrokom z družinami velja naše iskreno sožalje. JURIJ MANDL (ob odprtem grobu na pogrebni svečanosti v četrtek, 27. februarja, v Nonči vasi) Alojz Krištof t T PETEK, 7. marca 18.10-19.00 Utrip kulture A SOBOTA, 8. marca 18.00 -19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 9. marca 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; od 16. ure naprej: E Občinske volitve akm PONED., 10. marca N 18.00- 18.30 Kratki stik TOREK, 11. marca 18.00-18.30 v Otroški oddaja SREDA, 12. marca 18.10-19.00 Glasbena mavrica 0 21.03 - 22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 13. marca F 18.10- 19.00 Rož - Podjuna - Zilja QDOBBa B)£\Kla NEDELJA, 9. marca 2003 13.30 PONOVITVE PON. 10. 3. ORF 2, 4.10 PON. 10. 3. TV SLO 1,15.55 TOR. 11. 4. TV SLO 2, 8.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • „Pogled dlje”! so pri Slovenski prosvetni zvezi in k&k-centru imenovali prvi gledališki niz in z njim zadeli v črno. V novi sezoni je na sporedu dvakrat 6 predstav za odrasle in dvakrat 6 otroških predstav. Prvič bodo tudi v Podjuni • Dvojezični pouk: pomembna ponudba na južnokoroških ljudskih šolah • Začetek vigrednega dela nogometnega prvenstva v regionalni ligi: v Špitalu se pričenja za SAK boj za obstoj • Umrl je starosta slovenskih duhovnikov na Koroškem - Tomaž Holmar. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE petek, 7. marca 2003 Radio dva tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-8.30 Dobro jutro 8.30-10.00 Sol in poper 14.00-15.00 Klub Radio dva 15.00-16.00 Lepa ura 17.05 Žurnal - nato do 18.00 Naša pesem 2.00-6.00 Narodnozabavna glasba in zborovske pesmi od 2.00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 nedelja. 9. marca: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 -18.00 Voščila Zajtrk s profilom v nedeljo, 9. marca 2003: • gost v studiu: in memoriam - ponovitev pogovora s Tomažem Holmarjem (z njim je govoril Stanko Polzer) sobota. 8. marca: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Sobotni mozaik; 14.00 -15.00 Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 -18.00 Farant. Radio Agora oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in od 18.00 do 2.00 KI i Petek, 7. marca ŠENTJAKOB Dia-predavanje v nem. „Gvatemala” Predava: Mihi Miškulnik Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: „Ljudska univerza" ŠMIHEL Kulturni večer in občni zbor KPD Šmihel Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel CELOVEC Philocafe - Buddha (filozof ali prerok?) Cas: ob 18. uri Kraj: v kavarni Sever Vabita: ZKI, KM CELOVEC Dan žena Čas: ob 10.30 (ob 11. uri odprtje razstave „Moč šibkih - ženska v času kmečkega gospodarjenja”) Kraj: Gemeindezentrum St. Ruprecht Vabi: Zenski referat pri deželni vladi PLIBERK Pevsko srečanje „Od Pliberka do Traberka” Sodelujejo: Kvartet Borovlje, MoPZ Prostovoljnega gasilskega društva Ravne, ŽePZ „Karantanija” Prevalje, MoPZ „Mežiški knapi Mežica, MePZ „Carinthia Cantat” Slovenj Gradec Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabijo: SPD Edinost v Pliberku, MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž ŠENTJAKOB Zenske iz Libanona vabijo: Svetovni molitveni dan „Božji duh naj nas napolni” Čas: ob 19. uri Kraj: v Regionalnem centru Vabita: Katoliška akcija, Katoliško žensko gibanje LJUBLJANA Tradicionalni koncert ob dnevu žena Helena Blagne z gosti Gostje: Miško Kovač, Davor Borno, humorist Jovo (7 mladih), plesna skupina Urška, Tamburaška skupina Čas: ob 19. uri Kraj: v hali Tivoli Sobota, 8. marca BOROVLJE Dia-predavanje vnem. „Gvatemala” Predava: Mihi Miškulnik Čas: ob 19. uri Kraj: v farovžu Vabi: fara Borovlje LEPENA Klumpa-tekma Čas: ob 13.30 Kraj: pri Kežarju Vabi: SPD Zarja CELOVEC Proslava ob dnevu žena in _ ob obletnici ustanovitve ZSŽ 60 let Antifašistične fronte žena Slavnostni govor: Danica Simšič (županja mestne občine Ljubljana) Kulturni spored: MePZ SPD Radiše, MoPZ SPD Valentin Polanšek Recitacije: Magda Kropiunig in Aleksander Tolmaier Čas: ob 13.30 Kraj: v Domu glasbe Vabi: Zveza slovenskih žena OBIRSKO Pevsko srečanje „Od Pliberka do Traberka” Nastopajo: MoPZ „Goršek Štefan-Čaki” Šentjanž, ŽePZ „Lipa” Dravograd, MoPZ „Šempetrski pavri" Otiški vrh, Študentski pevski zbor „Mohorjan” Prevalje, MoPZ „Vres” Prevalje Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Vabijo: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ravne, KKZ, SPZ ŠENTJAKOB Koncert „Graščakinja” Nastopa: Brina Vogelnik ob spremljavi godalnega ansambla string.si Čas: ob 20. uri Kraj: v farovžu Vabita: SPD „Rož” in Zveza slovenskih žena Nedelja, 9. marca CELOVEC Družinska maša Čas: ob 9.30 (nato - ob 10.30 - igra v Tischlerjevi dvorani: „Ko pride noč” - nastopa igralska skupina SPD Borovlje) Vabi: SKD Celovec Torek, 11. marca ŠMIHEL Dia-predavanje Zdravilna zelišča -od posaditve do uporabe Predava: dr. Marlies Ortner Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel Sreda, 12. marca PLIBERK Dia-predavanje vnem. „Gvatemala” Predava: Mihi Miškulnik Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: fara Pliberk ŠENTJAKOB Ure poglobitve „Poklical sem te po imenu” Vodita: Gabi Amruš in Slavica Kelich (KŽG) Čas: od 19. do 22. ure Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Katoliška prosveta r CELOVEC Seminar v nemščini s trenerko komunikacije Annemarie Straßer Otroška sporočila - opazno vedenje otrok kot pedagoški izziv Cas: od_16. do 19. ure Kraj: v Škofijski hiši (Tarviserstr. 30) Vabi: Katoliška akcija -referat za družino ŠENTJAKOB Podijska diskusija v nem. „Selig die Religionslosen” Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Katoliška prosveta- ŽELEZNA KAPLA Igra o mrtvaškem plesu Nastopajo: profesionalni igralci iz raznih mest Režija: Franz Froschauer Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Predprodaja vstopnic: v župnišču-tel.: 04238 319 Vabi: župnija Železna Kapla OBIRSKO Dan žena Čas: ob 14. uri Kraj: pri Kovaču Vabi: Zveza slovenskih žena Železna Kapla II ^ (, Petek, 3 7- marca 2003 PRIREDITVE Udoben stanovanjski kredit po izrednih pogojih namen kredita: nakup zemljšča nakup stanovanja gradnja ali pregradnja hiše "f"' j doba trajarga: 15 do jo let ji j f |j „jLU^------- -jgsStL5'/ višina kred ta: EUR 35.000,- dp EUR 150.000,- obrestna mera: 0,0 % prve'3 mesece; nato vezano na 3-mesečni EURIBOR z variabilnim pribitkom 3 mesece brez odplačila zavarovanje: hipoteka 9010 Klagenfurt/Celovec, Paulitschgasse 5 - 7 Tel.: 0463 51 23 65 - 35, e-mail: office@zvezabank.com ZVEZA BANK /Z DELAVNICE SLOMEDIA Sestavljanje uredništva za Novice krtčanika kulturna zveza v Celovcu KKZl Christlicher Kulturverband nedelja l6elTiareC 14.30 Dom glasbe v Celovcu NASTOPAIO: • MePZ „Danica” iz Šentprimoža • MePZ PD Sele • MePZ „Rož" iz Šentjakoba v Rožu • Singgemeinschaft Ojsternig Feistritz Gail/Bistrica na Zilji • MePZ „Lipa zelenela je" iz Ljubljane • Komorni zbor „De profundis” iz Kranja • MePZ „Rupa-Peč” iz Gorice • MoPZ „Trta" iz Žitare vasi • PIS „KPD Drava" iz Žvabeka • Koledniki iz Ledine, Radiš in Šentlipša, cerkveni pevci iz Želinj, ter koleda iz Melvič in Rut/Zilja • baritonist Samo Lampichler Povezava: Janko Zerzer, Veronika Kušej Vpisovanje v Javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu v soboto, 15. marca 2003, od 8. do 12. ure (prinesite s seboj rojstni list otroka) Sodobna dvojezična izobrazba - Nov pedagoško jezikovni koncept - Spodbudno večjezično oblikovanje šolskih prostorov - Otrokom primerno učenje jezikov ~ Individualno podpiranje in svetovanje ~ Odprto učenje ~ Učenje jezikov z vsemi čuti ~ Glasba, gibanje, igranje, pripovedovanje ~ Opazovanje jezikovnega napredovanja ~ Znanstveno spremljanje ^AS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: orustvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-°Vec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik Prejema podpore iz sredstev za pospeševanje prodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-Jje, gospodarske in kulturne pravice in interese ^ovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ^stavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Pfava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-'h skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-arzavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o Zdaj, ko so Novice krščene, so se pri Slomedii lotili sestavljanja uredništva za časopis in za spletno stran. Po razpisu v slovenskih tednikih je na naslov družbe Slomedia do 14. februarja prispelo trinajst prijav za objavljena uredniška mesta. Od prijavljenih je osem kandidatk in pet kandidatov, kar devet pa jih ima akademsko izobrazbo. varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer: 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. V teh dneh odgovorni opravljajo potrebne intervjuje s prijavljenimi kandidati. Nato bodo sestavili ekipo, ki bo že kmalu na novih osnovah skrbela za novinarsko spremljanje narodnopolitičnega življenja, lokalnega dogajanja, kulturnega snovanja ter športnega in gospodarskega delovanja predvsem med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. pw Tel. 0463/51 25 28 • 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. ö 04239/26 42 v petek, 7. marca, ob 19. uri Predavanje: Odrešenje v luči svete maše Predavatelj: univ. prof. dr. Bernhard Körner od sobote, 8. marca, od 9. ure, do nedelje, 9. marca, do 13. ure Seminar: Jezus je vzel kruh, ga razlomil in dal svojim učencem Predavatelj: univ. prof. dr. Bernhard Körner od sobote, 8. marca, od 13. ure, do petka, 14. marca, do 13. ure Vigredni zdravilni post v Tinjah Voditelja: dr. Christine Stossier in dr. Ivan Ramšak od pon., 10. marca, od 18. ure, do četrtka, 13. marca, do 13. ure Duhovne vaje za Živi rožni venec „Moč vzajemne molitve” Voditelj: p. dr. Marjan Šef DJ v ponedeljek, 10. marca, ob 19. uri Predavanje: „Od preobilne, krepke do lahke hrane” Predavatelja: Peter Mayr in Ivan Ramšak v ponedeljek, 10. marca, ob 19.30 Odprtje razstave: Helge Frühberger v torek, 11. marca, ob 19.30 Odprtje razstave: „Sinfonija ikon” - „Ko je minila tema, je zasijalo upanje" Umetnik: Jože Bartolj, Ljubljana od petka, 14. marca, od 17. ure, do sobote, 15. marca, do 17. ure Osnovni seminar: Komunikacija I Predavateljica: mag. Andrea Plaschke od petka, 14. marca, od 18. ure, do nedelje, 16. marca, do 13. ure Dnevi duhovnosti za može: „Jezus je poklical apostole -može!” Voditelj: p. Lojze Markelj Dj IZOBRAŽEVALNI POTOVANJI 2003 od sobote, 17. maja, do nedelje, 18. maja Potovanje po Sloveniji Spremljevalca: prof. Jože Wa-kounig in dr. Helmut Zwander od ponedeljka, 19. maja, do sobote, 24. maja Potovanje v Rim Spremljevalec: dr. Siegfried Muhrer Vpisovanje v Mohorjevo ljudsko šolo: v četrtek. 13.3., od 10.30 do 11.30 v soboto. 15. 3., od 8. do 12. ure illlil' I Sport 25. ZIMSKI POHOD NA ARIHOVO PEČ 2003 500 udeležencev na jubilejnem povodu Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec ter SRD „Rož” iz Šentjakoba v Rožu prirejajo v spomin na osem padlih partizanov vsako leto zimski pohod na Arihovo peč. Tudi predsednik SŠK „Obir” Fridi Osojnik se je udeležil pohoda (na sliki s prijateljico Angeliko in naraščajem na hrbtu). Foto: Lukan I ubilejni Zimski pohod na I Arihovo peč s štartom in cil-Vjem pri Polancu na Čemernici pri Šentjakobu v Rožu je povsem uspel: blizu 500 pohodnikov iz Koroške, Slovenije, Italije, Hrvaške in celo ena udeleženka iz ZDA se je odzvalo vabilu na tradicionalni pohod, ki je letos bil dejansko zimski. Tudi vreme je bilo primerno za pohod, odlično pripravljena pa je bila tudi pot, čeprav je v preteklih tednih zapadlo kar precej snega na severni strani Karavank. In ob jubileju tudi ni manjkalo družabnosti tako na koči Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči (1.086 m nadmorske višine) kot na cilju na Čemernici, kjer je tokrat poskrbel za sproščeno ozračje znani koroški trio „Drava”. Kot vsa prejšnja leta so se spo-minsko-rekreativne prireditve letos v velikem številu udeležili pohodniki iz Slovenije, še posebej zadovoljiva pa je bila tudi udeležba iz dvojezične Koroške, saj so bile zastopane vse tri slovenske regije -Rož, Podjuna in Zilja. Med častnimi gosti prireditve Srebro in bron za Tonija Wutteja Izredno uspešen je bil na državnem prvenstvu v teku na smučeh v Salzburgu član nordijske sekcije DSG Sele Toni Wutte. Zabeležil je namreč kar dve kolajni v svoji starostni skupini: srebro na klasični progi, bron pa v Sprintu. Toniju na tem mestu veljajo naše prisrčne čestitke! so bili Bogdan Mohor-Ston iz Slovenije, ki je skupaj s tremi soborci preživel bitko pod Arihovo pečjo leta 1945, predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kucher, predsednik SŠZ Marijan Velik, poslovodja SPZ Janko Malle, šolnik Tomaž Ogris, direktor Slovenske glasbene šole mag. Roman Verdel, kulturna delavca ihž. Tonči Schlapper in Franc Černut, in še mnogi drugi. ■■^rvo četrtfinalno srečanje proti Hypo VBK Celovec so I Dobljani gladko dobili s 3:0 (13/16/22). Zmago so si varovanci trenerja Pridala zagotovili v samo 61 minutah. Dvoboj ni dosegel visoke ravni, saj so Celovčani povsem razočarali, Dobljani pa se - predvsem v tretjem nizu -prilagodili slabi igri gostov. Druga in morda že odločilna četrtfinalna tekma (best of three) med obema koroškima kluboma je na sporedu v nedeljo, 9. marca, ob 18.30 v Celovcu (glavna šola St. Ruprecht). Jonak bolan. Tudi tokrat je jasen favorit Zadruga Aich/ Dob, Za uspeh prireditve poleg aktivnih pohodnikov iz celotnega alpsko-jadranskega prostora bistveno prispevajo tudi številni prizadevni prostovoljni sodelavci iz prirediteljskih društev (Danilo Prušnik, Hanzi Lesjak, Lubo Ur-bajs idr.), ki so tudi letos zagotovili uspešen potek prireditve. Sponzorji letošnjega pohoda so bili: Zveza Bank s Posojilnicami Bank na Južnem Koroškem, to- vendar dejstvo, da je podajač Jonak med tednom nekoliko bolehal za gripo in še ni gotovo, če bo v nedeljo mogel igrati, močno skrbi Dobljane. Skrb je predvsem zaradi tega velika, ker Dobljani v svojih vrstah nimajo dodatnega po-dajača. „Za nas bi bila odsotnost Jonaka prava katastrofa, kajti brez njega smo v Celovcu brez možnosti. Nimamo namreč zadovoljivega nadomestila,” je dejal li-bero Micheu. Edina alternativa bi bila trener Pridal, ki ima sicer večletne izkušnje kot podajač. Vendar če bi bil kos tekmi tudi telesno, pa je veliko vprašanje. Franc Sadjak varna smuči Elan na Brnci, Zadruga marketi ter drugi manjši sponzorji. Tudi športni referat dežele Koroške je prireditev tokrat podprl. Posebno diplomo priditeljev pohoda so ob jubileju prejeli: Danilo Prušnik in Janko Malle (oba od prvega pohoda dalje v odgovorni funkciji skrbita za organizacijo in izvedbo pohoda, 15 planinskih društev iz Koroške, Slovenije in Italije za dolgoletno udeležbo ter zaslužni člani organizacijskega odbora Arihova peč. Za 20. udeležbo sta dobila zlato značko Hanzi Millonig iz Svetne vasi in Marjan Prinčič (PD Kranj), značko za 15-kratno udeležbo pa so prejeli Hanzi Lesjak iz Ledine, Valentin Cidej iz Železne Kaple, Bogdan Mohor-Ston (Kranj), Karl Rudolf (PD Spodnje Dobje) in Janez Oman (PD Jesenice). ; Odlikovanje za 10-kratno udeležbo so prejeli Slavka in Franc Kukoviča (Žitara vas), dr. Roman Schellander (Borovlje), Hanca Pčrtsch (Škofiče) in Iztok Gombač (PD Celje), za 5-kratno udeležbo pa so prejeli diplomo Marijan Velik (Eberstein), dr. Niko Ottowitz (Podgorje), inž. Tonč Schlapper, Daniel in Kristijan Rehsmann (vsi Šentjakob), Dl Samo Küpper (Kočuha), Janez Buchwald (Pliberk), Martin Urschitz (Bekštanj), Bojan Jager (Celovec), Slavko Gallob (Vrba), Miran Cokan (PD Žalec), Milica Vozlič, Albin Volavšek (oba PD Celje), Zdenka Stražar (PD Domžale), Borut Mahnič (Ljubljana) in Adolf Uršej (PD Črna na Koroškem). I. L./F. S. NORDIJSKO SMUČANJE Zopet močni nastopi mladih Zahomčanov Člani športnega društva Zahomc nadaljujejo z uspešnimi nastopi v okviru tekmovanj za deželni pokal Atomic v smučarskih skokih in v nordijski kombinaciji. Konec minulega tedna so mladi Za-homčani tekmovali v alpski areni v Beljaku (prireditelj je bilo športno društvo iz Vrbe) in tam dosegli nekaj zelo razveseljivih rezultatov, ki jim pridejo v prid seveda tudi pri skupnem seštevku vseh pokalnih tekmovanj. Tam imajo najboljše možnosti na zmago po 12 tekmovanjih v smučarskih skokih Matija Druml, Katrin Stefaner, Tomaž Druml, Siegfried Mörtl in Rene Pichler (vsi na prvem mestu), v nordijski kombinaciji (po treh tekmah) pa prav tako Siegfried Mörtl, Rene Pichler (oba na 1. mestu) ter David Wiegele (na 2. mestu). DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA (AVL) Dobljani pred pragom v polfinale prvenstva Že to nedeljo si odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob hočejo zagotoviti vstop v zaključni del prvenstva. Izkušeni igralci, kot npr. Simon in Lojze Sadjak ter Weissenberger (z leve), bodo v ekipi trenerja Wuntsch-ka (zadaj) v boju proti izpadu imeti veliko odgovornosti. Foto: Valentin SAK čaka vigredi 15 „pokalnih tekem” Jutri se za SAK s tekmo na tujem v Špitalu prične vigredni del prvenstva v regionalni ligi in s tem boj proti izpadu od prvega srečanja naprej. K I ajmanj 30 točk bo po vsej |\| verjetnosti potrebno za ob-I M stoj v regionalni ligi. S tem mora SAK vigredi osvojiti blizu dvojnega števila točk od jeseni, kar nedvomno ne bo lahko. „Pritisk bo velik, kajti na nobeni tekmi si ne bomo smeli privoščiti počitka,” pravi novi trener Wuntschek ter s tem želi povedati, da se bo na vsakem vigrednem srečanju treba boriti kot na pokalni tekmi, kjer gre za vse ali nič. Posebno odgovornost za uspeh in neuspeh bodo v vrstah SAK tokrat 'meli t.i. izkušeni igralci, predvsem pa legionarji Pate, Jožef in Vidovič. Medtem ko Pate proti Spitalu zaradi poškodbe ne bo igral, se bosta prvič prvenstveno v majici SAK predstavila Andrej Jožef in Samo Vidovič. Oba sta na Pripravljalnih tekmah že dokazala, da sta zelo pomembna za skipo. Medtem ko je Vidovič opozarjal nase predvsem s priprav-ijanjem golov (ob odsotnosti Zim-merlinga tudi kot goleador), je 26-letni Jožef stopal v ospredje kot vsestransko uporabljivi sredinski igralec, ki se močno vključuje v ofenzivo in redno prihaja tudi do iePih priložnosti. Tretji novi igralec, ki bo jutri prvič prvenstve- Prvič bodo jutri prvenstveno zastopati SAK: sredinski igralec Jožef, vratar Sattlegger in napadalec Vidovič (z leve). Foto: Valentin no zastopan v ekipi SAK, pa je vratar Alexander Sattlegger, ki si je v pripravljalnem času s solidnimi nastopi priboril majico s številko 1. Franc Sadjak Špital - SAK v soboto, 8. marca, ob 15. uri na stadionu Goldeck v Špitalu SAK bo v Špitalu predvidoma nastopil v naslednji postavi: Sattlegger; Ogris; S Sadjak, Blajs; Bürger, Eberhard, Jožef, R. Oraže, Kraiger (T. Kreutz, Kesselbacher), Vidovič, Weissenberger Zaradi rdečega oz. rumenih kartonov morajo počivati: Zanki, A. Sadjak, Zimmerling Poškodovani: Pate, Malej, Zimmerling; Rahlo poškodovana: Kraiger, T. Kreutz REGIONALNA LIGA t.Schwanenst. 15 11 1 3 37:17 34 2. Hartberg 15 10 2 3 38:17 32 3. Voitsberg 15 10 2 3 29:9 32 4. BW Linz 15 9 3 3 23:11 30 5. Sturm/amaterji 15 8 3 4 34:24 27 6. Koflach 15 8 2 5 24:19 26 7. Gratkorn 15 7 3 5 20:12 24 8. ASK/FCK 15 5 5 5 19:18 20 9. Perg 15 5 3 7 24:24 18 10. Špital 15 4 5 6 16:18 17 11. St. Florian 15 4 3 8 21:32 15 12. Wels 15 4 2 9 20:31 14 13. Šentvid 15 4 2 9 15:36 14 14. Pliberk 15 4 2 9 14:35 14 15. SAK 15 2 5 8 15:25 11 16. Zeltweg 15 2 3 10 13:34 9 ■ Prvi vigredni krog (7./8./9. marec 2003): Voitsberg - Hartberg, Pliberk - Schwanenstadt, Spital - SAK, Blau-Weiß Linz - Kčflach, Šentvid - Eintracht Wels, Perg - Sturm/amaterji, St. Florian -Gratkorn, AŠK/FCK - Zeltweg AKTUALNI INTERVJU „Poudarek na disciplino” Kratek pogovor s trenerjem SAK. r> upravljalne tekme so po-l kazale, da gre moštvo vsekakor dobro pripravljeno v vigredni del prvenstva. Kaj lahko pričakujemo? WUNTSCHEK: Utrdili smo našo igro predvsem na taktičnem področju in v igri v defenzivi. Tudi disciplina posameznih igralcev je postala večja. Skratka: od moštva lahko pričakujemo taktično zrelo in disciplinirano igro s poudarkom na okrepljeno defenzivo ter kontrolirano ofenzivo. Na voljo vam je izenačen kader - deloma so posamezne pozicije zasedene z dvema bolj ali manj enakovrednima igralcema. S kakšnim merilom boste dali prednost tem igralcem in ne drugim? WUNTSCHEK: V prvi vrsti bo to odvisno od nasprotnika oz. od našega načina igre na posameznih tekmah. Tudi stalna forma tega ali onega igralca bo za postavo bistveno pomembna. Vsekakor pa hočem čimprej najti jedro moštva in mu v glavnem zaupati do konca sezone. Vaša želja oz. vaš cilj za prvo vigredno tekmo v Spitalu? WUNTSCHEK: Cilj je najmanj točka, želja pa seveda zmaga. Še beseda o konkurentu Sl/G Pliberk, ki se je pozimi močno okrepil, vendar na pripravljalnih tekmah ni znal prepričati. WUNTSCHEK: O Pliberku na tem mestu nočem razpravljati. Franc Sadjak Tekme SAK vigredi 2003 16. krog (8.3.) Špital - SAK 15.00 17. krog (15. 3.) SAK - Gratkorn 15.00 18. krog (22.3.) St. Florian - SAK 16.00 19. krog (28. 3.) Hartberg - SAK 19.00 20. krog (5.4.) SAK - Wels 16.00 21. krog (13. 4.) Pliberk - SAK 15.00 22. krog (17. 4.) SAK - Kčflach 16.00 23. krog (21.4.) Sturm/A. - SAK 16.00 24. krog (25. 4.) SAK - Zeltweg 17.30 25. krog (30. 4.) ASK/FCK - SAK 17.00 26. krog (3.5.) SAK - Perg 16.00 27. krog (9.5.) BW Linz - SAK 19.00 28. krog (17. 5.) SAK - Schwan. 16.00 29. krog (23. 5.) Šentvid-SAK 19.00 30. krog (28. 5.) SAK - Voitsberg 18.30 ■ Naraščal SAK - pripravljalne tekme: SAK U 19 - Železna Kapla (v nedeljo, 9.3., ob 15. uri v Vidri vasi), SAK U16-FC Wolfsberg (v soboto, 8. 3., ob 14.30 v Vidri vasi), SAK U 14 - FC Wolfsberg 1 (v nedeljo, 9.3., ob 13. uri v Vidri vasi) OSEBE & DOGODKI OD & Pevka s svežim glasom -Brina Vogelnik Brjna & String.si v Šentjakobu SRD „Rož” in Zveza slovenskih žena vabita to soboto, 8. marca, ob 20. uri v šentjakobski farovž, na koncert starih slovenskih narodnih pesmi, ki ga bo s svežim glasom podala mlada Brina Vogelnik ob spremljavi svojevrstnega godalnega ansambla string.si. Šmihel. Na povabilo Enotne liste Bistrica pri Šmihelu so minulo nedeljo po sv. maši obiskali občino Šmihel kurenti s Ptuja, da prikličejo vigred oz. preženejo zimo. Lepo število domačinov je kurente z velikim zanimanjem spremljalo ob cesti, nato pa je EL postregla tako gostom s Ptuja kot tudi gledalcem s pijačo in zelo okusnim divjačinskim golažem na zemljišču pri Šercarju. Foto. Fera ■ Dekan Stanko Olip srečal Abrahama ■ Jubilej Jane Primožič-Sommeregger Šteben pri Ma-loščah. Kdo ga sreča, težko verjame, da je dekan dekanije Beljak-dežela ter župnik v Štebnu pri Ma-loščah in v Ločah Stanko Olip, sin Užnikove rodbine v Selah, v soboto, 1. marca, prelistal že 50. list svoje Prelistal je 50. list živ- življenjske knjige. Ijenjske knjige - dekan Vendar se temu ni Stanko Otip treba čuditi: odli- kuje ga prisrčen in ljubeč odnos do ljudi, poleg tega pa je tudi odličen športnik in ljubitelj planin. V tem smislu deluje tudi duhovni asistent škofijske športne skupnosti DSG. Prav tako je vsa leta ostal tesno povezan z domačimi Selami. Ob srečanju z Abrahamom mu želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in čim več uspeha v odgovorni duhovniški službi. Bog te živi in še na mnoga zdrava leta! Marija in Štefan Skubel s Suhe sta pred kratkim v krogu številnih sorodnikov, znancev in prijateljev slavila zlato poroko. Slavljenko Marijo, ki je hkrati slavila tudi 70-letnico, poznamo kot dobrosrčno podpornico domačih kulturnih društev, mdr. tudi „Okteta Suha ”. Foto: Katz Cerknica. Prihaja iz Tržiča, skupno z možem Borutom sta si ustvarila družino in lep dom v Cerknici, za Kulturni dom Pliberk pa si je kot nekdanja slovenska državnozborska poslanka pridobila trajne zasluge: skupno s kolegico Nado Skuk je vložila amandma, ki je bil osnovni pogoj za to, da je slovenski parlament sklenil znantno finančno podporo za pli-berški Kulturni dom. V zahvalo za to je prejela tudi častno plaketo MoPZ Kralj Matjaž. Preteklo sredo, 5. marca, je Jana Primožič-Sommeregger obhajala 40. pomlad, za kar ji iskreno čestitamo. Želimo obilo osebnega zadovoljstva, božjega blagoslova in da bi naprej ostala tako srčna prijateljica koroških Šlovencev. V sredo je obhajala 40. pomlad - Jana Primožič-Sommeregger