y
z 3 -oj- m
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 2______________Ljubljana, četrtek 28, januarja 1982	Cena 40 dinarjev	Leto XXXIX
115.
Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) izdaja republiški sekretar za finance .
ODREDBO
o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih februarju, marcu in aprilu 1982
1
Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti, v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 31. januarja, 28. februarja, in
31.	marca 1982.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-18/81
Ljubljana, dne 5. januarja 1982.
Republiški sekretar za finance
Rudi Šepič 1. r.
116.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o nadomestilu dela, obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19-865/75) izdaja republiški sekretar za finance
ODLOČBO
o ugotovitvi povprečne obrestne mere. po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1981
Povprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1981, je znašala 7,75 č/o.
St. 44-1/82
Ljubljana, dne 6. januarja 1982.
Republiški sekretar za finance
Rudi šepič L r.
117.
Na podlagi 90. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list' SRS, št. 3-220/81) izdaja predsednica Republiškega komiteja za varstvo okolja in
urejanje prostora
PORODILO
o povprečni ceni m2 stanovanjske površine in povprečne vrednosti točke zgrajenih stanovanj v SR Sloveniji v letu 1980
1.	Povprečna cena m2 stanovanjske površine zgrajene v letu 1980 v SR Sloveniji je 13.894 din.
2.	Povprečna vrednost točke zgrajenih stanovanj v letu 1980 v SR Sloveniji je 45,88 din.
Št. 36-88/79
Ljubljana, dne 7. januarja 1982.
Predsednica Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Marija Zupančič-Vičar, dipl. gr. inž. 1. r.
' 118.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-281/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi delovnega zvezka Pripravljanje hrane
1.,	2., 3. za 6. 7. 8. razred osnovne šole s prilagojenim programom
Delovni zvezek Pripravljanje hrane za 6. '7. 8. razred osnovne šole s prilagojenim programom, ki ga je napisala avtorica Fani Pagon, se potrdi.
I St. SS-87/78-81
Ljubljana, dne 21. oktobra 1981.
Predsednik
Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.	'
119.
Na podlagi drugega odstavka 8. člena in upoštevaje 10. člen zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) sprejemajo občinske skupnosti socialnega varstva ter Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza, skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Slovenije
I.	"SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se prek občinskih skupnosti socialnega varstva ter Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnosti otroškega varstva
'\x.
Slovenije, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) povezujejo v Skupnost socialnega varstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti.
2.	člen
V skupnosti, socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenija
3.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo v skupnosti socialnega varstva tudi dele programov^ ki zadevajo socialno varstvo, ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialno-varstveni pomen _in se o njih dogovarjajo v republiških samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (v , nadaljnjem besedilu: druge skupnosti).
4.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in. odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, tega sporazuma in drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
Ime skupnosti jez »Skupnost socialnega varstva Slovenije«.	*.
Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ljubljani,
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
II.	NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
5.	člen
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo skupna Izhodišča za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti na posameznih področjih socialnega varstva in usklajujejo zlasti:
—	prednostne naloge socialnega varstva v SR Sloveniji;
—	programe dela, ki so skupnega pomena za vse
delovne ljudi in občane v SR Sloveniji, ter osnove in merila za njihovo uresničevanje;
—	skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih
invalidov vojne;
—	izhodišča za načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter usposabljanja in zaposlovanja odraslih invalidnih oseb;
—	izhodišča za vodenje evidence o socialnih dajatvah in prejemnikih socialnih dajatev in za spremljanje učinkov sprejetih osnov in meril za uveljavljanje socialnih pravic glede na socialne razmere posameznika In njegove družine ter družbeni pomen so-
cialnih dajatev pri razvoju sistema celovitega socialnega varstva;
—	naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene ".amozaščite, ki so skupnega pomena za republiške skupnosti s področja socialnega varstva;
—	pobude za raziskave posameznih področij socialnega varstva intspremljanje rezultatov raziskav;
—	izhodišča za preprečevanje vzrokov in za odpravljanje posledic alkoholizma ter drugih oblik zasvojenosti. .
6.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo v skupnosti socialnega varstva s posameznih področij zlasti:
1.	na področju socialnega skrbstva:
—	kriterije za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči kot edinega ali dopolnilnega vira za preživljanje in višino teh pomoči,
—	osnove in merila za izpolnjevanje obveznosti staršev za preživljanje otrok in otrok za preživljanje staršev,
2.	na področju družbenega varstva otrok:
—	skupna izhodišča za uveljavljanje dajatev družinam za vzdrževanje otrok ter način valorizacije teh daj atev,
—	osnove za nadomestila osebnih dohodkov materam v času porodniškega dopusta ter način valorizacije teh nadomestil,
—	programe družbenega varstva teže prizadetih otrok in mladine,
3.	na področju zaposlovanja:
—	pogoje za uveljavljanje denarnih pomoči osebam v času brezposelnosti in višino pomoči ter druge socialno-varstvene ukrepe,
—	ukrepe, ki zadevajo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb,
—	minimalne življenjske standarde pri zaposlovanju delavcev,
4.	na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
—	osnove in merila za odmero varstvenega dodatka,
—	kriterije za določanje višine dodatka za pomoč
in postrežbo,
—	ukrepe v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem delovnih invalidov,
5.	na področju starostnega zavarovanja kmetov:
—	izhodišča za določitev dajatev v starostnem zavarovanju kmetov,
—	pogoje in kriterije* za opredelitev socialne ogroženosti kmetov — borcev NOV,
—	osnove in merila za odpis prispevkov kmetov za starostno zavarovanje,
6.	na področju stanovanjskega gospodarstva:
—	merila za delno nadomeščanje stanarin,
.— minimalne standarde stanovanj, namenjenih invalidom, borcem, starejšim občanom, za delo nesposobnim občanom, družinam z večjim številom otrok in mladim družinam, ki s svojimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
—	osnove in merila za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnih sredstev. y
7.	člen
V skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev ter vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne.
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo tudi programe in naloge s področja socialne varnosti borcev', ki jih uresničujejo Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
Skupnost socialnega varstva določa pogoje in kriterije za socialno ogroženost kmetov — borcev NOV, ko gre za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
8.	člen
Skupnost socialnega varstva na podlagi usklajenih mnenj in programov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zdravstvene skupnosti Slovenije:
—	sprejema programe ustanavljanja in razvoja zavodov za usposabljanje invalidnih oseb in daje Soglasja k ustanovitvi teh zavodov;
—	pooblašča zavode za usposabljanje invalidov za opravljanje aplikativnih raziskovalnih dejavnosti;-
—	usklajuje programe ustanavljanja in razvoja invalidskih delavnic;
—	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje Invalidnih oseb ter za druge organizacije združenega dela in zasebne delodajalce, ki zaposlujejo invalidne osebe;
—	določa merila za ugotavljanje gmotnega stanja invalidnih oseb oziroma njihovih družinskih članov, ko gre za uveljavljanje pravic in zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb.
III.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
9.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge skupnosti, v katerih se delavci, drugi delovni ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju so-cialno-varstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Pri tem se sporazumejo:
—	katere analize in drugo analitično-dokumenta-
cijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialno-varstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posarheznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd.) ter kakšno enotno metodologijo naj bi pri tem uporabili;	-
—	katere strokovne, podlage naj bi zavoljo .ekonomičnosti postopka pripravili skupno, v skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Upoštevaje strokovne podlage, pripravljene v skladu z dogovorom iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo ustanoviteljice in. druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana.
11.	člen
V	skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti:
—	socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov,
—	obseg socialno-varstvenih pravic,
—	pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic,
—	programe socialno-varstvenih pravic, za katere združujemo sredstva "po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva io druge naloge, ki so skupnega -pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
12.	člen
Ko delavci in drugi delovni ljudje in občani sklenejo poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva in druge samoupravne sporazume, s katerimi določijo:
—	obseg socialno-varstvenih pravic ter pogoje in načine njihovega uresničevanja,
—	merila za ugotavljanje upravičenosti do socialno-varstvenih pravic,
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti,
—	način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev.
13.	člen
Ce ustanoviteljica oziroma druga skupnost ne upošteva usklajenih socialno-varstvenih delov samoupravnega sporazuma o temeljih plana, jo skupnost socialnega varstva opozori na to.
Ustanoviteljica oziroma druga skupnost zavzame stališče o opozorilu in ga sporoči skupnosti socialnega varstva.
Ce ustanoviteljica oziroma druga skupnost navkljub opozorilu ne upošteva usklajenih socialno-varstvenih delov samoupravnega sporazuma o temeljih plana, skupnost socialnega varstva obvesti o tem tet meljne delegacije, družbenopolitične organizacije, družbenega pravobranilca samoupravljanja in''prek sredstev javnega obveščanja tudi širšo javnost. Skupnost socialnega varstva hkrati predlaga ukrepe proti odgovornim organom in posameznikom, ki naj zagotovijo uveljavljanje usklajenih socialno-varstvenih elementov.
14.	člen
Postopek-planiranja in usklajevanja socialno-varstvenih elementov natančneje določa statut skupnosti socialnega varstva.
IV.	UPRAVLJANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
a)	Skupščina
15.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic 'iz vrst uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino sestavlja 66 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica 'delegira enega delegata.
Način delegiranja delegatov v skupščino določajo ustanoviteljice v sVojih samoupravnih splošnih aktih.
16.	člen
Ko skupščina obravnava posamezna vprašanja iz socialno-varstvenih delov programov druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti.
17.	člen
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti :
—	usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo uresničevanje;
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva;
—	usklajuje razvojne programe posameznih področij socialnega varstva za oomočje SR Slovenije;
—	opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izpolnjevanja;
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva;
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti socialnega varstva;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
—	sprejema sklepe in akte o svojem delu na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva;
—	obravnava finančno poslovanje skupnosti socialnega varstva in sklepa o njem ter upravlja s sredstvi, združenimi za dejavnost skupnosti;
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva;
—- opravlja druge naloge, določene z zakonom, z družbenimi dogovori, s tem samoupravnim sporazumom in z drugimi sporazumi ter s statutom skupnosti socialnega varstva.
18.	člen
Skupščina enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin Skupščine SR Slovenije sprejema zakone in druge splošne akte, ki zadevajo zaposlovanje in socialno varnost brezposelnih, družbeno varstvo otrok, socialno skrbstvo, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starostno zavarovanje kmetov, varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine, temelje stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva, družinska razmerja in zakonsko zvezo, socialno varnost borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne ter druga vprašanja s teh področij.
19.	člen
Ko skupščina odloča enakopravno z zborom združenega dela in z zborom občin Skupščine SR Slovenije, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
20.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic.
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let, pri čemer ga lahko izvoli za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
21.	Sten
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali
druge skupnosti.
Zavoljo enotnega uresničevanja socialno-varstvene politike v republiki lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, kar velja zlasti za pripravo in usklajevanje izhodišč za socialno-varstvene dele programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti, za določanje prednostnih nalog in za druge naloge.
22.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejet, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov oziroma ob izvolitvi ali imenovanju članov organov skupščine.
Ko skupščina usklajuje programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in druge socialno-varstvene korektive, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
'	23. člen
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta ali če ni prišlo do izvolitve oziroma imenovanja po prejšnjem členu tega sporazuma, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti socialnega varstva.
Če ni bil sprejet sklep, stališče, priporočilo ali mnenje o zadevi, ki jo je skupščini predložila druga skupnost, sodeluje tudi ta skupnost v usklajevalnem postopku na način, ki ga določa statut.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni bilo doseženo soglasje in bi bila s tem bistveno ogrožena uresničitev posameznih socialno-varstvenih delov programov, skupnost socialnega varstva predlaga Skupščini 'SR Slovenije, naj začasno uredi to vprašanje.
b)	Skupni organi
24.	člen
Za opravljanje skupnih nalog ter za izpolnjevanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic; za opravljanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let
25.	člen
Stalni skupni organi skupščine so:
—	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev;
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov;
. — komisija za usklajevanje programov socialnega varstva;
—	komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost;
—	komisija za splošne in administrativne zadeve.
26.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev.
27.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov spremlja uresničevanje programov usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter pripravlja predloge za izdajo soglasij za ustanovitev invalidskih delavnic, sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi ter obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti invalidov.
Komisija za usklajevanje programov socjalnega varstva usklajuje socialno-varstvene elemente programov republiških samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega "varstva.
29.	člen
Komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost pripravlja samoupravne splošne akte skupnosti socialnega varstva, spremlja pripravo zakonov s področja socialnega varstva, svetuje skupščini skupnosti socialnega varstva in občinskim skupnostim socialnega varstva v pravnih zadevah ter obravnava druga organizacijska in normativna vprašanja.
30.	člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve obravnava tekoče poslovanje, problematiko združevanja in razporejanja sredstev skupnosti socialnega varstva, razmerja do strokovne službe in druge splošne in administrativne zadeve.
31.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne in občasne skupne organe za preučevanje določenih
vprašanj ali za izpolnitev določenih nalog ali sklepov.
32.	člen
Sestavo in-način dela skupnih organov podrobneje določata statut in poslovnik skupščine skupnosti socialnega varstva.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO, ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
V IZJEMNIH RAZMERAH
33.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izpolnjevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za republiške samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva, pa tudi za organizacijo in delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah.
Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
34.	člen
Podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vsebuje statut skupnosti socialnega varstva.
35.	člen
Ce bi nastopile izjemne razmere (izredne razbere, neposredna vojna nevarnost, vojna) skupnost
socialnega varstva prilagodi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter za odstranjevanje posledic takega stanja.
36.	člen
Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
VI.	SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
37.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani prek ustanoviteljic zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine Skupnosti socialnega varstva in skupnih organov ter za opravljanje strokovnih opravil.
Na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva ustanoviteljice vsako leto določijo s posebnim. samoupravnim sporazumom višino sredstev, potrebnih za njeno dejavnost.
VIL STROKOVNA SLUŽBA
/ 38. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine in skupnih organov, ustanovi skup-’ nost socialnega varstva skupaj s Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije in Zdravstveno skupnostjo Slovenije skupno strokovno službo.
Za določena opravila se lahko skupnost socialnega varstva tudi dogovori z drugo skupnostjo, organizacije ali upravnim organom.
39.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe iz prejšnjega člena tega sporazuma, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba oblikovana, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog mora dati soglasje skupščina skupnosti socialnega varstva.
VIII.	NADZORSTVO
40.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo.delo skupnosti socialnega varstva prek svojih delegatov v skupščini in v skupnih organih.
41.	člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva, nad uporabo sredstev, nad delom skupnih organov in skupne strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednika in člane odbora izvolijo ustanoviteljice tako, da so v odboru zastopane vse regije.
42.	čim
Podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut skupnosti socialnega varstva in poseben pravilnik.
IX.	RAZMERJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DO USTANOVITELJIC IN DRUGIH SKUPNOSTI, DO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN DRUGIH DRUŽBENIH DEJAVNIKOV
43.	člen
Skupnost socialnega varstva daje ustanoviteljicam in drugim skupnostim pobude za sporazumevanje in dogovarjanje o enotni politiki socialnega varstva, za usklajeno izpolnjevanje posameznih nalog s tega področja, sodeluje pri pripravi zakonov s področja republiških skupnosti, ustanavlja skupne organe in na lastno pobudo ali na predlog občinskih oziroma republiških skupnosti uvršča na seje svoje skupščine vprašanja, ki zadevajo socialno politiko in socialno varstvo.
44.	člen
Če na območju posebnih družbenopolitičnih skupnosti delujejo skupnosti socialnega varstva, skupnost socialnega varstva sodeluje tudi z njimi.
45.	člen
Skupnost socialnega varstva redno obvešča ustanoviteljice o uresničevanju delovnega načrta skupnosti .socialnega varstva in o njenih pobudah v »Skupščini. SR Slovenije ter v drugih skupnostih ter poroča o problematiki s področja socialnega varstva.
46.	člen
Skupnost socialnega varstva obravnava priporočila in mnenja Skupščine SR Slovenije in jo obvešča o problematiki socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva sodeluje pri delu Skupščine SR Slovenije prek svojih predstavnikov ter daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj.
_	47. člen
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje skupnost socialnega varstva tudi z družbenopolitičnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
Ce se število občin v SR Sloveniji poveča ali zmanjša, se ustrezno spremeni tudi število delegatov v skupščini.	'
Povečanje ali zmanjšanje števila delegatov v pri-mgru iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi skupščina s sklepom.
•	X.»	49. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo ustanoviteljice.
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
St. 010-24/12
Ustanoviteljice
120.
Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) ter 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 2/82)
je skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 21. oktobra 1981 sprejela
STATUT
Skupnosti socialnega varstva Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile občinske skupnosti socialnega varstva, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti Socialnega varstva Slovenije.
2.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije je bila ustanovljena zato, da bi delavci, drugi delovni ljudje in občani v njej oblikovali, usklajevali in spremljali uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajevali programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajevali in oblikovali osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljali enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije.
3.	člen
Skupnost socialnega varstva deluje v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi in s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
4.	" člen
Skupnost socialnega varstva je pravna oseba.
Ime skupnosti socialnega varstva je: »Skupnost socialnega varstva Slovenije«.
Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ljubljani, Kidričeva 5.
Skupnost socialnega varstva ima pečat okrogle oblike z besedilom: »Skupnost socialnega varstva Slovenije — Ljubljana.«
H. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
5.	člen
V skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti na posameznih področjih socialnega varstva in usklajujejo zlasti:
—	prednostne naloge socialnega varstva v SR Sloveniji;
—	programe dela, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi in občane v SR Sloveniji ter osnove in merila za njihovo uresničevanje;
—	skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne;
—	izhodišča za načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter usposabljanja in zaposlovanja odraslih invalidnih oseb;
—	izhodišča za vodenje evidence o socialnih dajatvah in prejemnikih socialnih dajatev za spremljanje učinkov, sprejetih osnov in meril za uveljavljanje socialnih pravic, upoštevaje pri tem socialne razmere posameznika in njegove družine ter družbeni pomen socialnih dajatev pri razvoju sistema celdvitega socialnega varstva;
—	naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za republiške skupnosti s področja socialnega varstva;
—	pobude za raziskave posameznih področij socialnega varstva in spremljanje rezultatov raziskav;
—	izhodišča za preprečevanje vzrokov in za od-
pravljanje posledic alkoholizma ter drugih oblik zasvojenosti.	, i
6.	člen
V skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo s posameznih področij zlasti:
1.	Na področju socialnega skrbstva:
—	kriterije za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči kot edinega ali dopolnilnega vira za preživljanje ter višino teh pomoči;
—	osnove in merila zn izpolnjevanje obveznosti preživljanja staršev do otrok in otrok do staršev;
2.	na področju družbenega varstva otrok:
—	skupna izhodišča za uveljavljanje dajatev družinam za vzdrževanje otrok ter način valorizacije teh dajatev;
—	osnove za nadomestila osebnih dohodkov materam v času porodniškega dopusta ter način valorizacije teh nadomestil;
—	programe družbenega varstva teže prizadetih otrok in mladine;
3.	na področju zaposlovanja:
—	pogoje za uveljavitev dertarnih pomoči osebam v času brezposelnosti in višino pomoči ter druge so-cialno-varstvene ukrepe;
—	ukrepe, ki zadevajo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb;
—	minimalne življenjske standarde pri zaposlovanju delavcev;
4.	na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:	f
—	osnove in merila za odmero varstvenega dodatka;
—	kriterije za določanje višine dodatka za pomoč in postrežbo;
—	ukrepe, ki zadevajo usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov;
5.	na področju starostnega zavarovanja kmetov:
—	izhodišča za določitev, dajatev v starostnem zavarovanju kmetov;
—	pogoje in kriterije za opredelitev socialne ogroženosti kmetov — borcev NOV;
—	osnove in merila za odpis prispevkov kmetov za starostno zavarovanje;
G.	na področju stanovanjskega gospodarstva:
—	merila za delno nadomeščanje stanarin;
—	minimalne standarde stanovanj, namenjenih invalidom, borcem, starejšim občanom, za delo nespo-
družinam z večjim številom otrok m. ki s svojimi dohodki .ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja;
sobnim "občanom, 'n mladim družin
—	osnove in merila za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnih sredstev.
7.	člen
Ko se delavci, drugi delovni ljudje in občani v Zdravstveni skupnosti Slovenije dogovarjajo o osnovah za nadomestila. osebnih dohodkov v času bolezni ter o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, jih poprej uskladijo v skupnosti socialnega varstva.
8.	člen
Ko se delavci, drugi delovni ljudje in občani v Izobraževalni skupnosti Slovenije dogovarjajo o merilih za sprejem v domove za učence in študente ter o merilih za subvencioniranje cene v teh domovih, jih poprej uskladijo v skupnosti socialnega varstva.
9.	člen
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev ter vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne.
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo tudi programe in naloge s področja socialne varnosti borcev, ki jih uresničujejo Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije.
Skupnost socialnega varstva določa pogoje i^n kriterije za socialno ogroženost kmetov — borcev NOV, ko gre za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
10.	člen
Skupnost socialnega varstva na podlagi usklajenih mnenj in programov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zar varovanja v SR Sloveniji in Zdravstvene skupnosti Slovenije:
—	sprejema programe ustanavljanja hi razvoja zavodov za usposabljanje invalidnih oseb in daje soglasje k ustanovitvi teh zavodov;
—	pooblašča zavode za usposabljanje invalidov za opravljanje aplikativnih raziskovalnih, dejavnosti;
—	usklajuje programe ustanavljanja in razvoja invalidskih delavnic;
—	pripravlja predloge davčnih olajšav za poecboe
organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter za druge organizacije združenega dela in zasebne delodajalce, ki zaposlujejo invalidne osebe;
—	določa merila za ugotavljanje gmotnega stanja invalidnih oseb oziroma njihovih družinskih članov, ko gre za uveljavljanje pravic iz zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oeeb.
ni. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA .SOCIALNO-VARSTVENIH ELEMENTOV V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
Postopek planiranja
11.	člen
Postopek priprave samoupravnega sporazuma o usklajevanju socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana (v nadaljnjem be-
sedilu: priprava sporazuma) se začne na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih tudi socialno-varstve-ne elemente (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti).
12.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti v skladu s svojimi sklepi predlagajo način in roke za pripravo sporazuma v skupnosti socialnega varstva.
13.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva na podlagi predlogov ustanoviteljic in drugih skupnosti s sklepom določi način in rok za pripravo sporazuma." Hkrati določi tudi skupni organ, ki je odgovoren za pripravo sporazuma.
14.	člen
V skupnem organu se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo:
—	katere analize in drugo analitično-dokumenta-cijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialno-varstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva itd), ter kakšno, enotno metodologijo naj bi pri tem uporabili;
—	katere strokovne podlage naj bi zavoljo ekono-.mičnosti postopka pripravili skupno v skupnosti socialnega varstva.
15.	člen
Skupni organ spremlja oblikovanje skupnih strokovnih podlag in ocenjuje njihovo ustreznost.
16.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti na podlagi strokovnih podlag oblikujejo socialno-varstvene elemente -a samoupravne sporazume o temeljih plana.
17.	člen
Skupni organ pripravi samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti, upoštevaje pri tem družbenoekonomske možnosti, uskladijo socialno-varstvene elemente. za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo:
—	obseg socialno-varstvenih pravic;
—	pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic;
—	programe socialno-varstvenih pravic, za katere delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti;
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva. uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva,-
18.	člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva sprejme sporazum iz prejšnjega člena tega statuta, ga predloži skupščinam ustanoviteljic in drugih skupnosti v sprejem.
19.	člen
Skupni organ spremlja pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov ustanoviteljic in drugih skupnosti ter ugotavlja njihovo skladnost s samoupravnim sporazumom iz 17. člena tega statuta
Ce skupni organ ugotovi, da samoupravni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni skladen s samoupravnim sporazumom iz 17. člena tega statuta, predlaga skupščini skupnosti sbcialnega varstva naj izpelje usklajevalni postopek.
20.	člen
Ce skupni organ ugotovi, da ustanoviteljica oziroma druga skupnost ne upošteva usklajenih socialnovarstvenih delov samoupravnega sporazuma o temeljih plana, jo opozori na to.
Ustanoviteljica oziroma druga skupnost zavzame stališče 'o opozorilu in ga sporoči Skupnosti socialnega varstva.
Če ustanoviteljica oziroma druga skupnost kljub opozorilu ne upošteva usklajenih socialno-varstvenih delov samoupravnega sporazuma o temeljih plana, skupnost socialnega varstva obvesti o tem temeljne delegacije, družbenopolitične organizacije, družbenega pravobranilca samoupravljanja in prek sredstev javnega obveščanja tudi širšo javnost. Skupnost socialnega varstva hkrati predlaga ukrepe proti odgovornim organom in posameznikom, ki naj zagotovijo uveljavljanje usklajenih socialno-varstvenih elementov.
Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov
21.	člen
Ko ustanoviteljice usklajujejo v skupnosti socialnega varstva programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene plemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in druge socialno-varstvene korektive, se postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialnovarstvene elemente v svojem programu dela.'
22.	člen
Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslati predlog za začetek postopka usklajevanja socialno-varstvenih elementov v skupnosti socialnega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini.
Ce skupnost iz prejšnjega člena ne da pravočasno pobude za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, lahko postopek začne skupnost socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo obravnavala predlog.
23.	člen
Predlog o usklajevalnem postopku obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki ga ocenijo, ugotovijo njegovo skladnost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve predloga ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu.
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena obravnavati predlog uskladitve socialno-varstvenih elementov in o njem sprejeti stališče.
24.	člen
, Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališče ustanoviteljic na seji in po obravnavi ugotovi, če ustanoviteljice soglašajo s predlogom.
Predtog je usklajen, če so dale soglasje vse ustanoviteljice.
25.	člen
Delegati ustanoviteljic, ki s predlogom ne soglašajo, obiazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dopolnilno obrazložitev.
Ce navkljub dopolnilnim obrazložitvam delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, skupščina skupnosti socialnega varstva umakne predlog z dnevneg^ reda.
26.	člen
Ustanoviteljice so dolžne o predlogu ponovno razpravljati v roku 30 dni.
Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi, če je bilo doseženo soglasje.
27.	člen
Ce tudi po ponovni obravnavi v skupščini skupnosti socialnega varstva ni prišlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da stališč ni mogoče uskladiti.
Ce bi bilo zavoljo neusklajenosti stališč bistveno ogroženo uresničevanje socialno-varstveni h delov programov, skupnost socialnega varstva ■ predlaga Skupščini SR Slovenije, naj začasno uredi to vprašanje.
28.	člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva usklajuje zadeve, ki so v pristojnosti druge skupnosti, se postopek začne na predlog druge skupnosti ali na pobudo skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva lahko pred obravnavo zadeve zaprosi pristojne skupnosti za potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo pristojni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, skupnost socialnega varstva pošlje v obravnavo ustanoviteljicam.
Ce na tak predlog ne dajo soglasja vse ustanoviteljice, se smiselno uporabljajo določbe 25., 26. in 27. člena tega statuta.
IV.	SKUPŠČINA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA IN SKUPNI ORGANI
Pooblastila in odgovornosti skupščine
29.	člen	'
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti :
—	usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo uresničevanje;
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva;
—	usklajuje razvojne programe posameznih področij socialnega varstva za območje SR Slovenije;
—	določa skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izpolnjevanja;
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva;
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti socialnega varstva;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
—	sprejema sklepe in akte o svojem delu na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva;
—	obravnava finančno poslovanje skupnosti socialnega varstva in sklepa o njem ter upravlja s sredstvi, združenimi za dejavnost skupnosti;
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva;
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti socialnega varstva.
\
30.	člen
Skupščina enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin Skupščine SR Slovenije sprejema zakone in druge splošne akte, ki zadevajo zaposlovanje in socialno varnost brezposelnih, družbeno varstvo otrok, socialno skrbstvo, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starostno zavarovanje’ kmetov, varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine, temelje stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva, * družinska razmerja in zakonsko zvezo, socialno varnost borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne ter druga vprašanja s teh področij.
31.	člen
Ko skupščina odloča enakopravno z Zborom združenega dela in z Zborom občin Skupščine ŠR Slovenije, še za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Sestava skupščine
32.	člen
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic iz vrst uporabnikov in izvajalcev.
Način delegiranja delegatov v skupščino in v skupne organe, ter način njihovega odpoklica določijo ustanoviteljice v svojih samoupravnih splošnih aktih.
33.	člerr
Skupščino sestavlja 66 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira enega delegata.
Ko skupščina obravnava posamezna vprašanja iz ^ocialno-varstvenih delov programov druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini
34.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa:
—	da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale;
—	da predlagajo, oblikujejo In sprejemajo stališča in sklepe skupščine;
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v SR’ Sloveniji;
— da tvorno sodelujejo pri delu skupščine, in
skupnih organov;
♦
—	da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in skupnih organov.
33. člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki so jih delegirale.
Predsednik skupščine
36. člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dve leti, pri čemer ju lahko izvoli za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
'	37. člen
Predsednik skupščine:
—	predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva;
—	sklicuje in vodi seje skupščine;
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom;
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine;
—	podpisuje sklepe in, akte, ki jih sprejema skupščina;
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
38.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupščine skupnosti socialnega varstva.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
39.	člen
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svoje dolžnosti;
—	pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih nalog;
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
Postopek sklicevanja sej
40.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
41.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na svojo pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zavoljo enotnega uresničevanja socialno-varstvene politike v republiki lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, kar velja zlasti za pripravo in usklajevanje izhodišč za socialno-varstvene dele programov ustanoviteljic,-ter drugih skupnosti, za določanje prednostnih nalog in za druge naloge.
42.	Men
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Seja skupščine mora biti sklicana praviloma najmanj 30 dni pred zasedanjem.
Ce je seja skupščine zaradi objektivnih razlogov sklicana v krajšem roku, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
Sprejemanje odločitev v skupščini
.	43. člen /	,
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejet, če se tako sporazume večina delegatov vseh ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic ,e potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, oziroma ob izvolitvah ali imenovanjih.
Ko skupščina usklajuje programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osriove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in druge socialno-varstvene korektive, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
,	44. člen
Ce ni bil sprejet sklep, stališče, priporočilo, mnenje ali samoupravni splošni akt, se na predlog predsednika skupščine zadeva, o. kateri se delegati niso mogli sporazumeti, utoakne z dnevnega rpda skupščine in se začne usklajevalni postopek.
45.	člen
Za usklajevalni postopek se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega statuta.
Skupni organi
46.	člen
Za opravljanje skupnih nalog ter za izpolnjevanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic; za opravljanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
,	47. člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
48.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov.
^Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
49.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed članov organa.
Predsednik skupnega organa opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	sklicuje in vodi seje skupnega organa;
—	podpisuje sklepe skupnega organa;
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupnega organa in skupščine;
—	opravlja druge naloge, za katere sta ga pooblastila skupni organ in skupščina.
,	50. člen
Podrobnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupščine skupnosti socialnega varstva.
51.	člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:
—	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev;
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov;
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva;
—	komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost;
—	komisija za splošne in administrativne zadeve.
52.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev:
—	razpravlja o - vprašanjih socialne varnosti in usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti, ki zagotavljajo socialno varnost borcev;
—	predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev;
—	proučuje sočiaine probleme borcev, ki nastajajo zlasti zavoljo starosti, bolezni in drugih težjih okoliščin, in oblike družbene skrbi za te Skupine borcev;
—	sodeluje z ustanoviteljicami in z drugimi skupnostmi in njihovimi organi pri reševanju Vprašanj socialne varnosti borcev, pri uveljavljanju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji različnih dejavnosti s tem v zvezi;
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice.
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev ima devet članov, sestavljajo pa ga delegati Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Skuo-nosti socialnega skrbstva Slovenije. Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupriošti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije in Zvfeze društev civilnih invalidov vojne.
53.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov: . — pripravlja strokovne ptidlage za programe ustanavljanja in razvoja zavodov za usposabljanje invalidnih Oseb;
—	pripravlja predloge za izdajo soglasij 0 ustanovitvi invalidskih delavnic in zavbdoV Za usposabljanje, ki jih je dolžna izdati skupnost socialnega varstva;
—	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide;
—	spremlja programe usppsabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposab-ijane ter programe dela invalidskih organizacij in društev;
—	sodeluie pri pripravi skupnih aktov z Zdravstveno skupnostjo Slovenije, s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter z Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije;
—	sodeluje z invalidskimi orlganizocijami in društvi ter z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri reševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov;
—	opravlja druge n^joge s svojega delovnega področja.
Komisija za vprašanja Soda'ne varnosti invalidov ima petnajst članov, sestavljajo pa jo delegati
ustanoviteljic ter Izobraževalne ■ jskupnosu Slovenije, Zdravstvene skupnosti Slovenije in invalidskih organizacij.
54.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva:
—	pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov o usklajevanju šočiaino-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih pianov ustanoviteljic, in drugih skupnosti;
—	spremlja oblikovanje in uresničevanje programov republiških skupnosti v .tistem delu, ki so pomembni za Socialno varstvo delovnih ljudi in občanov v SR Sloveniji;
—	sodeluje z republiškimi skupnostmi pri pripravi socialno-varstvenih delov programov;
—	pripravlja predloge za usklajevahje programov;
—	pripravlja predloge za določitev prednosthih halog socialnega varstva;
—	oblikuje strokovne podlage za pripravo stroškovnih izhodišč in meril za uveljavljanje socialnih pravic;
—	proučuje probleme socialnega varstva, priprav- , ija strokovne podlage za priprava izhodišč za izvedbo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov socialnega varstva;
—	pomaga občinskim skupnostim socialnega varstva pri pripravi in usklajevanju programov;
—	sodeluje z republiškimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in z društvi v republiki glede vprašanj, ki so povezana s programi socialnega varstva:
—: opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.	j
Komisija za usklajevanje programov socialnega varsiVa ima enajst članov.
55.	člen
Komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost:
—	pripravlja osnutke in predloge sklepov in samoupravnih splošnih aktov skupnosti Socialnega varstva;
—	obravnava osnutke in predloge zakonov, ki jih skupščina sprejema enakopravno z Zborom združenega dela in z Zborom občin Skupščine SR Slovenije ter daje predloge in izreka mnenja'o teh dokumentih;
—	spremlja pripravo zakonov, ki so pomembni za področje socialnega varstva, in sodeluje pri njihovi pripravi;
—	pripravlja predloge za obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov in sklepov skupščine;
—	svetuje skupščini in skupnim organom v pravnih zadevah;
—	sodeluje z zakonodajno-pravno komisijo Skup ščine SR Slovenije in s svojimi predstašmiki sodeluj na sejah te komisije, ko obravnava zakone: ki jih spre. jema skupščina skupnosti socialnega varstva enakopravno z Zborom združenega dela in z Zborom občin Skupščine SR Slovenije;
—	obravnava druga organizacijska in normativna vprašanja s področja socialnega varstva.
Kbtnišija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost ima enajst članov.
56.	člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve obravnava:
—	programe dela in tekpče poslovanje skupnosti socialnega varstva;
—	problematiko združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva;
—	razmerja s skupno strokovno službo;
—	druge splošne in administrativne zadeve.
Komisija za splošne in administrativne zadeve
ima devet članov.
57.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnitev določenih nalog in sklepov.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA
IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH
58.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samoza-.ščito:
—	sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne;
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, ustanoviteljic in drugih republiških skupnosti, društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva;
—	sprejema programe usposabljanja delavcev v strokovnih službah socialnega varstva in zagotavlja njihovo uresničevanje ter seznanja delavce z njihovimi dolžnostmi v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne glede na predvidene razmere;
—	sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva v zvezi z delovanjem socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izpolnjevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe s področja dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere;
—	v soglasju s pristojnimi republiškimi upravnimi organi določa člane odbora za opravljanje posebno zaupnih del pri pripravah za ljudsko obrambo;
—	pomaga in svetuje odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinskih skupnosti socialnega varstva pri opravljanju njihovih nalog.
59.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima devet članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let; po položaju pa so člani odbora še predsednik skupščine, predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja socialne varnosti borcev in predsednik komisije za splošne in administrativne zadeve.
Predsednik odbora je predsednik skupščine.
63.	Ben
Ce bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) skupnost socialnega varstva prilagodi svoje organizacijo in delo
načrtom za delo v teh razmerah in lUrrono vse potrebno za nemoteno delo ter za odstranjevanje posledic takega stanja.
61.	člen
Skupnost socialnega varstva se za iisktajfun gg učinkov’to načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi skupnostmi ter družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
62.	člen
Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za njeno delo v izjemnih razmerah.
VI.	SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
63.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani prek ustanoviteljic zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine skupnosti socialnega varstva in skupnih organov ter za opravljanje strokovnih opravil.
Na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva ustanoviteljice vsako leto določijo s posebnim samoupravnim sporazumom višino sredstev, potrebnih za njeno dejavnost.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
64.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in skupnih organov, ustanovi skupnost socialnega varstva skupaj s Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije in Zdravstveno skupnostjo Slovenije skupno strokovno službo.
Za določena opravila se lahko skupnost socialnega varstva dogovori tudi z drugo skupnostjo, organizacijo ali z upravnim organom.
65.	člen
Skupna strokovna služba:
—	neposredno izpolnjuje sklepe in odločitve skupščine in skupnih organov;
—	pripravlja informacije in poročila;
—	pripravlja osnutke samoirpravnih splošnih aktov, mnenj in poročil ter stališč skupnosti socialnega varstva;
—	opravlja administrativna in strokovna dela za skupščino in skupne organe;
—	opravlja druge tekoče zadeve za skupnost socialnega varstva.	,
\	66. člen
Razmerja med skupnostjo socialnega varstva in skupno strokovno službo ureja poseben samoupravni sporazum.
67.	člen
Delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim
sporazumom v skladu z zakonom.
68.	Ben
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, k programu njenega dela
in k razvidu del in nalog mora dati soglasje skupščina skupnosti socialnega varstva.
VIIL NADZORSTVO
I	69. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva prek svojih delegatov v skupščini in v skupnih organih.
„70. člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole:
—	nadzira uresničevanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva;
—	nadzira uporabo sredstev, s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva;
—	nadzira delo skupnih organov;
—	nadzira delo strokovne službe;
—	opravlja druge zadeve.
71.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima enajst
članov, ki jih izvolijo ustanoviteljice za dobo štirih let tako, da so v njem zastopane vse regije.
72.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole lahko določi način svojega delovanja s poslovnikom,
IX. JAVNOST DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
1	73. člen
fcfem skupnosti socialnega varstva je javno.
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih /Organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in skupnih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
74.	člen
Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic o celotnem delu skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v republiki, delovanju delegatskega sistema in o samoupravljanju, o delu in problematiki strokovne službe, o uporabi sredstev, s katerimi j.e razpolagala ter o drugih zadevah, ki so pomembne za delo ustanoviteljic.
75.	člen
Obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva
poteka:
—	prek delegatov v skupščini;
—	prek »Delegatskega poročevalca Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Skupnosti otroškega varstva Slovenije in Skupnosti Socialnega skrbstva Slovenije«;
—	z gradivi za seje-skupnih organov;
—	prek sredstev javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi Predsednik skupščine.
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE .	76. člen
Ce se število občin v SR Sloveniji poveča ali zmanjša, se ustrezno spremeni tudi število delegatov v skupščini, ki je določeno v 33. členu tega statuta.
Povečanje ali zmanjšanje števila delegatov v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi skupščina s sklepom.
77.	tiee
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina.
78.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb tega statuta je pristojna skupščina.
79.	člen
Ta statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem
Ustu SRS.
St. 23-5-1-81-3
Datum, 20. julija 1981.
Predsednica skupščine
Zofka Stojanovič 1. r. 1
121. .
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Slovenije in
29.	člena statuta Skupnosti socialnega varstva Slovenije je skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 21. oktobra 1981 sprejela
POSLOVNIK
skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta poslovnik ureja način dela skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije (v nadaljevanju: skupščina) ter skupnih organov in 'druga vprašanja, H zadevajo delo delegatov, njihove pravice in dolžnosti V skupščini in v skupnih organih. ‘
Namen tega poslovnika je zagotoviti tako delovanje skupščine in skupnih organov, da bi čimbolj e uresničevali naloge Skupnosti socialnega varstva Slovenije in omogočili ugotavljanje, soočanje in usklajevanje interesov delavcev, drugih delavnih ljudi in občanov ter učinkovito reševanje problemov s področja socialnega varstva.
2.	člen
Ce v delovanju skupščine ali skupnih organov nastanejo vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se delegati na seji odločijo o primerni rešitvi.
3.	člen
Ko skupščina odloča enakopravno z zbori Skop- . ščine SR Slovenije, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenile.
H.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
4.	" Slen
Upoštevaje interese in smernice delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v občinskih skup-
nostih socialnega varstva ter v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, v Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, v Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljevanju: ustanoviteljice), določajo skupščine teh skupnosti temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije ter se med seboj dogovarjajo zavoljo samoupravnega obravnavanja in reševanja vprašanj s področja socialnega varstva, ki so pomembna za vse delavce, druge delovne ljudi in občane v republiki.
5.	člen
Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o katerih odloča skupščina, zastopa delegat mnenja, stališča in predloge, oblikovane v skupščini skupnosti, ki ga je delegirala, upoštevaje pri tem splošne družbene potrebe in interese. Pri tem mora delegat ustvarjalno sodelovati v delu skupščine oziroma skupnega organa in prispevati k oblikovanju sporazumne odločitve.
6.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine in skupnih organov, v katere je izvoljen.
Delegat za sejo skupščine se izkaže s poverilnico skupščine skupnosti, ki ga je delegirala.
O udeležbi delegatov na sejah skupščine in na Sejah skupnih organov se vodi evidenca.
7.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo skupščine ali na sejo skupnega organa, mora svojo zadržanost čimprej sporočiti skupnosti,. ki ga je delegirala.
Delegat, ki ne more priti na sejo skupnega organa, katerega član je, mora svojo zadržanost sporočiti skupnosti, ki ga je delegirala in skupnemu organu.
8.	člen
Če na sejo skupščine ali na sejo skupnega organa ni delegata ali pa le-ta svojega izostanka ni poprej opravičil, je potrebno o njegovi odsotnosti obvestiti skupnost, ki ga je delegirala.
9.	člen
Na seji skupščine ali na seji skupnega organa ima delegat zlasti naslednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu;
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda seje;
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih
aktov ter njihove spremembe in dopolnitve ter obvezno razlago;	*
—	dajati pobude za sprejem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o zadevah s področja socialnega varstva;
—	predlagati ukrepe za uresničevanje stališč, smernic in sklepov skupščine oziroma skupnega organa;
—	predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov skupnih organov.
10.	člen
Delegat ima pravico zastavljati vprašanja o zadevah, ki so v pristojnosti skupščine ali skupnega organa.
Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter praviloma zastavljena v pisni obliki, lahko pa so zastavljena tudi ustno med sejo pri posebni točki dnevnega reda, namenjeni vprašanjem delegatov ter odgovorom
nanje.
11.	člen
Če je možno- na zastavljeno delegatsko vprašanje mogoče odgovoriti na isti seji, je potrebno odgovoriti delegatu takoj, sicer pa v pisni obliki v 30 dneh.
Če je delegat zastavil vprašanje, s katerim je želel dobiti obvestilo ali podatke o stanju, 'stališčih ali ukrepih, ki so v pristojnosti skupščine ah skupnih organov, odgovori delegatu predsednik skupščine ali predsednik skupnega organa ali odgovorni delavec skupne strokovne službe.
Če je v zvezi z delegatovim vprašanjem potrebno zavzeti stališče ali sprejeti ukrepe, je potrebno o tem razpravljati na pristojnem organu skupnosti, šele nato pa odgovoriti delegatu.
Če je delegat zastavil vprašanje ah predlagal nekaj, kar je v pristojnosti drugih organov ali organizacij, predsednik skupščine pošlje tako vprašanje ah predlog pristojnemu organu ali organizaciji in zaprosi za odgovor, ki ga v nespremenjeni obhki sporoči delegatu.
V primerih, ki so navedeni v tretjem in četrtem odstavku tega člena, je delegatu potrebno odgovoriti praviloma v pisni obhki v roku 30 dni.
Delegatska vprašanja ali odgovore nanje je potrebno objaviti v Delegatskem poročevalcu.
,	12. člen
Ko delegat dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko zastavi dopolnilno vprašanje.
Potem ko je delegat dobil odgovor na vprašanje in na morebitno dopolnilno vprašanje, lahko zahteva razpravo o tem. O morebitni razpravi odloča skupščina ali skupni organ, ki mu je bilo zastavljeno vprašanje.
13.	člen
Delegat mora obveščati skupnost, ki ga je delegirala, o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine ah na seji skupnega organa.
O zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena delegat obvesti skupščino, ki ga je delegirala, praviloma na prvi naslednji sej L
14.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost
O tem, katero gradivo velja za uradno tajnost, odloča predsednik skupščine. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki je poslano skupščini z omako »uradna tajnost« ah »državna tajnost«.
III.	SEJA SKUPŠČINE L Sklic seje
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na svojo pobudo ali na pobudo skupnega organa.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva vsaj ena izmed republiških skupnosti oziroma najmanj tri občinske skupnosti, ustanoviteljice Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
16.	člen
Prvo sejo skupščine v novem mandatnem obdobju skliče predsednik skupščine, ki je dosedaj opravljal to funkcijo in jo vodi do izvolitve novega predsednika.
17.	člen
Pred sklicem seje skupščine se predsednik skupščine praviloma posvetuje s predsedniki skupnih organov (v nadaljevanju: predsedstvo) p tem, katere zadeve naj bi obravnaval na seji, kako se bodo skupni organi vključili v obravnavo zadev ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo skupščine.
Predsedstvo se posvetuje tudi o drugih zadevah, ki so pomembne za delo skupnosti, o usklajevanju dela skupnih organov, o uresničevanju delovnega načrta in obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ter o sodelovanju Skupnosti socialnega varstva Slovenije s Skupščino SR Slovenije, s skupščinami republiških samoupravnih interesnih skupnosti, ki niso ustanoviteljice, z republiškimi upravnimi organi in z drugimi družbenimi dejavniki.
Zavoljo usklajevanja dela lahko na predsedstvu sodelujejo tudi predsedniki skupščin skupnosti, ki niso ustanoviteljice.
18.	člen
Seja skupščine mora biti sklicana praviloma najmanj 30 dni pred zasedanjem.
Če nastopijo izredne okoliščine ali posebej utemeljeni razlogi, zaradi katerih je sklic seje nujen, je lahko seja skupščine sklicana tudi v roku, krajšem od 30 dni. Razlogi za takšen sklic seje morajo biti posebej obrazloženi v vabilu za sejo skupščine.
19.	člen
Sklic seje skupščine in gradivo za sejo morata biti praviloma objavljena v »Delegatskem poročevalcu«.
V sklicu seje skupščine morajo biti navedeni čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda.
Gradivo o zadevah, ki so v predlogu dnevnega reda seje skupščine, mora biti obrazloženo in objavljeno v celotnem besedilu ter v povzetkih, in z zasnovo sklepa, razen če v posameznem utemeljenem primeru, predsednik skupščine ne določi drugače.
\
20.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano delegatom najmanj 30 dni pred sejo skupščine, razen v primeru iz drugega odstavka 18. člena.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano tudi Republiškemu komiteju za zdravstveno in socialno varstvo, republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zvezi sindikatov Slovenije ter samoupravnim interesnim skupnostim, društvom in drugim družbenim dejavnikom, ki jih glede na predlagani dnevni red določi predsednik skupščine, ter predstavnikovi javnega obveščanja.
2.	Potek seje
21.	člen
Sejo skupščine vodi predsednik skupščine.
Če je predsednik skupščine odsoten, vodi sejo namestnik predsednika skupščine. Če je odsoten tudi ta, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina.
Pri reševanju organizacijskih zadev na seji skupščine sodeluje s predsednikom oziroma predsedujočim (v nadaljevanju:	predsednik) organizacijski tajnik
skupščine.
22.	člen
Predsednik skupščine pred začetkom seje na podlagi delegatskih poverilnic ugotovi sklepčnost
Na predlog delegatov lahko skupščina v posameznem primeru izvoli posebno komisijo, ki preveri delegatske poverilnice. .	'
23.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoče večina delegatov vseh ustanoviteljic.
Če seja ni sklepčna, jo predsednik skupščine preloži.
24.	člen
Potem, ko skupščina ugotovi sklepčnost, z javnim glasovanjem sprejme dnevni red seje.
Predlog dnevnega reda seje je mogoče spremeniti ali dopolniti na predlog predsednika skupščine ali na predlog delegatov.
Med sejo praviloma ni dovoljeno spreminjati ali dopolnjevati dnevnega reda.
25.	člen
Ko je 'dnevni red seje skupščine sprejet, preide skupščina k obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
-	26. člen
Skupščina najprej obravnava In potrdi zapisnik prejšnje seje.
Vsak delegat ima pravico datr pripombe k zapisniku prejšnje seje.
O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik.
Po obravnavi zapisnika prejšnje seje predsednik skupščine obvesti delegate o izpolnitvi sklepov prejšnje seje in o delu skupnih organov med sejama.
27.	člen .
Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda ima poročevalec, ki ga določi skupni organ, Če gre za zadevo iz pristojnosti tega organa, ali predsednik , skupščine oziroma poročevalec, ki ga določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, če gre za zadevo, ki jo skupščina obravnava enakopravno z zbori Skupščine SR Slovenije.
Ko poročevalec konča z obrazložitvijo, predsednik skupščine odpre razpravo.
28.	člen
Na seji skupščine imajo pravico razpravljati vri delegati in drugi udeleženci seje.
29.	člen
Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, dokler me ne da besede-predsednik skupščine.
Predsednik skupščine daje besedo delegatom ,in drugim udeležencem seje po vrsti, kot so se prijavili za razpravo.
K razpravi se lahko prijavijo delegati in drugi udeleženci seje od začetka do konca razprave o posamezni točki dnevnega reda.
30.	člen
Delegat, ki želi razpravljati o kršitvi določb poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko to zahteva.
Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom predsednika, skupščina odloči o vprašanju z glasovanjem in brez obravnave.
Delegat tudi lahko takoj dobi besedo v skupščini, če želi popraviti navedbe, ki so po njegovem mnenju povzročile nesporazum ali pa terjajo ustno pojasnilo.
31.	Člen
Delegat ali drug Udeleženec seje Sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine.
32.	člen
Na predlog predsednika skupščine ali kateregakoli delegata v skupščini lahko skupščina odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu, in koliko časa sme govoriti posamezen delegat ali drug udeleženec seje.
33.	člen
Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik' prekine delo skupščine, če je potrebno opraviti posvetovanja in usklajevanja, če je potrebno dobiti dopolnilna mnenja, če je potreben odmor, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati.
34.	člen
Razprava o posamezni točki dnevnega reda je končana, ko predsednik skupščine ugotovi, da ni več prijavljenih delegatov ali drugih udeležencev seje.
35.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik skupščine sklene sejo.
3.	Sporazumevanje v skupščini
36.	člen
Delegati v skupščini imajo pravico in dolžnost, da se o zadevah, ki so na dnevnem redu skupščine, sporazumevajo na način, določen s tem poslovnikom.
37.	člen
Delegati v skupščini se sporazumevajo o odločitvah na podlagi predloga dokumenta (družbeni dogovor, samoupravni ‘ sporazum, plan, finančni načrt, sklepni račun, statut, poslovnik, pravilnik, stališče, smernica, pobuda ali drug splošni akt oziroma sklep o sprejemu poročila, analize, informacije ali o drugi zadevi — v nadaljevanju: sklep), ki je bil pripravljen za sejo ter na podlagi sprememb in dopolnitev, ki so bile predlagane na seji.
Spremembe in dopolnitve predloga sklepa je mogoče predlagati, dokler ni odločeno o predlogu.
\	38. člen
Če so imeli delegati v razpravi o določenem predlogu sklepa bistveno različna mnenja, lahko predsednik skupščine predlaga predhodno ugotovitev stopnje soglasnosti o temeljnem predlogu ali o posameznih spremembah oziroma dopolnitvah. V ta namen ugotovi, koliko delegatov namerava glasovati proti predlogu.
Če predsednik skupščine ugotovi, da je večje število delegatov proti predlogu, lahko prekine razpravo in napove nadaljevanje razprave na eni od naslednjih sej skupščine.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena predsednik skupščine obvesti vse ustanoviteljice o različnih stališčih in jih zaprosi za predloge, ki bi lahko omogočili sporazum. Predlaga jim tudi, naj svojim delegatom dajo smernice za sporazumno odločitev v skupščini
' 39. člen ^
Delegati v skupščini odločijo o predlogu sklepa, potem ko je bila o njem končana razprava. Pri tem najprej odločijo o predlaganih spremembah in dopolnitvah, nato pa o predlogu sklepa kot celoti.
40.	člen
Ko skupščina usklajuje programe dela s posameznih področij socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in druge socialno-varstvene korektive, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh delegatov ustanoviteljic.
Druge sklepe in odločitve sprejema skupščina z večino glasov vseh delegatov ustanoviteljic.
41.	člen
Sklepe in druge odločitve sprejmejo delegati v skupščini z glasovanjem.
Glasovanje v skupščini je praviloma javno, vendar lahko skupščina odloči, da bo v posameznih primerih glasovanje tajno.
42.	člen
Če je glasovanje javno, delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti njemu ali pa se glasovanja vzdržijo.
Delegati glasujejo hkrati, in sicer z dvigom rok.
Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate, naj se najprej izrečejo, kdo je za predlog, zatem kdo je proti predlogu in slednjič kdo se je vzdržal glasovanja.
43.	člen
Če se skupščina odloči za tajno glasovanje, izvoli tričlansko komisijo za izvedbo glasovanja.
Komisija pripravi glasovnice, ki jih razdeli navzočim delegatom. Na glasovnici je besedilo predloga ter pod zaporednimi številkami označbe »glasujem za«, »glasujem proti« in »glasovanja se vzdržim«.
Po končanem glasovanju predsednik skupščine • na podlagi izida glasovanja, ki ga ugotovi komisija, razglasi, da je sprejet oziroma zavrnjen predlog, o katerem je skupščina glasovala.
44.	člen
Če skupščina ne sprejme sklepa ali druge odločitve, je potrebno zadevo, c kateri se delegati niso mogli sporazumeti, umakniti z dnevnega reda seje skupščine in začčti usklajevalni postopek.
Za usklajevalni postopek smiselno veljajo določbe V. poglavja tega poslovnika.
45.	člen
Samoupravne splošne akte in druge dokumente, za katere to izrecno določi skupščina, sprejema skupščina v dvofaznem postopku. Najprej obravnava osnutek, nato pa predlog ustreznega dokumenta.
V enofaznem postopku je mogoče sprejeti tudi dokumente iz prejšnjega odstavka tega člena, če k osnutku ni bilo bistvenih pripomb ali če pri ugotavljanju stopnje soglasnosti v skupščini ni nihče od delegatov glasoval proti.
Če je *ilo k dokumentu, ki naj bi bil sprejet v enofaznem postopku, veliko pripomb ali spreminjeval-nih oziroma dopolnj evalnih predlogov, lahko skupščina sklene, da ga bo obravnavala najprej kot osnutek in šele nato kot predlog.
4.	Vzdrževanje reda
46.	člen
Za red na seji Skupščine skrbi predsednik skupščine.
Za kršitev reda na seji skupščine je mogoče izreči naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
•	47. člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik skupščine ni dal besede, ki sega govorniku v besedo ali kako drugače krši red na seji skupščine oziroma določbe tega poslovnika.
Ce delegat navkljub opominu še moti delo seje skupščine, se mu odvzame beseda.
Opomin izreče in odvzame besedo predsednik skupščine.
48.	člen
Odstranitev s seje skupščine se izreče delegatu, ki se ne ravna po zahtevi predsednika skupščine, ki mu je vzel besedo, ki hudo žali skupščino in delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat, za katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico do besede, vendar njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
Odstranitev s seje skupščine izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave.
Delegat, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano.
49.	člen
Predsednik skupščine obvesti občinsko oziroma republiško skupnost in občinsko oziroma republiško konferenco SZDL o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen ukrep.
50.	člen
Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec ali drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
51.	člen
Če predsednik skupščine ne more ohraniti reda in miru na seji skupščine z rednimi ukrepi, prekine sejo.
. 5. Zapisnik
52.	člen
O seji skupščine se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o seji, zlasti pa zaporedno številko seje, čas in kraj seje, ime in priimek ter funkcijo predsedujočega, seznam ustanoviteljic, katerih delegati se seje niso udeležili, ugotovitev sklepčnosti, dnevni red seje, imena; delegatov, ki so razpravljali in povzetek razprave, sprejete ukrepe, izide glasovanja o posameznih sklepih ter delegatska vprašanja in odgovore nanje.
Za zapisnik seje skrbi organizacijski tajnik skupščine.
Zapisnik podpišeta predsedujoči na seji in organizacijski tajnik skupščine	s
«	53. člen
Potek posamezne seje skupščine je mogoče posneti na magnetofonski trak. V tem primeru je potrebno magnetofonski trak hraniti do potrditve zapisnika na seJi skupščine.
IV.	SEJA SKUPNEGA ORGANA
54.	člen
Sejo skupnega organa skliče predsednik skupnega organa na svojo pobudo, na pobudo članov skupnega organa ali na pobudo predsednika skupščine.
Če predsednik skupnega organa ne skliče 'seje in bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine.
55.	člen
Vabilo z gradivom za sejo^ skupnega organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
Če je seja skupnega organa zavoljo objektivnih okoliščin sklicana v roku, krajšem od sedmih dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
56.	člen
Na sejo skupnega organa so lahko vabljeni tudi predstavniki drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, upravnih organov, društev, posamezni strokovnjaki in drugi.
-	57. člen
Skupni organ sklepa veljavno, če je na seji navzoča najmanj polovica članov.
58.	člen
Skupni organ odloča z večino glasov vseh navzočih članov.
Član skupnega organa, ki se ne strinja s sprejetim sklepom, lahko zahteva, da je v zapisniku navedeno njegovo mnenje.
59.	člen
Določbe tega poslovnika o seji skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa.
60.	člen
Za sklicevanje sej, za zapisnik in za druge administrativne zadeve skupnega organa skrbi skupna strokovna služba.
V.	POSTOPEK USKLAJEVANJA SOCIALNO-VARSTVENIH ELEMENTOV
61.	člen
Ko se v Skupnosti socialnega varstva Slovenije usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, se postopek praviloma začne na predlog pristojne skupnosti.
62.	člen
Pristojna skupnost mora poslati predlog za izvedbo usklajevanja socialno-varstvenih elementov v Skupnosti socialnega varstva Slovenije najmanj 60 dni pred sprejemom odločitev v svoji skupščini.
Če pristojna skupnost ne da pravočasno pobude za izvedbo usklajevalnega postopka, se le-ta začne na predlog Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
63.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije mora takoj, vendar najkasneje v 30. dneh obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v skupnih organih in o sklicu skupščine, na kateri bo obravnavan predlog.
»	64. člen
Predlog za izvedbo usklajevalnega postopka praviloma obravnava komisija za usklajevanje programov
socialnega varstva, ki predlog oceni, ugotovi skladnost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlaga spremembe in«dopoinitve ter določi rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu.
Komisija za usklajevanje programov ,socialnega varstva sodeluje pri svojem delu s skupnostjo, ki je predlagala usklajevalni postopek.
65. člen
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega člena obravnavati predlog uskladitve socialno-varstvenih elementov ter določiti delegata, ki bo sprejeta stališča zastopal na seji skupščine.
*	,	66. člen
* Skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije obravnava stališča ustanoviteljic na svoji seji in po obravnavi ugotovi, ali ustanoviteljice soglašajo s pred-' logom.
Predlog je usklajen, ko so dale soglasje vse ustanoviteljice.
67.	člen
Delegati ustanoviteljic, ki se ne strinjajo s predlogom, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dopolnilne obrazložitve.
Ce tudi po dopolnilnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, se predlog umakne z dnevnega reda.	/
68.	člen
Ustanoviteljice so dolžne o predlogu ponovno razpravljati v roku 30 dni.
Po tem roku se skupščina ponovno sestane in ugotovi, ali je bilo doseženo soglasje.
69.	člen
Če tudi po ponovni obravnavi v skupščini ni pri-' šlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da zadeve ni mogoče uskladiti.
Ce bi bila zavoljo neusklajenih stališč bistveno ogrožena uresničitev socialno-varstvenih delov programov, lahko skupščina predlaga Skupščini SR Slovenije, da začasno uredi to vprašanje.
70.	člen
Ko se v Skupnosti socialnega ♦ varstva Slovenije usklajujejo zadeve ki sodijo v pristojnost republiške« samoupravne interesne skupnosti, ki ni ustanoviteljica skupnosti, ima pa v svoji pristojnosti tudi socialnovarstvene elemente, se postopek usklajevanja socialnovarstvenih elementov začne na njen 'predlog ali na pobudo Skupnosti socialnega varstva Slovenije, če le-ta meni, da je zadeva bistvenega pomena za socialno varnost delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Za postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov v skupnosti iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe o postopku med ustanovittijicami.
VI.	PROGRAMIRANJE DELA
71.	člen
Skupščina sprejema delovno usmeritev za mandatno obdobje in delovni načrt praviloma za dobo enega leta.
Podlaga delovne usmeritve in delovnega načrta skupščine so naloge, ki izhajajo iz interesov in potreb ustanoviteljic in zakona o skupnostih socialnega varstva, iž samoupravnih aktov Skupnosti socialnega varstva Slovenije in iz stališč Skupščine SR Slovenije ter družbenopolitičnih organizacij o socialni varnosti v SR Sloveniji.
72.	člen
Skupni organi uresničujejo delovni načrt skupščine in lahko v ta namen sprejmejo tudi ,svoj^ delovne
načrte.
73.	člen
Skupna strokovna služba uresničuje delovni načrt skupščine v Skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe in s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela ter o drugih medsebojnih pravicah, obveznostih in • odgovornostih med delavci skupne strokovne službe in ustanoviteljicami.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74.	člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina, ki tudi razlaga njegove določbe.
75.	člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina. "
76.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije in njenih organov, ki ga je sprejela skupščina na 7. seji, dne 29. 7. 1979. .leta.
St. 23-10/2-81/3
Datum, 24. avgusta 1981.
Predsednica skupščine
Zofka Stojanovič L r.
122.
Na podlagi določil 19. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 17. člena »Predloga Samoupravnega sporazuma o temeljih plaha Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenija za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990« (priloga Poročevalca, Ljubljana 4. decembra 1980) in aneksa k temu sporazumu (Gospodarski vestnik, št. 21, Ljubljana 29. maja 1981) sprejemajo Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na preskrbovalnih območjih Elektro Celje, Gorica, Kranj, Ljubljana in Maribor ter Skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije
MERILA IN KRITERIJE	•
o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in napetosti 1—35 kV
l
A.	SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
S temi merili in kriteriji določajo Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na preskrbovalnih območjih Elektro Celje, Gorica, Kranj, Ljubljana in Maribor ter Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije višino sovlaganj v obliki enkratnih povračil za priključitev novih uporabnikov na distribucijsko omrežje in povračil za povečanje priključne moči obstoječih uporabnikov.
»Povračila« iz prejšnjega odstavka imam podla so v določilih 33.. in 38. člena zakona o .energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81).
2.	člen
Investitorji oziroma interesenti, ki želijo biti uporabniki električne energije iz distribucijskega elektroenergetskega omrežja so dolžni distribucijski TOZD vplačati določeno »enkratno priključno povračilo« (v nadaljnjem besedilu: »povračilo«). Obstoječi uporabniki pa so dolžni vplačati »dodatno povračilo«, če želijo povečati priključno moč.
Ta povračila se uporabnikom ne vračajo.
3.	člen
Glede na napetostni nivo priključitve na distribucijsko omrežje delimo uporabnike na'dve glavni skupini:
—	uporabniki na napetosti 0,4 kV,
—	uporabniki na napetosti 1—35 kV.
Za uporabnike na napetosti 110 kV veljajo posebni kriteriji.
4.	člen
V	teh povračilih niso zajeti stroški graditve priključnih vodov (posameznih in skupinskih), ki jih v celoti financirajo interesenti za priključitev" na distribucijsko omrežje oziroma uporabniki električne energije.
5.	člen
Vsak nov uporabnik skupine »gospodinjski odjem« ali skupine »ostali odjem ha 0,4 kV« in uporabnik, ki povečuje obstoječo priključno moč, združuje za vsak kW priključne moči ustrezna finančna sredstva zn sofinanciranje graditve elektroenergetskih objektov po planih samoupravnih interesnih skupnosti pieskrbo-valnih območij.
Vsak na' novo priključen uporabnik na napetosti 1—35 kV in uporabnik, ki povečuje obstoječo priključno moč, združuje za vsak k\V priključne moči ustrezna finančna sredstva za sofinanciranje graditve elektroenergetskih objektov po planih samoupravnih interesnih skupnosti preskrbovalnih območjih in planu Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije..
6.	člen
TOZD el ektrodistribuci j e in uporabnik oziroma investitor skleneta pred izdajo elektroenergetskega soglasja pogodbo o finančnih obveznostih, kar je eden izmed pogojev veljavnosti danega elektroenergetskega soglasja.
7.	člen
Skupščina interesne skupnosti elektrogospodarstva z letnimi plani graditve objektov in ovrednoteno elektroenergetsko bilanco določa višino povračila za Prihodnje leto.
V	teh merilih in kriterijih so podane višine povračil za leto 1832,!'
8.	člen	,
V	teh merilih in kriterijih se za nove uporabnike na napetosti 0.4 kV za skupino »gospodinjski odjem« Praviloma upošteva najnižja moč. ki ustreza nazivnemu -toku varovalke 25 A pri enofaznem stanovanjskem priključku in 3 X 20 A pri trifaznem pfikljtičku.
V	izjemnih primerih se na posebno zahtevo inve-
stitorja oziroma uporabnika, upbčdeva nižja thoč. ki nstrcza pri enofaznem stahdvMfijškahi priključku ha-zivnirti tokom varovalk: 20 A ali 18 A.	*
Ta člen pa velja predvsem za uporabnike, ki s° bili prikMvčeni pred sprejetjem prvega pravilnika 0 sofinanciranju.
Uporabniki priključeni pred sprejetjem prvega pravilnika o sofinanciranju so oproščeni plačevanja povračila, če povečajo moč, ki ustreza varovalnemu vložku 25 A oziroma 3 X 20 A. To pa ne velja za prehod iz enofaznega odjema na trifazni.
9: člen
Navedba drugega odstavka 8. člena je argumentirana z ugotovitvijo, da se ttidi gospodinjstvo, za katero bi v žačetkia (po priključitvi na omrežje) zadostoval varovalni vložek 20 A ali celo 10 A, v kratkem času V takšni meri elektrificira, da bi bil potreben varovalni vložek večjega nazivnega toka, za kar pa je treba dobiti dodatno elektrbehergetsko soglasje ih vplačati »dodatno povračilo« za povečano priključno moč.
10.	člen
Če se za izračun povračila v posebnih primerih ne dobijo potrebni podatki neposredno v teh metilih ih kriterijih se izračun izvede na analogen način.
Za priključevanje javhih električnih siren, ki so namenjene ža obvestila in alarmiranje prebivalstva na distribucijsko ofhrežje, hi potrebno plačati Odvračila«.
Če investitor (uporabhik) v roku dveh let po izdaji elektroenergetskega soglasja le tega vrne, mu distribucijska TOZD vrne vplačani znesek povračila za priključile v oziroma povečanje priključne moči.
Če obstoječi uporabnik v kmetijstvu, ki spada v skupino »gospodinjski odjem« dobi »elektroenergetsko soglasje« za povečanje priključne moči zaradi priključitve kmetijskih strojev za lastne potrebe, se za varovalke nazivnih tokov do 3 X 25 A zniža višina povračili za 50 °/o.
Kmetijski uporabniki skupine »gospodinjski odjem« v višinskih in obmejnih naseljih, ki so po kriterijih občinskih skupščin (davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti) oproščeni plačevanja davka, so tudi oproščeni plačevanja povračila za nove priključitve na elektrodistribucijsko omrežje in za povečanje obstoječih priključnih moči za varovalni vložek do 25 A oziroma 3 X 25 A.
Pri vsaki nadaljnji vlogi za dodatni priključek ali dodatno povečanje moči je uporabnik iz prej snih dveh odstavkov dolžan plačati polno višino povračila.
Navedena oprostitev plačevanja povračila ne velja za uporabnike v počitniških hišah.
11.	člen
Če so instalacije (postroji) nekega uporabnika odklopljeni od distribucijskega omrežja več kot 5 let, je treba pred ponovno priključitvijo plačati povračilo, ki pa se zmanjša za višino že plačanega povračila.
12.	člen
Način plačila določata TOZD elektrodistribucije in uporabnik (investitor) v pogodbi o plačilu povračila.
B.	UPORABNIKI NA NAPETOSTI 0,4 kV
13.	člen
. V tem poglavju so določeni finančni ih drugi po-. goji za priključevanje instalacij (postrojev) investitorjev na omrežju 0.4 kV in za povečanje priključnih moči obstoječih uporabnikov električne enepehe.
V tem poglavju so obravnavana naslednja področja:
1.	priključitev uporabnikov, ki skladno s tarifnim sistemom za prodajo električne energije spadajo v skupino »gospodinjski odjem«,
2.	priključitve uporabnikov, ki skladno s tarifnim sistemom za prodajo električne energije spadajo v skupino »ostali odjem na 0,4 kV«,
3.	povečanje priključne moči obstoječih uporabnikov.
14.	člen
Vsak investitor oziroma uporabnik financira:
1.	v celoti priključek na nizkonapetostnem omrežju (nadzemni ali kabelski),
2.	če se gradi nizkonapetostni priključek, ki napaja enega ali več uporabnikov se stroški delijo med uporabniki sorazmerno z angažirano močjo,
3.	v primeru, da investitor oziroma uporabnik zahteva rezervno napajanje je dolžan posebej financirati nizkonapetostni priključek za tako rezervno napajanje. .
15.	člen
Enote za določitev višine povračila posameznega uporabnika na napetosti 0,4 kV je specifični strošek »a« (din/kW) za nov in povečan kW ter je za posamezne skupine uporabnikov na napetosti 0,4 kV za leto 1982 podan v tabeli T 1.
Tabela Tl
Skupine porabnikov	a (din/kW>-
»Gospodinjski odjem«.	7.024
»Ostali odjem na 0,4 kV«	10 145
I.	Uporabniki, ki spadajo v skupino »gospodinjski odjem«	'
16.	člen
Povračilo Sg (din) določimo po naslednjem obrazcu :
Sg (din) = a • j
kjer pomeni:
a (din/kW)... specifični strošek, ki ga povzroča uporabnik skupine »gospodinjski odjem« za vsak nov in povečan kW moči,
j (kW)... moč na odjemnem mestu, kjer je upoštevan faktor istočasnosti.
17.	člen
Vrednosti elementa »j« iz 16. člena so odvisne od:
— nazivnega toka varovalnih vložkov uporabnika,
Tabela T2
\ Varovalni	Vrednost »j«	<kW)
vložek	enolazm	trifazni
(A)	priključek	priključek
16	0,7	1,7
20	1,3	2,6
25	2,0	3,5
35	2,6	5,0
50	—	7,2
63	—	9,5
80	—	14,5
100	—	22,5
125		30,0
160	—	39,0
200	—	53,0
225	—	66,0
260	—	78,0
300	—	89,0
350	—	103,0
430	—	131,0
500	—T	152,0
		Tabela T3
Varovalni	Višina povračila	Sg (din)
vložek	enofazni	trifazni
(A)	priključek	priključek
16	4.917	11.941
20	9.132	. 18.262
25	14.048	24.584
35	18.262	35.120
50	—	50.573
63	•	—-	66.728
80	—	101.848
100	—	158.040
125	—	210.720
160	—	273.936
200	—	327.272
225 '		463.584
260	—	547.872
300	—	625.136
350	——	723.472
430	—	920.144
500	—	1,067.648
		
t —■ . ■ --1*.
II.	Uporabniki, ki spadajo v skupino »ostali odjem na 0,4 kV«
19.	člen
Način določanja vrednosti povračila za uporabnike, ki spadajo v skupino »ostali odjem na 0,4 kV« je v bistvu enak, kakor je prikazan za uporabnike skupine »gospodinjski odjem«.
Povračilo So (din) je torej:
— ali ima uporabnik enofazni ali trifazni priključek.	i
Ocenjene vrednosti elementa »j« so podane v tabeli T 2.
18.	člen
Na osnovi tabele Tl in T2 je podana tabela
T3, ki prikazuje višino povračila Sg (din) za enofazne oziroma trifazne uporabnike skupine »gospodinjski
odjem«.
So (din) = ai • ji
kjer pomeni:
a! (din/kW)... specifični. strošek, ki ga povzroči uporabnik skupine »ostali odjem na 0,4 kV« za vsak nov in povečan kW moči,
ji (kW)... moč na odjemnem mestu, kjer je upoštevan faktor istočasnosti.
Ocenjene vrednosti elementa »ji« so podane v tabeli T4.
20.	člen
Na osnovi tabele T 1 in T 4 je podana tabela T 5, ki prikazuje višino povračila So (din) za enofazne oziroma trifazne uporabnike skupine »ostali odjem na
0,4 kV«.
Tabela T 4
Varovalni vložek (A)		»Vrednost »jj<	t (kW)
		enofazni priključek	trifazni priključek
10		0,8	—
16		1,2	4,0
20		1,6	5,2
25		2,4	6,4
35		4,0	9,2
50		—	16,0
63		—	20,0
80		—	30,0
100		—	38,0
125		—	49,0
160		—	64,0
200		—	82,0
225			 .	92,0
260		—	107,0
300		—	123,0
350		—	143,0
430		—	176,0
500		,	205,0
Tabela T 5			
Varovalni		Višina povračila	So (din)
vložek (A)		enofazni priključek	trifazni priključek
10		8.116	—
16		12.174	40.580
. 20		16.232	52.754
25		24.348	64.928
35		40.580	93.334
50		—	162.320
63		—	202.900
80		—	304.350
100		—	385.510
125		—	497.105
160		—	649.280
200		—	831.890
225		—	933.340
260		—	1,085.515
300		—	1,247.835
350		—	1,450.735
430		—	1,785.520
500	\	—	2,079.725
21.	člen
Če obstoječi uporabnik skupine »ostali odjem na 0,4 kV« zahteva tako povečanje priključne moči, da je potrebno zgraditi novo TP, se ga obravnava kot uporabnika na napetosti 1—35 kV; pri določanju višine »povračila« se upošteva razlika zahtevane in sedanje Priključne moči.
Ul. Povečanje priključne moči obstoječih uporabnikov
22.	člen
Obstoječi uporabnik na napetosti 0,4 kV je dolžan Plačati »dodatno povračilo«:
—	če se varovalni vložek na njegovem priključku zamenja z varovalnimi vložki večjega nazivnega toka,
—	če se enofazni priključek predela v trifazni.
Vrednost »dodatnega povračila« dobimo, če od
»povračila«, ki smo ga izračunali za novo stanje, odštejemo »povračilo«, ki smo ga izračunali za prejšnje stanje.
Če obstoječi uporabnik skupine »gospodinjski odjem« želi prevzemati električno energijo v skupini »ostali odjem na 0,4 kV«, mora dobiti novo elektroenergetsko soglasje in doplačdti kot »dodatno povračilo« razliko povračil za skupino »ostali odjem na 0,4 kV« in skupine »gospodinjski odjem«.
C.	UPORABNIKI NA NAPETOSTI 1—35 kV
23.	člen
V tem poglavju so določeni finančni pogoji za priključitev elektroenergetskih postrojev uporabnikov električne energije na omrežju 1—35 kV. Določeni so tudi pogoji za povečanje priključne moči obstoječih uporabnikov.	^
24.	člen
Vsak investitor oziroma uporabnik financira:
1: v celoti lastno transformatorsko postajo in priključne vode napetosti 1—35 kV (nadzemne ali kabelske),
2.	če se gradi skupinski priključek napetosti 1—35 kV, ki napaja dve ali več TP oziroma eno skupino TP za več investitorjev (uporabnikov) se investicijsld stroški delijo med investitorje (uporabnike) sorazmerno angažiranim močem,
3.	v primeru, da investitor oziroma uporabnik zahteva rezervno napajanje je dolžan posebej financirati elektroenergetske objekte za tako rezervno napajanje/
25.	člen
Enota za določitev povračila posameznega uporabnika na napetosti 1—35 kV je specifični strošek »b« (din/kW) za nov in povečan kW ter za leto 1982 znaša:
b = 15.581 din/kW
26.	člen
Vrednost elementa »b« je v skladu s 5. členom tega pravilnika sestavljen iz dveh členov po enačbi:
b = bj + b2
kjer pomeni:
bi = 9.526 din/kW — specifični strošek za financiranje graditve elektroenergetskih objektov po planu Samoupravnih interesnih skupnosti na preskrbovalnih območjih
b2 = 6.055 din/kW — specifični strošek za financiranje graditve elektroenergetskih objektov po planu Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije.
27.	člen
Upoštevaje 26. člen tega pravilnika, določimo povračilo S (din) za uporabnike napetosti 1—35 kV po obrazcu:
S = f. P (bi + bt.) = f. P. b
kjer pomeni:
f = 0.8 . . faktor istočasnosti na napetosti 1—35 kV
P (kW) .. moč uporabnika, ki se priključuje ali povečuje moč na napetosti 1—35 kV.
28.	člen
Obstoječi uporabnik, ki želi povečati priključno moč je dolžan plačati »dodatno povračilo« Sd (din).
Vrednost »dodatnega povračila« dobimo, če od povračila, ki smo ga izračunali za novo priključno moč, odštejemo »povračilo«, ki je 'izračunano na prejšnjo priključno moč.
D.	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Z dnem, ko začnejo veljati ta merila in kriteriji preneha veljati pravilnik o prispevkih za nove priključitve na elektrodistribucijsko omrežje in za povečanje obstoječih priključnih moči iz leta 1979.
Vse vloge, na osnovi katerih do uveljavitve meril in kriterijev še niso bila izdana elektroenergetska soglasja, se obravnavajo po določilih teh meril in kriterijev,
30.	člen
Organizacija dobavitelja električne energije mora dostaviti Interesni skupnosti elektrogospodarstva kopijo izdanega elektroenergetskega soglasja uporabnika na napetosti 1—35 kV.
31.	člen
Ta merila in kriteriji so bila sprejeta na sejah skupščin Samoupravnih interesnih skupnosti preskrbovalnih območij (SPO) dne: SPO Elektro Celje 22.
12.	1981, SPO Elektro Gorica 24. 12. 1881, SPO Elektro Kranj 23. 12. 1981, SPO Elektro Ljubljana 25. 12. 1981, SPO Elektro Maribor 18. 12. 1931, na seji skupščine Interesne skupnosti elektrogospodarstva (ISE) pa 29. 12, 1981.
32.	člen
Ta merila in kriterije so sprejele skupščine SPO od 18. 12. 1981 do 25. 12. 1981, ter skupščina ISE 29. 12. 1981 in začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsedniki skupščin:
SPO Elektro Celje
Jože Jan 1. r.
SPO Elektro Gorica
Mitja Logar 1. r.
SPO Elektro Kranj
Janez Kališnik 1. r.
SPO Elektro Ljubljana
Anton Klasinc 1. r.
SPO Elektro Maribor
Ivan Filipič L r.
Interesna skupnost elektrogospodarstva Siovenije
• dr. Uudi Babič 1. r.
123.
Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980, obravnave zaključnih računov združenih sredstev po posameznih letih v skupščini ISE in analize »Nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje« je skupščina ISE sprejela na 11. rednem zasedanju
PRIPOROČILA O NAČINIH
vrednostnega izkazovanja sredstev, združenih v Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva SRS
1.	Skupščina ISE obvešča združevalce sredstev — uporabnike električne energije, da je bilo zbranih po
1.	do 3. točki 8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 in po 1. do 5. točki 2. člena zakona o.združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 31/76)
12.898,899.000	din sredstev. Pri obravnavi zaključnih računov združenih sredstev je skupščina ISE ugotovila, da so bila zbrana sredstva uporabljena v skladu z določili navedenega sporazuma in zakona.
1.1.	Glede na stanje družbenoekonomskih odnosov na področju elektroenergetike kot dejavnosti posebnega družbenega pomena ne bo mogoče zagotoviti vračljivosti sredstev, združenih za financiranje programa razvoja elektroenergetike v preteklem srednje-ročju.
1.2.	Skupščina ISE predlaga, da se OZD — uporabniki na referendumih odpovedo pravici do povrnitve združenih sredstev na osnovi citiranega sporazuma in zakona in prenesejo pripadajoči vir sredstev na OZD izvajalcev, ki razpolaga s temi sredstvi. OZD uporabnikov naj sprejmejo odločitve o tem prenosu do koneg leta 1932 in o teh odločitvah obveščajo ISE, ki bo, v okviru določenega razporeda v obdobju 1976 do 1980 zgrajenih energetskih objektov, sklepala trimesečno k posameznim kreditnim pogodbam anekse, po katerih bodo z brezobrestnim kreditom zagotovljena sredstva pos-tala trajni vir poslovnih sredstev pri OZD izvajalcev.
1.3.	V primerih, ko OZD uporabnikov predlaganih rešitev ne bi sprejele, bo ISE sklenila z njimi na osnovi njihovega obvestila pogodbe o dolgoročnih naložbah. Te pogodbe naj vsebujejo tudi določilo o moratoriju do konca leta 1995, ko bedo ponovno preučene realne materialne možnosti za vračilo združenih sredstev.
1.4.	Za OZD uporabnikov, ki ne bodo poslale ISE nobenega obvestila niti o odpovedi pravice do povračila združenih sredstev niti o zahtevi po vračilu le-teh, oz. o sHlenitvi posebne pogodbe, bo ISE še naprej vodila potrjena stanja . združenih sredstev po samoupravnem sporazumu in zakonu.
2.	Proizvajalne organizacije, ki so združile prosti del obračunane amortizacije za financiranje programa ISE po 6. členu samoupravnega sporazuma, naj po
postopku, ki ga določa točka 1.2., določijo investicijski objekt, na katerega prenesejo vir in sredstva do
31.	12. 1982.
3.	Kreditna razmerja, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb med Ljubljansko banko in investitorji o investicijskem kreditu za graditev energetskih objektov iz energetskih sredstev, se ob upoštevanju 1.2. točke tega sklepa in sklepa skupščine ISE z dne 21. 4. 1977, ki določa, da so naložbe brezobrestne, dopolnijo z aneksi h kreditnim pogodbam tako, da sredstva, odobrena v obdobju od 1. 1. 1976' do 31. 12. 1980, postanejo trajni vir poslovnih sredstev pri OZD izvajalcev namesto obveznost za združena sredstva SIS materialne proizvodnje.
4.	Skupščina .ISE ugotavlja, da so sredstva, združena po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za graditev objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980, ki so se usmerila za soudeležbo oziroma sovlaganja v eher-getske objekte izven Slovenije, tudi po 1. 1. 1977 obrestne naložbe, ki se vračajo v združena sredstva ISE.
5.	Sredstva, zbrana na osnovi zakona o združevanju dela sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80), se obravnavajo v smislu predloga pod točko 1.2., 1.3. in 1.4. tega sklepa.
Predsednik.
skupščine ISE Slovenije
dr. Rudi Babič 1. r.
,	124.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990. samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnih planov Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin 'v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji 'za obdobje od leta 1381 do 1985, samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti na železniški in luški promet SR Slovenije za obdobje 1981 db 1905 za področje železniškega prometa in za področje luškega prometa s pripadajočimi aneksi k tem samoupravnim sporazumom izdajajo izvršilni odbori Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije, Republiške skupnosti 'za ceste. Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji in Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet	1
NAVODILO
o načinu obračunavanja in plačevanja obvez«dfeti za razvoj določenih dejavnosti posebnega družbenega Pomena s področja materialne proizvodnje v obdobju 1981—1985
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v enovitih delovnih organizacijah,, v kmetijskih in drugih -zadrugah, v temeljnih organizacijah kooperantov, v temeljnih zadružnih organizacijah ter v
drugih oblikah združevanja kmetov in v pogodbenih organizacijah združenega dela — vse s področja gospodarstva ter delavci v temeljnih organizacijah' združenega dela s sedežem na območju SR Slovenije s področja časopisno-založniške dejavnosti (v nadaljevanju: temeljne organizacije), ki so sklenili samoupravni spofazum o temeljih plana Samoupravne in-Eeresne" skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije'za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990, samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov : Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za - obdobje od leta 1981 do 1985, samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije za obdobje 1981—1985 ' za področje železniškega prometa in za področje luškega prometa s. pripadajočimi aneksi k tem samoupravnim sporazumom, obračunavajo obveznosti in združujejo sredstva' za razvoj določenih dejavnosti posebnega družbenega pomena s področja materialne proizvodnje na način, po postopku in v rokih, ki so določeni s tem navodilom.
2.	člen	•
Osnova za obračunavanje obveznosti za združevanje sredstev po enotnih virih, osnovah in merilih, ki so določeni s samoupravnimi . sporazumi iz 1. člena tega navodila, je_ doseženi čisti dohodek temeljne organizacije, ugotovljen' v zaključnem računu za leto, ki predhodi letu v katerem poteka združevanje sredstev, zmanjšan za del čistega dohodka za osebne dohodke in povečan za amortizacijo, obračunano nad minimalnimi z zakonom predpisanimi stopnjami. '
3.	člen
Temeljne organizacije obračunavajo obveznost za združevanje sredstev za razvoj dejavnosti posebnega družbenega pomena s področja materialne proizvodnje v višini 10,5 % od obračunske osnove iz 2. člena tega
navodila, in sicer za naslednje namene:
»/.
—	za	razvoj	elektrogospodarstva	2,11
—	za	razvoj	naftnoplinskega gospodarstva 1,87
—	za	razvoj	cest	3,47
—	za	razvoj železniške infrastrukture	2,13
—	za	razvoj	luških zmogljivosti	0,92
Če obračunani znesek obveznosti iz prejšnjega odstavka presega 35 o/o poprečnega zneska sredstev, ki jih je posamezna temeljna organizacija razporedila za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela in za amortizacijo, obračunano nad minimalnimi z zakonom predpisanimi stopnjami, v zaključnih računih zadnjih treh let pred letom, za katero se sestavlja zaključni račun, po katerem se ugotavlja obveznost za združevanje sredstev, znaša obveznost temeljne organizacije le 35 «/o tako ugotovljenega poprečnega zneska.
4.	člen
Sredstva, obračunana od osnove iz 3. člena tega navodila razporedi temeljna organizacija iz doseženega čistega dohodka v poslovni sklad za namene in v razmerjih, ki so določeni s tem. navodilom.
Ce je del doseženega čistega dohodka, kVpreostane po razporeditvi dela čistega dohodka za osebne dohodke in za rezerve v višini, določeni z zakonom, manjši od obračunale obveznosti, poravna temeljna organizacija ugotovljeno razliko iz poslovnih sredstev.
5.	člen
Sredstva čistega dohodka, ki jih temeljna organizacija razporedi v poslovni sklad za namene in v razmerjih, ki so določeni s tem navodilom, uporablja do njihovega vplačila za obratne namene.
6.	člen
Temeljne organizacije vplačujejo po eno desetino obračunanega zneska obveznosti iz 3. člena tega navodila do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec, začenši s 1. marcem tekočega leta, posamično na račune tistih samoupravnih interesnih skupnosti, v okviru katerih je sklenila samoupravne sporazume s pripadajočimi aneksi.
7.	člen
Obračun obveznosti za združevanje sredstev za razvoj določenih dejavnosti posebnega družbenega pomena s področja materialne proizvodnje po enotnih virih. osnovah in merilih izvršijo temeljne organizacije na posebnem obrazcu, ki je sestavni del tega navodila, in predložijo en izvod SDK hkrati z zaključnim računom,, en izvod pa pošljejo posamezni samoupravni interesni skupnosti.
8.	člen
Če so delavci v temeljni organizaciji sprejeli sklep o odpovedi pravic do povrnitve združenih sredstev oziroma do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, se hkrati z vplačilom združenih sredstev prenese na samoupravne interesne skupnosti tudi ustrezen ■ vir sredstev.
Sklep iz prvega odstavka tega člena pošlje temeljna organizacija takoj po , njegovem sprejetju samoupravni interesni skupnosti na katero prenaša ustrezni vir sredstev.
9.	člen	.
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
Predsednik izvršilnega odbora
Skupščine samoupravne,
interesne skupnosti
— za elektrogospodarstvo
Tone Tribušon, dipl. inž. 1. r.
— za ceste:
Vinko Gobec 1.
— za nafto in plin:
Mihael Kunaver 1. r.
— za železniški in luški promet:
Slavko Zalokar 1. r.
ORGANIZACIJA
ZDRUŽENEGA DELA	Obrazec OZS
IZRAČUN
obveznosti za združevanje sredstev za razvoj dejavnosti posebnega družbenega pomena s področja materialne proizvodnje za leto ......
Besedilo	Znesek
k Doseženi čisti dohodek
2.	Del dohodka za amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki so večje od predpisanih minimalnih stopenj
3.	Del čistega dohodka za osebne dohodke
4.	Obračunska osnova (1. + 2. — 3.)
5.	Del čistega dohodka za poslovni sklad po
ZR za leto ............... in ...----
6.	Del čistega dohodka, za zboljšanje materialne osnove dela po ZR za leto .:.....,
....... in .....
7.	Del čistega dohodka, ki je rezultat izjem-
nih ugodnosti, za poslovni sklad po ZR za leto .............. in ...—
3.„ Del dohodka za amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki so večje od predpisanih
minimalnih stopenj, po ZR za leto ....:..,
....... in .....
9.	Poprečno razporejena sredstva za razširitev in zboljšanje materialne osnove dela ((5. + 6. + 7. 1-8.) : 3)
10.	INajvečji možni znesek za združevanje sredstev
(35 °/o zneska pod 9.)
11.	Obračunana obveznost (10,5% zneska pod 4.)
a)	za razvoj elektrogospodarstva (2,11 % zneska pod 4.)
b)	za razvoj naftnoplinskega gospodarstva (1,87 o/o zneska pod 4.) .
c)	za razvoj cest
(3,47 % zneska pod'4.)
d)	za razvoj železniške infrastrukture (2,13 o/o zneska pod 4.)
e)	za razvoj luških zmogljivosti (0,92 % zneska pod 4.)
12.	Skupaj (ll.a)-l- ll.b) + ll.c) + ll.d) + ll.e))
13.	Presežek največjega možnega zneska za združevanje sredstev (10. — 12.)
14.	Zmanjšana obračunana obveznost
a)	za razvoj elektrogospodarstva
(	% zneska pod 10.)
b)	za razvoj naftnoplinskega gospodarstva
(	% zneska pod 10.)
c)	za razvoj cest
( o/o zneska pod 10.)
d)	za razvoj železniške infrastrukture
(	% zneska pod 10.)
e)	za razvoj luških zmogljivosti
(	°/o zneska pod 10.)
15.	Skupaj (14.a) + 14.b) + 14.c) + 14.d) + 14.e))
Dne: .................. 19.....
Direktor
Vodja knjigovodstva
m. p.
/
J
S'
t
■ Opombe:
1.	Temeljna organizacija, ki pod zap. št. 13. ugotovi pozitivno vrednost, ne izpolnjuje nadaljnjih postavk v obrazcu pod zap. št. 14. in 15.
2.	V prazna mesta pred odstotkom pod zap. št. 14.a), 14.b), 14.c), 14.d) in 14.e) se vpišejo tisti odstotki.
ki ustrezajo vrsti in številu samoupravnih sporazumov, ki jih je temeljna organizacija sklenila. Navedeni odstotki so razvidni i^/priložene tabele.
3.	Pod zap. št. 5., 6., 7. in 8. se vpišejo v besedilu zadnje tri leta pred letom za katero se sestavlja zaključni račun.
v«/.
Stopnja za obračun obveznosti za združevanje sredstev za razvoj
Vrsta in število podpisanih samoupravnih sporazumov o temeljih plana za razvoj ENC2L*	elektrogo- goBpodarstva	naftno- plinskega gospo- darstva	cest	železniškega gospo- darstva	luške infra- strukture
encZl	20,09	17,81	33,05	20,29	8,76
ENCŽ	22,03	19,52	36,22	22,23	— *
ENCL	25,21	22,34	41.46	—	10,99
EN2L	30,01	26,60	—	30,30	13,09
EC2L	24,45	—	40,21	24,68	10,66
nczl	—	22,29	41,36	25,39	10,96
ENC	28,32	25,10	46,58	—	—
ENZ	34,53	30,61	—	34,86	—
ENL	43,06	38,16	—	—	18,78
ECŽ	27,37	—	45,00	27,63	—
ECL	32,46	—	53,39	—	14,15
EZL	40,89	—	—	41.23	17,83
NCŽ	—	25,03	46,45	28,52	• ~
NCL	—	29,87	55,43	—	14,70
nzl	—	38,01	—	43,29	18.70
czl	—	'		• 53,22	32,67	14,11
EN	53,02	46,98	—	—	- —
EC	37,81	—	62,19	—	—
EZ	49,76'	—	—	50.24	—
EL	69,64	—	—	—	30,36
NC	—	35,02	-	64,98	—	—
NŽ			46.75	—	53,25	—
NL	—	67,03	—	—	32,97
cz	—	—	61,96	38,04	—
CL	—	—	79,04	—	20,96
ŽL	—	—	—	69,84	30,16
.	E	100,00	—	—	—	—
N	—	100,00	—	—	—
C	—	. —	100,00	- —	—
Z	—	—	—	100,00	—
L	" ' —	—	—	—	100,00
‘E — elektrogospodarstvo	2 — železniško gospodarstvo
N — naftnoplinsko gospodarstvo	L — luška infrastruktura
C — cest«
125.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), sklepa o delovnem času pošt telegrafov in telefonov z uporabniki ptt storitev (PTT vestnik, št. 4/77), 5. alinee 12. člena zakona o SIS za PTT promet (Uradni list SRS, št. 24/75) ter št. 26/1 točke 17 samoupravnega sporazuma o združitvi v SIS ptt prometa Slovenije in člena 16/1 točke 17 statuta SIS ptt prometa Slovenije sklenejo delovni ljudje in občani' kot uporabniki Ptt storitev ter ptt delavci, ki opravljajo te storitve na območju SR Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o delovnem časa ptt enot
I TEMELJNE DOLOČBE L Ben
i
Namen tega sporazuma je taka razporeditev, začetek in konec delovnega časa ptt enot v Sloveniji, da bo ta usklajen s potrebami delavcev in drugih delovnih ljudi, z začetkom dela v organizaciji, v kateri delajo, ih z njeno lokacijo, kakor tudi z življenjskimi in drugimi razmerami v kraju oziroma okolju, v katerem živijo.
Delovni čas mora biti razporejen tako, da se zagotovi čim učinkovitejša in smotrnejša izkoriščenost delovnih sredstev ter čim učinkovitejša izkoriščenost svojega dela, kakor tudi usklajenost skupnega dela v TOZD in skupnega dela z delavci v drugih TOZD, s katerimi so povezani pri uresničevanju skupnih interesov.
2.	člen
Da bi bil dosežen namen iz 1. člena sporazuma, se s tem sporazumom ureja:
1.	delovni čas ptt enot od ponedeljka do petka
—	»A«
2.	delovni čas ptt enot ob sobotah — »B«
3.	delovni čas ptt enot ob nedeljah in praznikih
—	»C«
4.	delovni čas ptt enot ,z enim ali dvema delavcema — »D«
5.	delovni čas pomožnih pošt.
II. DELOVNI CAS PTT ENOT OD PONEDELJKA DO PETKA — »A«
Ptt enote z enim sprejemnim delavcem Osnovni delovni čas ptt enot z enim sprejemnim delavcem je:
»A 1« — od 8. do 9.30 in od 10. do 14. ure ali »A 2« — od 8. do 9.30 in od 10. do 15. ure ali »A 3« — od 7. do 9.30 in od 10. do 14. ure.
PTT enote podaljšajo en dan v tednu delovni čas do 17. ure.
4.	člen
Ptt enote z dvema do štirimi sprejemnimi delavci »A 4« — od 8. do 15.,, ob sredah do 17. ure ali
»A o« — od 8. do 9.30 ure, 10. do 15.30 in 16. do
18.	ure ali
»A 6« — od 7. do 9.30, 10. do 15.30 in 16. do 18.
ure.
5.	člen
Ptt enote s petimi ali več sprejemnimi delavci »A 7* — od 5 do 10 delavcev od 7. oziroma 8. do
19.	ure.
»A 8-« — od 11 do 20 delavcev od T. oziroma 8. do
20.	ure
»A 9-« — nad 20 delavcev od 7. oziroma 8. do 20. ure »A lO« — v mestih z nad 100.000 prebivalci ima
ena ptt enota:	'
sprejem pisemskih pošiljk, telegramov, telefonskih pozivnic in telefonska govorilnica od 0. do 24. ure, sprejem paketov, denarni promet in izdaja pošiljk od 7. oziroma 8. do 21. ure.	I
III.	DELOVNI CAS PTT EtfOT OB SOBOTAH —
6.	člen
»B l-“ — ptt enote z enim sprejemnim delavcem (upravnikom) ne delajo
»B 2« — ptt enote z 2 do 10 sprejemnimi delavci od 8. do 12. ure
"■B 3« — ptt enote z 11 do 20 sprejemnimi delavci od 7. do 13. ure
»B 4« — ptt enote z nad 20 sprejemnimi delavci sprejem pisemskih pošiljk, telegramov, telefonskih pozivnic in telefonska govorilnica od 7. do 19. ure sprejem paketov, denarni promet in izdaja pošiljk od 7. do 13. ure
»■B 5« — ena ptt enota v mestih z nad 100.000 prebivalci
sprejem pisemskih pošiljk, telegramov, telefonskih pozivnic in telefonska govorilnica od 0. do 24. ure . sprejem paketov, denarni promet in izdaja pošiljk od 7. do 13. ure
Pri ptt enotah, ki ob sobotah delajo, se opravlja dostava samo v" ožjih okoliših. Dostavljajo se samo navadna pisma, dopisnice, dnevniki, nujne pisemske pošiljke, telegrami, in telefonske pozivnice.
IV.	DELOVNI CAS PTT ENOT OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH — »C«
7.	člen
Ptt enote v naseljih do 20.000 prebivalcev ne delajo
»C 1-« — ena ptt enota v naseljih od 20.000 do
30.000	prebivalcev
sprejem pisemskih pošiljk, telegramov ter telefonskih pozivnic, telefonska govorilnica in izplačila na hranilne knjižice ter bančnih čekov ter čekov PH od
9. do 11. ure
»C 2-« — ena ptt enota v naseljih od 30.000 do
50.000	prebivalcev
sprejem pisemskih pošiljk, telegramov ter telefonskih pozivnic, telefonska govorilnica in izplačila na hranilne knjižice ter bančnih čekov PH od 8. do 11. ure
>»C S« — ena' ptt enota, v naseljih od 50.000 do
100.000	prebivalcev
sprejem pisemskih pošiljk, telegramov ter telefonskih pozivnic, telefonska govorilnica in izplačila na hranilne knjižice' ter bančnih čekov in čekov PH od 8. do 12. ure
»C 4« — ena ptt enota v naseljih nad 100.000 prebivalcev
sprejem pisemskih pošiljk, telegramov ter telefonskih pozivničlln telefonska govorilnica od 0. do 24.
ure
izplačila na hranilne knjižice ter bančnih čekov In čekov PH od 8. do 12. ure.
Ob nedeljah in praznikih se ne sprejemajo paketi in ne izdajajo pošiljke.
Ptt enote dostavljajo med delovnim časom samo telegrame, telefonske pozivnice in nujne pisemske pošiljke v ožjem okolišu.
V.	DELOVNI CAS PTT ENOT Z ENIM ALI DVEMA PTT DELAVCEMA — »D«i
8.	člen
Ptt enote z enim ali dvema ptt delavcema, ki kom-• ' binirano opravljata sprejem pošiljk na ptt enoti in
dostavo pošiljk, imajo z uporabniki ptt storitev enega naslednjih delovnih časov:
»D 1« — od 8. do 10. ure in od. 12. do l4. ure ali »D 2« — od 8. do 9. ure in od 12. do 14, ure ali »U 3« — od 8. do 11. ure
Te ptt enote ob sobotah, nedeljah in praznikih ne delajo.
VI.	DELOVNI C AS POMOŽNIH POST
9.	člen
Pomožne pošte imajo praviloma tak delovni čas, kot ga ima organizacija, ki opravlja delo pomožne pošte. Ce je poslovodja pomožne pošte v delovnem razmerju s ptt organizacijo, določita delovni čas pristojna TOZD ptt prometa in enota območni SIS za PTT promet.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Praviloma se pri ptt enotah uporablja delovni čas. dogovorjen s tem sporazumom. V primeru, da so interesi uporabnikov določenega območja drugačni, se sporazumno z njimi lahko določi drugačen delovni čas.
11.	člen
Delovni čas ptt enot se lahko spremeni med letom le 1. januarja ali 1. junija.
12.	člen
Ptt organizacije morajo do 1. junija 1981 oziroma do 1. januarja 1932 uskladiti delovni čas z določbami tega sporazuma.
13.	člen
Spore, ki izvirajo iz tega sporazuma, rešuje arbitraža pri SIS PTT prometa Slovenije.
14.	člen
Ta sporazum sprejmejo člani SIS PTT prometa Slovenije po postopku, ki je določen v njenem Statutu.
15.	člen
Sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo območne SIS za PTT promet.
Sprejem sporazuma ugotovi in razglasi skupščina SIS PTT prometa Slovenije.
16.	člen
Sporazum začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu SRS.
*	Predsednik skupščine
SIS PTT prometa Slovenije Lojze Skok 1. r.
128.
Na podlagi 13. člferfa zakona o Samoupravni interesni skupnosti za ptt promet (Uradni list SP.S, št. 24/75) in 15. člena samoupravnega sporazuma o delovnem času ptt enot je skupščina republiške Samo-
upravne interesne skupnosti ptt prometa na 3. seji dne 23. decembra 1981 sprejela naslednji
SKLEP
Ugotovi in razglasi se, da so vse Območne Samoupravne interesne skupnosti za ptt promet sprejele samoupravni sporazum o delovnem času pit enot.
Predsednik skupščine SIS ptt prometa Slovenije Lojze Skok 1. r,
OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE j
127.
Skupščina Območne vodne skupnosti Dolenjske. Novo mesto je na svoji seji, dne 28. decembra 1981 ha podlagi določb 25. in 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1981—1985 sprejela
SKLEP
o tarifi vodnega prispevka za leto 1682
1
Stopnje in tarife določene v 28. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske, Novo mesto za obdobje 1981 do 1985 so v letu 1982 naslednje:
—	splošni vodni prispevek
—	od proizvedene električne energije
—	od količine uporabljene in izkoriščene vode
—	od stopnje onesnažene vode
—	od količine porabljene pitne vode
—	od obrtne dejavnosti
1— od naplavin
—	od katastrskega dohodka
LIS «/o od davčne osnove
0,0082 din/kWh 1,93 din/m3
66,04 din/E
0,82 din/ms 1,15 °/* od doseženega dohodka 27,51 din/m3
0,87—1,21
Dopustniki od uporabljene vode:
— Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško:
—	za celulozo	> 19 din/m*
—	za 'papir	J,87 din/m3
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine OVS Dolenjske
Jože Orubič, inž. s gr. 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE
128.
Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je na svoji seji dne 18. decembra 1981 na podlagi določb 30. in 31. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Gorenjske za obdobje 1981—1985 sprejela
SKLEP
o tarifi vodnega prispevka za leto 1982
1
Stopnje in tarife določene v 31. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Gorenjske za obdobje 1981—1985 so v letu 1982 naslednje:
—	splošni vodni prispevek
—	od proizvedene električne energije
—	od količine uporabljene in izkoriščene yode
Železarna Jesenice
—	od stopnje onesnažene vode
—	od količine porabljene pitne vode
—	obrtna dejavnost
—	od katastrskega dohodka
—	od odvzetega gramoza
—	od odvzete mivke
1,04 «/0 od davčne . osnove
0,0084 din/kWh
2,01 din m3 0,22 din/m3
68,60 din/E
0,82 din/m3
1,22 »/o od dosež. dohodka
0,99 e/»
44,00 din/m3 359,00 din/m3
na območju Soče, se na osnovi 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče, za obdobje 1981—1985 uskladijo tarife vodnega prispevka za leto 1982.
Tarife vodnega prispevka za leto 1982 so naslednje:
1.	Splošni vodni prispevek od davčne osnove
2.	Vodni prispevek po odločbi:
-— električne energije din/kW/h
—	uporabljena voda din/m3
—	onesnažena voda din/m3
3.	Vodni prispevek od pitne vode din/m3
4.	Vodni prispevek od naplavin din/m3
5.	Vodni prispevek od obrtne dejavnosti od davčne osnove
6.	Vodni prispevek od katastrskega dohodka
1,179 •/.
0,0086
2,05
70,29
0,87
29,35
1,179 °/o
1,06 »/•
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 1303-15/1-32
Nova Gorica, dne 15. januarja 1982.
Predsednik
Silvij Blaj, dipL inž. gozd.. 1. r.
2
Ta sklep začne veljati od 1. januarja. 1982 dalje.
Predsednik
skupščine OVS Gorenjske
Igor Mlakar, inž. 1. r.
______ /
VODNA SKUPNOST ZA OBMOČJE SOČE NOVA GORICA
129.
Na podlagi 26. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, Vodne skupnosti za območje Soče in 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Vodne skupnosti za območje Soče na skupnem zasedanju obeh zborov dae 15. januarja 1982 sprejela
SKLEP
o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1982 1
Da se zagotovi izvedba vodnogospodarskih del iz srednjeročnega plana razvoja vodnega gospodarstva
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 130.
Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih- plana občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika in Novo mesto za obdobje 1981 do 1985 in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije \f letu 1982 so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v Črnomlju dne 27. novembra 1981, v Krškem dne 21. decembra 1981, v Metliki dne 4. decembra 1981, v Novem mestu dne 26. novembra 1981 sprejele
SKLEP
o prispevnih stopnjah, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1982
1.	člen
S tem sklepom se za leto 1932 ugotovijo, stoonje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika in Novo mesto za obdobje 1981—1985 ter opredelijo osnove za obračunavanje in določi stopnja ali višina prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevke z.a zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov delavcev in iz dohodka po prispevnih stopnjah, ki so jih sprejele skupščine občinskih zdrav-sbrenih skupnosti iz 1. člena tega sklep« in M jih objavi pristojni organ v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Ptrispevek za zdravstveno varstvo delovnih ljudi — kmetov se plačuje, obračunava in odvaja:
a)	od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov po stopnji 20 %,
b)	letni prispevek na gospodarstvo (pavšal) v znesku 1200 din.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ž osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnove poprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga za tekoče leto ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, -obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, v skladu z zakonom o davkih občanov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v.preteklem koledarskem letu.
Znesek osnov iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku, oziroma od zneska zajamčenega osebnega dohodka po sprejemu zakona o zajamčenem osebjem dohodku.
5.	člen
Dokler ni znana osnova osebnega dohodka iz 4. člena tega sklepa za tekoče leto, plačujejo zavezanci akontacijo na prispevek v višini prispevka iz preteklega leta. Po ugotovitvi osebnega dohodka, se opravi dokončen obračun prispevka.
6.	člen
Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 4. člena tega sklepa, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove, ki je enaka poprečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu vse dotlej, dokler ni možno ugotoviti osnove iz 4. člena tega sklepa za posamezno koledarsko leto.
\	7. člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci): umetniki, filmski umetniki in filmski delavci, odvetniki, duhovniki, arhitekti, glasbeni delavci, . manekeni, artisti kolporterji tiska, športniki, prtljažni nosači, likovni Oblikovalci. novinarji, zdravstveni delavci, tolmači, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav; .rejnice in rejniki, znanstveni in tehnični prevajalci, književniki, grad-
beni inženirji in tehniki ter drugi znanstveni delavci ter kmetje kooperant j e in druge osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, Id jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovne!# izpopolnjevanju ali se učijo oz. so na praksi, plačuje zanj prispevek za zdravstveno varstvo delovna organizacija od osnov, ki so navedene v prvem odstavku tega člena.
9.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 4. do 8. člena se obračunavajo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa.
10.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v pavšalnem znesku din 600.— mesečno.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov 14 •/..
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in za delavce, upokojence in druge osebe, M delajo po pogodbah o delu ter za delavce kmete, kadar opravljajo storitve pri temeljnih organizacijah združenega dela ali drugih delovnih organizacijah in skupnostih, plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci dohodka), prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji S6/« od osnove bruto izplačanega dohodka.
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela 10 6/o.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo iz 1. odstavka tega člena je poprečni bruto osebna dohodek, ki ga je delavec dosegel pred mesecem, ho je nastopil neplačani dopust, ali je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega Bena.
14.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 010-1/82
Datum, dne 14 januarja 1982.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Anton Horvat inč. L r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Vid Bndna L r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika
Milena Pavlovič 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto
Ciril Jamdvie L r.
ORGAN! IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA *	131.
Na podlagi 42. člena statuta mesta Ljubljane in 156. in 203. a člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije je Skupščina mesta Ljubljane na 53. seji Zbora združenega dela, 49. seji Zbora občin in 47. seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1981 sprejela
RESOLUCIJO
o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1982
I.	STRATEŠKI CILJI IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, doseganja izvozne- usmeritve združenega dela in nekaterih ključnih nalog in usmeritev družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1881—1985, ob upoštevanju zoženih materialnih možnosti razvoja v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji in soodgovornosti delovnih ljudi in občanov za uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji in sklepov Predsedstva SFR Jugoslavije, so ključni strateški cilji razvoja mesta Ljubljane v letu 1982 naslednji:
1.	Izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje bomo povečali najmanj za 13 °/o. V funkciji doseganja tega osnovnega cilja bomo:
—	krepili samoupravni položaj delavcev v združenem delu in občanov tako, da postane uresničevanje izvozne usmerjenosti in uresničevanje ekonomske stabilizacije kot strateške razvojne usmeritve naloga, interes in obveznost vsakega samoupravljalca, samoupravnega organa in občana;
—	tekoče probleme v procesu družbene reprodukcije in nadaljnjem razvoju! reševali dosledno na samoupravnih osnovah in ob doslednem uresničevanju samoupravnega družbenoekonomskega sistema in sprejetih sistemskih rešitev; v ta namen bomo odločanje in izvrševanje odločitev v OZD, zlasti v SOZD, dvignili na višjo kakovostno raven ob oblikovanju skupnih programov in razvijanju internih bank;
—	v vsaki delovni organizaciji, občini in mestu sprejeli mesečne plane izvoza, te plane redno spremljali ter izpostavili odgovornost vodilnih struktur v tistih delovnih organizacijah, ki te plane ne izpolnjujejo, glede na koljčino oziroma regionalno usmerjenost izvoza. Neizpolnjevanje izvoznih obveznosti bomo šteli
kot nestabilizacijsko obnašanje. Realizirali bomo ustavno vlogo TOZD in delovnih organizacij, presegali občinske meje ter zagotovili učinkovitejše povezovanje ljubljanskega gospodarstva v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, izhajajoč pri tem iz ugotovitve, da je ustvarjena deviža plod skupnega jugoslovanskega dela. Zagotovili bomo večje združevanje razpoložljivih sredstev delovnih organizacij za prioritetne izvozne programe;
—	pospeševali na enakopravni osnovi višje oblike proizvodno-tehničnega in poslovnega sodelovanja s tujino;
—	realni obseg uvoza ohranjali na ravni leta 1981 oz. ga povečevali skladno s povečevanjem konvertibilnega izvoza, največ do 2 %> tako, da bomo v vsaki OZD in samoupravni organizaciji in skupnosti preverili potrebe po uvoženem blagu in storitvah, jih zmanjšali na najmanjši obseg in se hkrati preusmerili na domači trg in povečevali uvoz le skladno s preseganjem načrtovanega izvoza. V okviru možnega uvoza bomo omogočili uvoz potrebnih količin reproma-teriala, predvsem na račun manjšega uvoza blaga za široko potrošnjo in opremo;
—	povečali družbeno produktivnost dela na pod-
lagi povečanja produktivnosti dela v vsaki organizaciji in skupnosti. V ta namen bomo na vseh ravneh sprejeli in izvajali ukrepe za zmanjševanje režijskih opravil, boljšo organizacijo dela, poenostavitev postopkov in bolj produktivno izrabo delovnega časa; prav tako bomo bolje nagrajevali proizvodno in ustvarjalno delo ter stimulirali delavce za varčevanje s surovinami, energijo, za boljšo kvaliteto izdelkov in storitev, inovacije itn.;	,
—	povečali in v večji meri zagotavljali smotrno in enotno povezovanje znanstveno-raziskovalnega dela v OZD pri nastopanju v tujini in doma; raziskovalne organizacije bodo uveljavile bolj aktiven pristop do uporabnikov glede koriščenja znanstveno-raziskovalnega dela in zmogljivosti. Raziskovalne organizacije morajo tudi v večji meri postati pobudnik in nosilec razprav o vseh možnih oblikah vključevanja znanstveno-raziskovalnega dela in njegovih rezultatov v ljubljansko združenp delo. Skupaj z Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja bodo pripravile program aktivnosti na področju inovacij s posebnim poudarkom-na pospeševanju izvoza in program povezovanja konkretnih raziskovalnih OZD z OZD gospodarstva;
—	pospešili prestrukturiranje zaposlovanja ter usmerjanje že zaposlenih in iskalcev zaposlitve od neproizvodnih v proizvodne poklice tako, da bomo nadaljevali politiko produktivnega zaposlovanja, usmer-
janja mladih v proizvodne poklice in pospešili akcijo^ za zmanjševanje režije ter zmanjševali pogodbena dela in delo v podaljšanem delovnem času;
—	izoblikovali v prvem polletju 1982 konkreten program prestrukturiranja gospodarstva za tekoče srednjeročno obdobje. Prednost bodo imele investicije za proizvodnjo, ki je v pretežni meri namenjena za izvoz na konvertibilna področja in primarno proizvodnjo hrane, hkrati pa bomo ob upoštevanju sprejetih investicijskih kriterijev za leto 1982 in materialnih možnosti, podprli tudi investicije, ki posredno v sklopu reprodukcijskih celot prispevajo k povečanju konvertibilnega izvoza. V program bomo vključili pod enakimi pogoji tudi razvojne programe ljubljanskega gospodarstva pri vlaganjih in*sovlaganjih v razvojne programe združenega dela drugih republik in pokrajin. Ta program bo pripravil IS SML skupaj z IS skupščin občin. Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja, OZD gospodarstva in temeljnimi bankami; podlaga za ta program morajo biti perspektivni, skupni in investicijski projekti in združevanje sredstev na samoupravnih osnovah. Vse investicije bodo potekale v skladu s sprejetim družbenim dogovorom o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij na ravni republike in mesta Ljubljane;
—	za neproizvodne investicije, razen za stanovanjsko gradnjo in z njo povezano komunalno gradnjo, tudi v letu 1982 ne bomo uporabljali bančnih sredstev;
—	pospešeno nadaljevali integracijske procese na
podlagi skupnih razvojnih programov v OZD ljubljanskega gospodarstva v skladu s pobudo Zbora združenega dela SML, zlasti na področju gradbeništva, založništva, trgovine, poslovno-tehničnega svetovanja, projektiranja in inženiringov.	,
2.	Krepili bomo razvoj samoupravljanja in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
V tem okviru bo imelo prednost uresničevanje naslednjih nalog:
—	krepitev samoupravljanja kot sestavnega dela kvalitetnega gospodarjenja in razvoja; stimulativno nagrajevanje po rezultatih dela; dvig produktivnosti/
1 Ib Izgrajevanje dohodkovnih odnosov znotraj asoci-aefl združenega^dela; zagotavljanje združevanja sredstev in dela med proizvodnjo ih trgovino, skladno z določili zakona o skupnem prihodku; izgrajevanje sistema boljšega in kvalitetnejšega informiranja delavcev za odločanje; povečati je potrebno tudi osebno mate-rialho zainteresiranost delavcev, ki delajo v izvozno usmerjeni proizvodnji z .vzpostavitvijo sistema združevanja sredstev za pospeševanje izvoza tako znotraj asociacij združenega dela kot v okviru reprodukcijskih celot;
—	nadaljnji razvoj in krepitev delovanja komunalnega sistema v Ljubljani. Na teh osnovah borbo uresničevali sprejete statute občin in mesta in krepili ustavni položaj, občine ter pospeševali razvoj in delovanje kraj evnih skupnosti;
—	vsak pomembnejši ukrep in odločitev bo vsaka družbenopolitična skupnost predhodno uskladila z ostalimi družbenopolitičnimi skupnostmi tako, da bo tudi v bodoče zagotovljen enovitejši In usklajen razvoj mesta, Ljubljane kot celote; -
—	uveljavljanje sistemskih 'rešitev in izvajanje konkretnih sistemskih nab>g v zvezi z uresničevanjem nadaljnjega razvoja Ljubljane. Izvršilni in upravni organi drv,?’>--ropolit?žnih skupnosti bodo zato v okviru svojih n ■ -teinpsti in ob neposrednem sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti zagotovili konkre-
tizacijo in dosledno uresničevanje sistema družbenoekonomskih odnosov in sistemskih rešitev iz pristojnosti republike in federacije ter pripravili predloge sistemskih rešitev za,tista področja družbenoekonomskih
odnosov, ki so v pristojnosti mesta oz. pomenijo skupen interes za skladen razvoj mesta; neposredne naloge r
zvezi s tem so:
—	priprave, sprejem in uresničevanje razširjene
reprodukcije v komunal nam gospodarstvu in mestnem potniškem prometu;
—	zajemanje in koriščenje mestne rente;
—	priprave, sprejem in uresničevanje sistema financiranja skupnih nalog v okviru mesta;
—	priprave in sprejem sistema združevanja sredstev za uresničevanje programov krajevnih skupnosti;
—	pripraviti koncept združevanja sredstev za potniško postaje.
3.	Politiko cen, ki so v pristojnosti mesta Ljubljane, bomo v Skupnosti za cene mesta Ljubljane oblikovali in izvajali v skladu s sprejeto zakonodajo s ciljem doslednega uresničevanja ekonomske stabilizacije:
—	rast cen bo morala biti bistveno počasnejša kot v letošnjem letu ter v povprečju, brez upoštevanja prenosov iz leta 1981, lahko doseže največ 15°/o. V teh okvirih se bo izvajala v Skupnosti za cene SML selektivna in skrajno restriktivna politika cen za tiste proizvode in storitve, ki so v njeni pristojnosti. Hkrati se bomo zavzemali, da se bo enako dosledno uresni-> čevala sprejeta politika cen na republiški in zvezni ravni;
—	rast cen bomo podredili pospeševanju vključevanja našega gospodarstva v mednarodno menjavo ter v odpravo izrazitih nesorazmerij v cenah in pogojih pridobivanja dohodka. Z upoštevanjem take politike se bodo cene lahko povečale le izjemoma in ob doslednem spoštovanju sistemskih rešitev in izvedbenih predpisov v področja cen.
Politika cen na posameznih ključnih področjih bo naslednja:
—	skupnost za cene bo izvajala sprejeti program ukrepov za Izvajanje politike cen v Ljubljani a leto
1982 in sprejemala svoje odločitve le na tej osnovi;
—	pri določanju cen stanovanj je treba cene oblikovati v skladu z zakonom, čemur je treba prilagoditi tudi sedanjo metodologijo sprejemanj^ cen;
—	za oblikovanje cen obrtnih in gostinskih storitev je treba sprejeti normative za posamezne enote dela .in kvaliteto Storitev; omenjene cene bo potrebno
» oblikovati sporazumno v okviru reprodukcijskih celot in v dogovoru z organiziranimi potrošniki;
' — cene komunalnih storitev se morajo oblikovati v odvisnosti od uresničevanja sprejetih programov; enako velja tudi za cene na področju družbenih dejavnosti.	'
4.	Zaostrili bomo kolektivno in osebno odgovor—■! za pripravo in izvajanje sprejetih odločitev in obveznosti ter delovne discipline in samoupravne delavske kontrole zlasti na področju materialnih stroškov.
Zato bomo:
—	ponovno , preverili predpise, samoupravne in splošne akte, ki opredeljujejo odgovornost za materialne posledice in vplivajo na splošne pogoje gospodarjenja ter jih ustrezno dopolnili in izvajali tako, da bo zagotovljen učinkovit postopek ugotavljanja moralne in materialne odgovornosti; ostreje borne tudi
sankcionirali neizvrševanje zakonskih in samoupravnih obveznosti;
—	v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki, še nimajo sprejetih srednjeročnih planskih dokumentov, zaostrili kolektivno in osebno odgovornost samoupravnih in poslovodnih organov ter ukrepali v skladu z zakonom;
—	v samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih dosledno skrbeli za uresničevanje sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov in sprejeli potrebne ukrepe za njihovo izvajanje oziroma predlagali njihove spremembe glede na dejanske materialne možnosti;
—	povečali bomo v vseh organizacijah in skupnostih delovno disciplino in zmanjšali izostanke z dela ter v zvezi s tem zaostrili kolektivno in osebno odgovornost;
—	zaostrili odgovornost za predloge novih cen, ki ne upoštevaj o zakonskih meril in ki niso v skladu z dogovorom o politiki izvajanja cen ter programom ukrepov za izvajanje politike cen v Ljubljani;
—	v vsaki OZD in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter s sodelovanjem Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja bomo ocenili učinkovitost investicij končanih v preteklem planskem obdobju in prvem letu tekočega srednjeročnega plana in ugotovili njihovo učinkovitost v primerjavi s predvidenimi učinki po investicijskem programu, v primeru večjih odstopanj pa bomo ugotovili odgovornost zanje.
5.	Dosledno bomo nadaljevali z uresničevanjem sistema družbenega planiranja. Zato bomo na podlagi načel sočasnega in kontinuiranega planiranja, prednostne usmeritve gospodarstva v izvoz in uresničevanja ekonomske stabilizacije:
—	nadaljevali s pripravo dokumentov »Ljubljana 2000«. V začetku leta bomo zato v občinah in mestu sprejeli smernice za pripravo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje od leta 1986 do 1995 oz. nekatera področja tudi do leta 2000 in pripravili osnutek urbanističnega načrta, kasneje pa tudi delovno verzijo osnutka dolgoročnega plana;
—	v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti ter družbenopolitični skupnosti nemudoma pričeli s preverjanjem srednjeročnih planskih dokumentov zaradi zaostrenih družbenoekonomskih razmer, zlasti njihove vsebinske in metodološke kakovosti in realnosti materialnih okvirov. Ob upoštevanju zoženih materialnih okvirov bomo v prvem trimesečju opredelili zamike
v dinamiki uresničevanja nalog oz. skrčili prednostne . naloge za celotno srednjeročno obdobje. Na teh osnovah bomo v smislu kontinuiranega planiranja v prvem polletju (po enotnem dogovoru za območje Ljubljane) izpeljali postopke spreminjanja srednjeročnih planskih dokumentov v skladu z zakonom. Istočasno bo potekala tudi ustrezna aktivnost v zvezi s spreminjanjem srednjeročnih planskih dokumentov mesta Ljubljane;
—	za uresničevanje statuta mesta Ljubljane pripravili dogovor, s katerim občine podrobneje določijo način, vsebino in postopke družbenega planiranja v mestu;
—	v vse planske dokumente dosledno vključevali kriterije varstva in izboljšanje okolja ter ljudske obrambe;
—	pravočasno bomo pričeli s pripravo' letnih planskih aktov za leto 1983 v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih, in jih sprejeli pred iztekom leta 1982.
Ob uresničevanju navedenih strateških ciljev lahko v Ljubljani v letu 1982 dosežemo naslednje materialne okvire razvoja:
Rast v •/.
Izvoz blaga in storitev na konvertibilno
področje — realno	13
uvoz blaga in storitev — realno	2
družbeni proizvod — realno	1,5
dohodek — nominalno	18,0
industrijska proizvodnja	2
kmetijska proizvodnja	2,5
zaposleni v združenem	delu	0,5
sredstva za OD nominalno	20
sredstva za zadovoljevanje skupnih
potreb — nominalno	18,6
sredstva za zadovoljevanje splošnih
potreb — nominalno	15,6
splošna rast cen (dec. 1982 na
dec. 1981)	15
Izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje bo poraste! za 13 %>, uvoz pa se bo povečal največ za 2% pod pogojem, da bomo dosegli 13 °/o povečanje konvertibilnega izvoza; povečala se bo stopnja pokrivanja uvoza z izvozom.
Načrtovano rast družbenega proizvoda bomo lahko dosegali izključno z doslednim uresničevanjem izvoznih planov OZD ljubljanskega gospodarstva. Celotni družbeni proizvod v Ljubljani bo realno porastel za okrog 1,5 %>. V okviru tega pa se bo industrijska proizvodnja povečala hitreje in sicer bo njen porast za 2 %>, kar bo omogočilo povečan delež industrije v gospodarstvu Ljubljane skladno s politiko prestrukturiranja.
Načrtovano rast industrijske proizvodnje bomo dosegli predvsem na osnovi boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti ter deloma tudi na osnovi v letu
1981	in 1982 zaključenih investicij.
Ob izvajanju politike produktivne^ zaposlovanja, se bo število zaposlenih delavcev povečalo za 0,5 %>. To povečanje ne vključuje zaposlovanja na izpraznjenih delih in nalogah ter zaposlovanja pripravnikov. Po hitrejši stopnji bo naraščalo število zaposlenih v gospodarstvu, predvsem v OZD. ki se bodo usmerjale v izvoz oziroma ga bistveno povečevale. -
Politika delitve dohodka bo podrejena osnovnim ciljem na področju izvoza in zahtevi po nadaljnji krepitvi materialne osnove dela. Zato se bo tudi v letu
1982	nadaljevalo zaostajanje osebne, skupne, splošne in investicijske porabe. Ob umiritvi rasti cen oz. rasti cen, ki bi bila počasnejša od rasti dohodka in uspešnejšem gospodarjenju v OZD, bodo obštajale možnosti za ohranitev realnih osebnih dohodkov na ravni leta 1981 v tistih OZD, kjer bodo dosegali nadpovrečno rast produktivnosti. S tem bi zaustavili nadaljnje upadanje življenjskega standarda delavcev in občanov.
Za doseganje večje stabilnosti življenjskega standarda, bomo aktivno delovali tudi na drugih področjih, kbt so: odpravljanje barakarskih naselij in izboljševanje komunalnega standarda v še obstoječih, izboljševali stanje v samskih domovih, skrbeli za družbeno prehrano ter jo bolje organizirali tudi za študente in občane z nižjimi dohodki, socialno pomoč namen:" socialno ogroženim delavcem in občanom.
II. KLJUČNE NALOGE PRI USMERJANJU GOSPODARSTVA V IZVOZ IN UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE
Vsaka OZD v gospodarstvu mora takoj ponovno preveriti svoj proizvodni program z vidika možnosti usmeritve v konvertibilni izvoz in na tej osnovi sprejeti program izvoza, ki bo zagotavljal, da bo izvoz postal trajnejša poslovna usmeritev na osnovi kvalitetnejšega asortimana proizvodov in storitev ter večjega povezovanja proizvodnih in zunanjetrgovinskih organizacij za enoten in čimbolj učinkovit nastop na zunanjih trgih, združevanja dela na osnovi skupnega deviznega prihodka, krepitve dohodkovnega položaja izvoznikov ter na podlagi skupnih izvoznih projektov. Vzpostaviti je potrebno enotno metodologijo zajemanja podatkov o izvoznih rezultatih. Realizacija teh nalog je tudi predpogoj, da uresničimo cilje in naloge opredeljene v resoluciji.
Za izpolnitev 13 %> povečanja izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje, se zavezujejo vse OZD gospodarstva, posebej pa še naslednje delovne organizacije oz. OZD v okviru večjih asociacij združenega dela na območju Ljubljane: SOZD Iskra, SOZD Slo-venija-papir, SOZD Slovenija-les, SOZD Uniles, SOZD Združeno podjetje strojegradnje, DO Lek, DO Donit, SOZD HP L j ubij ana-združeno podjetje živilske industrije, SOZD Mercator, SOZD Slovin, SOZD IMP, DO Agrotehnika Gruda, SOZD Giposs, DO SCT, DO Kompas, SOZD Emona, DO Metalka, SOZD Integral Ljubljana, ZG ZTO Ljubljana, Avtomontaža in Gradis.
OZD gospodarstva bodo v okviru Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja v prvem trimesečju 1982 pripravile konkretni izvozni program, ki bo opredeljen po nosilcih izvoznih nalog.
Nosilci: Vse OZD gospodarstva, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, IS skupščin občin in mesta, temeljne banke.
Rok: stalna naloga.
1. Industrija. Z večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvozni usmeritvi, z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in z aktiviranjem v letu 1981 dokončanih investicij v industrijsko proizvodnjo (Litostroj, Julon, IMP TOZD TEN, IMP TOZD ITAK, Iskra TOZD Magneti) bomo lahko v letu 1982 v Ljubljani dosegli 2 °/o rast industrijske proizvodnje.
Konkurenčno sposobnost na tujih trgih bodo industrijske OZD izboljšale predvsem z dvigom produktivnosti, večjo kvaliteto in boljšim asortimanom izdelkov, z zmanjšanjem stroškov, ob zmanjšanju obremenitev gospodarstva in večjih izvoznih stimulacijah, s tesnejšim povezovanjem in združevanjem na dohodkovnih načelih medsebojno proizvodno soodvisnih OZD, z maksimalnim izkoriščanjem dosežkov dosedanjega razvoja v tehnologiji in pri nastopu na trgu, z boljšo organizacijo in vključevanjem znanja in dela, odgovornejšim gospodarjenjem ter z večjo materialno stimulacijo delavca in OZD za uresničevanje izvozne usmeritve.
Nosilci industrijskega razvoja v Ljubljani bodo v letu 1982 dokončali naslednje investicije iz preteklega srednjeročnega obdobja:
— Iskra DO Mikroelektronika v ustanavljanju bo do konca septembra dokončala II. fazo mikroelektronike (procesiranje integriranih vezij))
— Indos bo do konca 1. kvartala zaključil razširitev in modernizacijo proizvodnje viličarjev;
— GIF Gradis TOZD Kovinski obrati bo do konca aprila zaključil investicijo v izgradnjo tovarne gradbenih strojev.
V	skladu s kriteriji iz družbenega dogovora bomo, ob zmanjšanih možnostih investiranja v letu 1982, pospešili snovanje in začeli z izvajanjem predvsem izvozno usmerjenih investicijskih programov. Za izboljšanje plačilno-bilančnega položaja in odpravljanje največjih ozkih grl ter najnujnejše modernizacije, predvsem tam, kjer gre za povečanje izvoza, bodo v letu 1982 predvidoma* začete naslednje investicije v industrijsko proizvodnjo na območju Ljubljane:
— Iskra Center za elektrooptiko — laserske naprave in sistemi II. generacije
— Iskra IEZE TOZD Feriti — razširitev, modernizacija in uvedba novih programov
— Iskra IEZE TOZD SEM — razširitev in modernizacija proizvodnih filtrov
— Iskra IEZE TOZD SEM — razširitev in modernizacija proizvodnih rotacijskih preklopnikov
—• Iskra Invesl servis — nadaljnja izgradnja in povečava kapacitet infrastrukture na industrijskem kompleksu Iskra Stegne v Ljubljani I. faza
— Iskra Avtomatika TOZD Razvojni inštitut — nakup domače in uvozne opreme za pospešen razvoj in prestrukturiranje DO Avtomatika
— Belinka TOZD Perkemija — povečanje zmogljivosti perspoj in — 1. faza
— Belinka — priprava projektne dokumentacije za pentaeritritol
— DO Donit-TOZD Filtri — rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje filtrov;
— DO Donit-TOZD Laminati — rekonstrukcija in razširitev proizvodnje laminatov — I. faza;
— DO Litostroj — pričetek izgradnje objektov za proizvodnjo v težki strojegradnji.
V	skladu s sprejetim konceptom o ustanovitvi skupne DO za proizvodnjo in trženje računalniških sistemov bodo Iskra, Gorenje in Elektrotehna sporazumno uredile zlasti medsebojno delitev dela, združevanje materialnih In kadrovskih potencialov, medsebojne pravice in obveznosti in nekatera druga še odprta vprašanja.
OZD s področja založniške in grafične dejavnosti bodo skupaj z GZ občin ljubljanskega območja izpeljale v letu 1982 opravljene dogovore glede združevanja dela in sredstev na področje založniške dejavnosti in tako bolje izkoriščale obstoječe možnosti v grafični in založniški dejavnosti.
V	skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-85 vsaka OZD, zlasti pa še DO Litostroj, Indos, SOZD Elektrotehna, SOZD Iskra, DO Izolirka, DO Termika, DO Lek, SOZD Kemija, PAP, SOZD IMP v letu 1982 pripravili oz. pričeli s pripravo programov, ki bodo zagotavljali hitrejše prestrukturiranje ljubljanskega gospodarstva; v te procese bodo vključene tudi ustrezne raziskovalne organizacije, posebej je potrebno proučiti vključevanje le-teh v drobno industrijo, to je manjše proizvodne enote z visoko akumulativno tehnologijo.
* V seznam so vključeni že vloženi investicijski zahtevki, ki so v skladu s sprejetimi kriteriji investiranja za industrijo že pridobili pozitivno oceno. Seznam še ni dokončan in bo še preverjen glede na stopnjo pripravljenosti investicij in mnenje pristojnih komisij za oceno investicij ter razpoložljiva dopolnilna sredstva bank.
2.	Kmetijstvo in preskrba. Načrtovana 85 % samooskrba Slovenije zahteva, da tudi na območju Ljubljane pridelamo več kmetijskih živilskih pridelkov in si zagotovimo dobro oskrbo z vnaprej dogovorjeno, družbeno organizirano proizvodnjo živil in s sovlaganjem v razvojne programe kmetijskih TOZD. Zato bomo povečali primarno kmetijsko proizvodnjo na območju Ljubljane, k čemur bodo prispevala povečana vlaganja na podlagi združevanja sredstev. Na tej osnovi bomo lahko zagotovili boljšo preskrbo delavcev in občanov Ljubljane s kmetijskimi pridelki.
Za dosledno uresničevanje sklepov družbenopolitičnih organizacij za področje kmetijstva bo IS SML skupaj z IS skupščin občin ustanovil stalno koordinacijsko telo za usklajevanje posameznih akcij, ki jih bodo vodili IS skupščin občin, SIS za preskrbo, OZD s področja kmetijstva in preskrbe, Gospodarska zbornica občin Ljubljanskega območja in kmetijske zemljiške skupnosti.
Da bi povečali rastlinske in živalske pridelke za 2,5 °/o ter si zagotovili potrebne dobave kmetijskih živilskih pridelkov in osnovnih živil bomo:
—	organizirali pridelovanje po sprejetem setvenem načrtu. Razvijali bomo različne oblike združevanja kmetov v temeljnih zadružnih organizacijah oziroma povezovanja s kmetijskimi TOZD. Poskrbeli bomo za dobro seme, gnojila in škropiva ter rezervne dele za kmetijske stroje.
Nosiloi: kmetijske zadruge: Ljubljana, Medvode in Velike Lašče, Emona TOZD kmetijska proizvodnja in Agroemona TOZD poljedelstvo govedoreja ter KIT TOZD Posestvo;
—	pospeševali kmetijstvo na skupnem programu vsklajenem s programom SIS za preskrbo in nadaljevali sovlaganja v razvoj kmetijstva po že sprejetem redu.
Okrepili bomo kmetijsko pospeševalno službo in pripravili programe modernizacije za obrate kmetijskih TOZD, kmetijskih zadrug in kmetije združenih kmetov.
Nosilci: KIT TOZD Posestva, Agroemona TOZD Poljedeljstvo govedoreja, KIT Kmetijska zadruga Ljubljana, Medvode, Velike Lašče, Emona TOZD Kmetijska kooperacija, Občinske skupnosti za pospeševanje kmetijstva, Kmetijski zavod Ljubljana, GZ občin ljubljanskega območja;
—	poskrbeli za popolno zaščito prvovrstnih kmetijskih zemljišč, ki bodo v prostorskem delu dolgoročnega družbenega plana dolgoročno opredeljena za kmetijsko rabo, varovali ostala kmetijska zemljišča ter izdelali agrokarte, ki bodo usklajene z urbanističnimi načrti.
Izvajali bomo zložbe, agromelioracije in hidromelioracije ter zagotovili, da bo vsa obdelovalna zemlja dobro obdelana, obenem pa tudi skrbeli za povečanje in intenziviranje obdelovalnih površin. Z agromelioracijami In delnimi hidromelioracijami bomo izboljšali preko 800 ha kmetijskih zemljišč.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta, kmetijsko zemljiške skupnosti, KIT TOZD Posestva, Agroemona TOZD Poljedelstvo govedoreja, KIT Kmetijska zadruga Ljubljana, Medvode in Velike Lašče, Emona kmetijska kooperacija;
—	priznavali davčne in druge olajšave hribovskim kmetom in kot dopolnilna dejavnost razvijali turizem na kmetih.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta, Kmetijski zavod Ljubljana;
— IS skupščin občin in mesta skupaj s SIS za preskrbo bodo vodili nadaljnjo aktivnost za združevanje sredstev za sovlaganja v razvoj kmetijstva in preskrbe Ljubljane iz zvišanih stopenj prometnega davka in presežno zbranih sredstev v splošni porabi ter iz drugih oblik združevanja. Sestavni del te aktivnosti bo tudi priprava in sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev združenega dela za potrebe sovlaganja v primarno kmetijsko proizvodnjo;
—	združevali in zagotovili sredstva za hranjenje in obnavljanje ter povečanje blagovnih rezerv za 25 % in te rezerve uskladiščili in hranili v okviru obstoječih skladiščnih zmogljivosti.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta;
—	razvijali skupno programiranje, se dogovarjali o delitvi dela ter združevali finančna sredstva za izvajanje tistih programov, ki so gospodarsko najučinkovitejši in usmerjeni v proizvodnjo za kritje v prehrambeni bilanci načrtovanih potreb Ljubljane in za izvoz.
Nosilci: Agroživilske TOZD.
OZD iz področja agroživilstva bodo ob sodelovanju SIS za preskrbo mesta Ljubljane ter IS skupščin občin in mesta zagotovile v letu 1982 enak obseg in kvaliteto preskrbe s kmetijskimi živilskimi pridelki, kot je bila v letu 1981 ob enakem združevanju sredstev za te namene.
3.	Gradbeništvo. OZD s področja gradbeništva se bodo odločneje usmerile v mednarodno delitev dela. Skupaj z drugimi gradbenimi OZD v Sloveniji in Jugoslaviji ter drugimi dejavnostmi združenega dela, bodo zlasti prevzemale gradnjo kompleksnih investicijskih del, še posebej v državah v razvoju. Večja izvozna usmerjenost bo zahtevala povečanje družbene produktivnosti, specializacijo in koncentracijo strokovnih kadrov v dejavnosti svetovanja, projektiranja in inženiringa, izboljšanje celovite organizacije delovnega procesa, večjo učinkovitost in kakovost obrtniških storitev, predvsem pri zaključnih in inštalaterskih delih.
Na pobudo ZZD SML bodo OZD gradbeništva v okviru Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja ustanovile skupno koordinacijsko telo za uresničevanje izvoznih in drugih nalog iz te resolucije.
V letu 1932 se mora zaključiti proces kvalitetnega združevanja in povezovanja ljubljanskega gradbeništva, z ustreznejšo samoupravno organiziranostjo na osnovi skupnih programov razvoja. Z večjim vključevanjem znanja bodo temeljne in sestavljene organizacije združenega dela ter DO s področja gradbeništva okrepile delitev in specializacijo dela v proizvodno-gradbenem procesu, hkrati pa združevanje opravil in nalog v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela in tako dosegle učinkovitejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi, krajše gradbene roke in stabilnejše cene tako na zunanjem kot domačem trgu.
OZD s področja gradbeništva bodo prilagodile svoje poslovanje tako, da ne bodo odstopale od rokov gradnje za več kot 10%>; za vsako večje odstopanje od tega bomo ugotavljali materialno in politično odgovornost.
Nosilci: DO SCT, Gradis, Giposs, Imoss in druge OZD s področja gradbeništva,- GZ občin ljubljanskega
območja.
4.	Trgovina. K načrtovanemu povečanju izvoza, ublažitvi pričakovanih posledic slabše preskrbe z reprodukcijskim materialom in dobri preskrbi občanov bo pripomogla trgovina. Zato bomo:
—	zunanjo trgovino dohodkovno povezali z industrijo, krepili celovito gospodarsko sodelovanje s tujino, širili inženiring posle in druge zunanjetrgovinske storitve obenem pa racionalizirali mrežo zastopstev v tujini;
Nosilci: zunanjetrgovinske OZD, GZ občin ljubljanskega območja;
—	v trgovini na debelo poglobili dohodkovno sodelovanje v okviru reprodukcijskih celot in se še posebej angažirali za dobro preskrbo proizvajalnih OZD ali OZD z reprodukcijskim materialom in trgovine na drobno ter velikih potrošnikov z blagom vsakdanje rabe.
OZD trgovine na debelo bodo za proizvajalne OZD prevzemale informativno tržno dejavnost in skladiščenje blaga, zato bodo posvetile pozornost zlasti modernizaciji poslovanja in transporta.
OZD na področju oskrbe z gradbenim materialom bodo zagotovile boljšo oskrbo tako v trgovini na debelo kot v trgovini na drobno ter s tem zagotovile osnove za bolj racionalno stanovanjsko gradnjo v Ljubljani.
Nosilke: OZD trgovine na debelo;
—	v trgovini na drobno izboljševali storitve z upoštevanjem mnenj in priporočil svetov potrošnikov in proizvodnje. Skupaj s trgovino na debelo bo trgovina na drobno povečala zaloge za življenje nujno potrebnega blaga in v primeru povečanega povpraševanja s hitrimi intervencijami preprečevala pomanjkanje na trgu ter pri tem koristila tudi blagovne rezerve za potrebe mesta.
Nosilci: OZD trgovine na drcbo;
—	gradili trgovine za osnovno preskrbo in sicer: Nama blagovnico Ruski car, KIT Ljubljanske mlekarne v BS-3, Emona v Novih Dravljah in Novih Jaršah in Mercator v Fužinah in na Rakovniku.
Nosilci: SOZD Emona, SOZD Mercator, SOZD Nama, KIT Ljubljanske mlekarne;
—	sprejeli bomo enoten program opremljanja mesta in primestnih naselij s kioski in drugimi potrebnimi objekti, ki dopolnjujejo oskrbo prebivalstva.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta
5.	Gostinstvo in turizem. Za turistično uveljavitev celotnega ljubljanskega območja ter 10 °/o povečanje števila domačih in tujih gostov in za najmanj 13 % večji devizni priliv bomo:
—	izvajali skupen program celovite turistične ponudbe občin in mesta Ljubljane, ki vključuje turistično propagando, prireditve, informativno dejavnost in ostale skupne in splošne turistične storitve. V ta namen bomo v skupno turistično ponudbo mesta povezali in vključili turistične prireditve, kulturno in kongresno dejavnost ter telesnokulturne prireditve.
Nosilci: Ljubljanska turistična zveza, Turistična poslovna skupnost, IS skupščin občin in mesta, GZ občin ljubljanskega območja. Festival Ljubljana, Zveza kulturnih organizacij, Ljubljanska kulturna skupnost, Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljane;
—	razvijali kongresno dejavnost in v ta namen sklenili dogovor o skupnem programu in delitvi dela med izvajalci kongresne dejavnosti.
Nosile": Cankarjev dom, Kompas, Gospodarsko razstavišče GZ občin ljubljanskega območja;
—	preusmerjali dejavnost turističnih agencij v take programe, ki bodo zagotavljali povečan obisk tujih gostov v Ljubljani, obenem pa s pestrejšo ponudbo turističnih storitev zmanjševali odliv domačih gostov v tujino;
—	pospeševali kmečki turizem in zato usposobili 75 turističnih ležišč za počitnice na kmetih.
Nosilci: LB-Temeljna gospodarska banka, IS skupščin občin Siska in Vič-Rudnik, GZ občin ljubljanskega območja, Kmetijski zavod Ljubljanč;
—	nadaljevali obnovo ljubljanskega gradu po sprejetem programu.
Nosilci: IS SML;
—	izdelali investicijski elaborat za graditev novega hotela v Ljubljani.
Nosilec: Konzorcij za izgradnjo hotela;
—	ustanovili Konzorcij za ureditev modernega avtocampa in določili prostor ob vozlišču obvoznic.
Nosilci: IS skupščin občin Šiška in Vič-Rudnik, Turistična poslovna skupnost, IS SML, GZ občin ljubljanskega območja;
—	pospešili ustanavljanje turističnih društev v KS in v Ljubljanski turistični zvezi usklajevali njihove programe v cilju pestrejše in boljše turistične ponudbe občin in mesta Ljuoljane.
Ncsilci: IS skupščin občin in mesta, Ljubljanska turistična zveza in turistična društva;
—	vključevali kulturne, gostinsko turistične, obrtne ter društvene dejavnosti in specializirano trgovino v prenovo Stare Ljubljane. Za pestrejšo in širšo turistično ponudbo bomo postopoma urejali Ljubljanico ter bolj aktivirali obrobne turistične kraje kot so Iški Vintgar, Kurešček, Sora, Zbilje. Dragočajna in drugi.
Nosilci: Koordinacijski odbor za prenovo Stare Ljubljane, KS v Stari Ljubljani, Turistična poslovna skupnost, Ljubljanska turistična zveza, OZD, Zveza obrtnih združenj, IS skupščin občin in mesta;
—	sklenili dogovor za oblikovanje in sofinanciranje, skupnega prioritetnega programa za postopno graditev rekreacijskih središč na območju ljubljanskih občin in pospeševali razvoj dogovorjenih turistično-rekre-acijskih središč v bližini Ljubljane.
Nosilci: IS skupščine občin in mesta, Ljubljanska turistična zveza, Turistična poslovna skupnost, LB-Temeljna gospodarska banka.
6.	Drobno gospodarstvo. V skladu s srednjeročnimi programi občin in mesta bomo na področju drobnega gospodarstva V letu 1982 uresničili naslednje naloge:
—	v Ljubljani bomo sprejeli dogovor o enotnem sistemu združevanja sredstev za nakup poslovnih prostorov za deficitarne storitvene dejavnosti m tudi o načinu planiranja deficitarnih storitvenih dejavnosti; koordinacijsko vlogo pri oblikovanju tega dogovora bo prevzela GZ občin ljubljanskega območja;
— GZ občin ljubljanskega območja bo proučila in uvedla najustreznejšo obliko povezovanja med proizvodnim delom drobnega gospodarstva in industrijo in medsebojnega informiranja o potrebah in možnostih. Pri razvoju drobnega gospodarstva si bomo posebej prizadevali za razvoj družbenega sektorja;
—	preko delegatov v posebnih izobraževalnih skupnostih bomo sodelovali pri koordinaciji in usmerjanju vpisa, s poudarkom na tistih usmeritvah, ki se izobražujejo za poklice, ki so v Ljubljani močno deficitarni;
—	v Ljubljani bomo v vsaki občini usklajeno uvedli spremembe, ki bodo izhajale iz novega zakona o davkih občanov; za vzpodbujanje razvoja posameznih dejavnosti, ki so za razvoj občine oz. mesta skutino s programom posebnega pomena, bomo po potrebi uvedli še dodatne olajšave;
— temeljne banke bodo pri odobravanju kreditov prednostno upoštevale potrebe OZD in samostojnih obrtnikov, ki bodo izvajali dogovorjene prednostne programe.
Nosilci: Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, IS skupščin občin in mesta, Magos, obrtne zadruge, obrtna združenja, temeljne banke, OZD s področja drobnega gospodarstva.
III.	DRUGE KLJUČNE NALOGE V LETU 1982
1.	Na področju urejanja prostora in urbanističnega načrtovanja bo v okviru priprave dolgoročnega plana občin in mesta osrednja aktivnost v mestu in občinah usmerjena v pripravo in razpravo o delovnem osnutku urbanističnega načrta in sodelovanje pri izdelavi prostorskega dela dolgoročnega plana občin in mesta. Pri tem moramo doseči intenzivno sodelovanje in družbeno usmerjanje nalog in dela vseh nosilcev obveznosti dolgoročnega planiranja tudi s prostorskega vidika.
V	začetku leta 1982 bomo obravnavali in sprejeli -tudi tekoče spremembe in dopolnitve GUP, ki so potrebne zaradi izvajanja družbenega plana za obdobje 1981—1985. Ob tej nalogi bomo izdelali tudi karto pravnega stanja in sprejete urbanistične dokumentacije in le-to utemeljili z novim enotnim odlokom.
Pri vseh posegih v prostor bomo izhajali iz varovanja okolja in izvajali naloge za sanacijo onesnaženosti zraka in vode na podlagi programa, ki ga je sprejela SML in predstavlja izhodišče za akcijske programe . posameznih dejavnikov v občinah in mestu. Na pod--,ročju varstva pred hrupom bomo na zakonskih osnovah in po dosedanjih študijah pripravili konkretne sanacijske programe in določili prioritete sanacije za najbolj ogrožena območja. Posebno pozornost bomo posvečali oču vanju kvalitetnih kmetij sitih površin in usklajevanju podrobnejših urbanističnih dokumentov, pri čemer bomo zasledovali ustrezno usklajenost med občinami, ki so pristojne za izdelavo zazidalnih načrtov ter vse usklajevali z elementi dolgoročnega plana. Vsa , strokovna gradiva, ki so podlaga za pomembnejše odločitve na področju urejanja prostora in okolja ter graditve mesta, bomo strokovno recenzirali. Postopoma bomo oblikovali in uresničevali celotno podobo mesta v skladu s sprejetim programom.
Pripravili bomo urbanistično dokumentacijo, potrebno za izvedbo akcije »88 dreves za tovariša Tita« in nadaljevali z realizacijo potrebnih nalog za postopno izgrajevanje Poti spominov in tovarištva.
V	procesu izvajanja družbenega plana 1981—1985 .borno zagotovili izvajanje srednjeročnega programa
geodetskih del, uskladitev urbanističnega načrtovanja, zemljiškega in komunalnega gospodarstva ter stanovanjske graditve, upoštevajoč pripravo in izbor prioritetnih gradbišč, kar bo prispevalo k bolj načrtni in gospodarski graditvi mesta. V letu 1982 mora pričeti delovati Zavod za izgradnjo mesta Ljubljane v skladu s sprejetimi usmeritvami in nalogami.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta, Zavod za izgradnjo Ljubljane, Komunalne skupnosti občin in mesta, Zavod za družbeno planiranje Ljubljana.
V	vodnem gospodarstvu bomo posvetili pozornost ,predvsem zaščiti kakovosti vodnih virov in vodotokov 'pred onesnaževanjem, varstvu pred škodljivim delovanjem voda, smotrni rabi vode in odkrivanju novih vodnih virov.
Na osnovi študije o podtalnici na Ljubljanskem polju in evidentiranje ter ovrednotenje drugih vodnih
virov, bomo ponovno opredelili varstvene pravice, kjer bomo pri vseh dejavnostih dosledno upoštevali zaščito vode. Sprejeli bomo sanacijski program varstvenih pasov ljubljanskega vodooskrbnega sistema in izvajali sanacijske ukrepe.
Nosilci: Vodna skupnost Ljubljanica Sava, IS skupščin občin in mesta, TOZD Mestni vodovod.
Ustanovili bomo službo za intervencije ob nezgodah pri transportu ali manipulaciji s škodljivimi snovmi, ki ogrožajo vodne vire in vodotoke.
Nosilci: Vodna skupnost Ljubljanica Sava, skupnosti požarnega varstva občin in mesta in Poklicna gasilska brigada.
2.	Najpomembnejša naloga na področju energetske oskrbe bo zagotovitev zadostnih količin vseh vrst goriv.
Na podlagi dolgoročne energetske bilance bedo OZD, ki oskrbujejo Ljubljano z energetskimi gorivi ter energijo, sklepale samoupravne sporazume o sovlaganjih v izgradnjo energetskih virov ter v premogovnike.
Določili in sprejeli bomo sistem financiranja razširjene reprodukcije energetskih virov v Ljubljani. Izdelali in sprejeli bomo že v prvi polovici leta ukrepe za varčevanje z vsemi vrstami goriv ter energije. Pri gradnji objektov bomo dajali prednost izgradnji energetskih virov in primarnega omrežja in priključevanju že zgrajenih stanovanj na daljinsko ogrevanje, kjer za to obstajajo pogoji — predvsem v centru Ljubljane.
Pomembnejše investicije na področju energetike bodo v letu 1982 naslednje:
—	dokončana bo II. faza toplarne Ljubljana;
—	pričela se bodo pripravljalna dela za izgradnjo II. faze III. etape graditve toplarne v Šiški;
—	dokončana bo gradnja razdelilne trafo postaje Bežigrad;
—	študija nadaljnje izgradnje energetskih objektov.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta; OZD, ki proizvajajo in prodajajo energijo oziroma vire energije.
Rok: do konca leta 1982.
3.	Na področju komunalnega gospodarstva bomo vztrajali in aktivno prispevali, da se dopolnijo in sprejmejo zakoni s področja komunalnega in stavbno-zemljiškega gospodarstva. Dopolnili bomo sistem financiranja, predvsem za razširjeno reprodukcijo individualnih komunalnih objektov in naprav.
Dokončali bomo reorganizacijo komunalnih OZD ter samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti.
Komunalne SIS in TOZD, ki opravljajo komunalne dejavnosti bodo pravočasno pripravile letne programe in uskladile srednjeročne programe s stabilizacijskimi ukrepi in materialnimi možnostmi: proučili bomo zajemanje zemljiške rente kot enega od možnih virov za financiranje razširjene reprodukcije. Na podlagi realnih finančnih možnosti bomo določili prioritetni vrstni red gradnje komunalnih objektov in naprav ter ga ter-' minsko uskladili z gradnjo na drugih področjih.
Pri opravljanju kolektivnih komunalnih storitev bomo obdržali dosežen komunalni nivo z aktivnejšim vključevanjem OZD, KS, hišnih svetov in mladine, predvsem na področju čiščenja okolja, zbiranja odpadnih surovin, storitev v zimski službi ter vključevanja v izvajanje programa zelene in čiste Ljubljane.
Izdelali in uveljavili bomo kriterije, s katerimi bomo zagotovili, da se bodo stroški priprave zemljišč in izgradnje komunalne infrastrukture v usmerjeni sta-
novanjski gradnji gibali v družbeno sprejemljivih okvirih.
Komunalne skupnosti bodo na podlagi prevzetih virov sredstev nadaljevale z očiščevanjem cen stanovanj ; zagotovile bodo pripravo in opremljanje zemljišč na podlagi metodologije, ki bo sprejeta v prvem trimesečju leta 1982, na zazidalnih otokih navedenih v 4. točki tega poglavja in bb tem zagotovile terminsko usklajenost komunalne gradnje s stanovanjsko gradnjo. O tem bodo komunalne skupnosti obvestile delegate Skupščine mesta Ljubljane najpozneje na seji skupščine v maju 1982.
Ustvarili bomo pogoje in določili lokacije za nadaljevanje izgradnje dijaških in študentskih domov.
V 1982 letu bomo na področju komunalnega gospodarstva izvedli zlasti naslednje naloge:
—	dogradili bomo vodarno Jarški brod in primarni vodovod od vodarne BP-10-Dolsko, rekonstruirali vodarno Šentvid, pospešili raziskave vodnih virov v Ska-ručenski kotlini, zgradili primarne vodovode od Podutika do Glinic in vodovod v zvezi s severno obvoznico ter z načrtno sanacijo vodovodnega omrežja zmanjšali vodne izgube v omrežju;
—	uredili bomo najustreznejšo zaščito podtalnic, kanalizacijo na območju vodarne Brest, končali z gradnjo kanala pod traso severne obvoznice in dela na zbiralniku Iskra (industrijska cona Šiška). Pospešili bomo pripravljalna dela za centralno čistilno napravo;
—	nadaljevali bomo z rekonstrukcijo plinovodnega omrežja s pripravo na zemeljski plin;
—	z načrtno gradnjo primarnega in sekundarnega komunalnega omrežja bomo tali prednost komunalnemu omrežju, ki je predpogoj za vselitev v novozgrajena stanovanja;
—	širili bomo redni odvoz smeti in odpadkov na izvenmestna območja ter povečali intenziteto odvoza z nadaljnjim uvajanjem nove tehnologije odvoza smeti s kontejnerji. Postopno bomo uredili in sanirali obstoječo sanitarno deponijo;
—	izdelali in sprejeli bomo glavni projekt ravnanja z vsemi vrstami odpadkov z vidika varstva okolja in pridobivanja sekundarnih surovin oziroma energije. V tem okviru se bo Komunalno podjetje Ljubljana usposobilo za zbiranje in prodajo sekundarnih surovin;
—	izboljšali bomo kvaliteto dimnikarskih storitev, s posebnim poudarkom na meritvah sajavosti in drugih dimnih emisij;
—	v redno vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav bomo vključili že zgrajene dele Poti spominov in tovarištva, zagotovili vzdrževanje okolice spominskih obeležij- ter dogovorili sistem financiranja za realizacijo projekta prenove Tivolija in vzdrževanja spominskega parka Navje;
—	pričeli bomo z obnovitvenimi deli zelenih površin, javne razsvetljave, semaforskih naprav ter cest in mostov;
—	pripravili in sprejeli bomo zazidalni načrt za BM-5 Zale po izvedbi javnega natečaja.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, komunalne skupnosti občin in komunalne OZD, LB-Ko-munalno-stanovanjska banka Ljubljana, Gospodarska banka in druge poslovne banke.
4.	Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo v novi organiziranosti nadaljevale z izvajanjem akcijskega programa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega
gospodarstva v Ljubljani in zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
Nadalje bomo krepili vlogo TOZD in DO pri uveljavljanju vpliva delavcev uporabnikov pri združevanju sredstev in usmerjanju stanovanjske graditve, ki se bo odražala v organiziranju stanovanjskih skupnosti, zborov stanovalcev, pričakovalcev stanovanj ter uveljavljanju družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. V okviru srednjeročnega programa stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981 do 1985 bomo v letu 1982 dogradili 2252 stanovanj.
Pospešeno bomo dokončali prenešeno gradnjo 409 stanovanj po programu iz leta 1981: MS 12/2 Nove Jarše (55), BS 3 Stožice (234) in VS-103 Murgle (60).
Nadalje bomo dokončali gradnjo skupno 2252 stanovanj po programu za leto 1982: DS-3 Stožice (172), BS-111/1, 2 Črnuče (144), CS-2 Rog (95), CO 1,17 Kolodvor (40), MS-12/2 Nove Jarše (95), MS-4/5 Fužine (509), MS-103/2 Sneberje (40), pod pogoji odloka o zaščiti vodnih virov SS-8/2 Nove Dravlje (282), ŠS-5 Slepi Janez (samski dom 130), VS-1 Trnovo (355), VŠ-7 Brdo-zadruga (64), BS-1/2 Jurčkova pot — zadruga (200), VS-103 Murgle (120) in zunanje lokacije v Podpeči in Vnanjih goricah (skupaj 60).
Pričeli bomo gradnjo 3188 stanovanj po programu za realizacijo v letih 1983 in 1984. Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo iz nadaljnje graditve izključile izvajalce, ki zamujajo dogovorjene roke dograditve za več kot 10 %>.
Postopoma bomo uveljavili sistem družbeno usmerjene stanovanjske graditve opremljenih sosesk. Pospeševali bomo organizirano individualno gradnjo z vključevanjem v zadružno stanovanjsko gradnjo.
Na osnovi dogovora o usmerjanju vpoglednih vlog prebivalcev v kreditiranju in financiranje stanovanjske graditve v obdobju 1981—1985 se bodo Ljubljanska banka, Stanovanjsko komunalna banka in Gospodarska banka ter druge poslovne banke, ki delujejo v Ljubljani dogovorile o odstotku deleža hranilnih vlog v ta namen (delež ne bo nižji od 20 %).
Nadaljevali bomo prehod na ekonomske stanarine tako, da se bodo dvignile v letu 1982 za 18 °/o s pričetkom 1. 2. 1982. Hkrati bomo ponovno proučili možnosti za prehod na ekonomske stanarine z letom 1987. Najemnine za poslovne prostore bomo realizirali v povrečni višini 48,55 dinarjev za m2, skladno z odlokom o naj-višjih najemninah v mestu.
Prenovo posameznih mestnih predelov bomo postopoma izvajali na osnovi dogovora o prioriteti in etapnosti prenove ter v okviru tega tudi izgradnje podstrešnih stanovanj.
V okviru srednjeročnega programa za odpravo barak in stanovanj VI. in VII. kategorije bomo postopoma ob večji odzivnosti organizacij združenega dela, katerih delavci bivajo v teh stanovanjih, reševali ta problem. Hitrejše reševanje ter problemov bo možno ob solidarnostnem združevanju sredstev med občinami.
Nosilci: Samoupravne stanovanjske skupnosti občin, Ljubljanska banka, Stanovanjsko komunalna banka, Zavod za izgradnjo Ljubljane, OZD gradbene ope-rative, Staninvest, OZD, katerih delavci prebivajo v barakah, IS skupščin občin in mesta, LB-Gospodarska banka. LB-Stanovanjsko komunalna banka, Jugobanka Ljubljana, Beograjska banka Ljubljana, Invest banka Ljubljana.
Za urejanje zemljišč (odkup in opremljanje) za stanovanjsko gradnjo. bomo zagotovili na ureditvenem oomočju Ljubljane politiko izenačevanja cen komunalne opremljenosti zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Nosilci: Zavod za izgradnjo Ljubljane, IS skupščin občin in mesta. Komunalne skupnosti.
5.	Na področju prometnih dejavnosti bomo v letu 1982 posebej podpirali in stimulirali izvozne storitve prometa.
S preusmerjanjem blagovnih prometnih tokov s cest na železnico in osebnega prometa na javna prevozna sredstva ter z uvajanjem modernejših oblik integralnega transporta bomo prispevali k racionalizaciji prevozov in varčevanju z energijo.
Nosilci: IS Skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, OZD s področja prometnih dejavnosti.
Izgradnjo prometne infrastrukture bomo prilagodili materialnim možnostim združenega dela ter določili prioritetni vrstni red izgradnje objektov. Predvsem se bodo v letu 1982 zaključevale že začete investicije. V skladu z dotokom rednih virov sredstev bo potekala tudi realizacija 10-Ietnega programa izgradnje cest v Ljubljani, in sicer:
—	za južno obvoznico od Dolgega mosta do Dolenjske ceste se bodo izvajale predinvesticijske priprave;
—	gradnja severne obvoznice v odseku od Titove ceste do Celovške ceste;
—	poravnava finančnih obveznosti zapadlih v letu 1982 v zvezi z zahodno obvoznico;
—	v pripravi bo investicijsko tehnična dokumentacija za gradnjo cest, predvidenih v tem srednjeročnem obdobju.
Nosilca: SIS za gradnjo cest Ljubljana, Republiška skupnost za ceste.
Za izgradnjo potniške postaje Ljubljane (centralna avtobusna in železniška postaja) bo izdelana projektna dokumentacija za zazidalni načrt, ki bo na tej osnovi dan v javno razpravo. Po sprejetju zazidalnega načrta bomo začeli z izdelavo izvedbenega tehničnega dela zazidalnega načrta.
Nosilci: IS Skupščine mesta Ljubljane, ZG ŽTO Ljubljana, SOZD Integral Ljubljana, Zavod za izgradnjo Ljubljane.
SOZD Integral bo pričel s pripravljalnimi deli za graditev terminala cestno-blagovnega prometa na lokaciji Rudnik v coni RP-2.
Nosilec: SOZD Integral Ljubljana.
ZG ŽTO Ljubljana bo pri uresničevanju svojega programa dogradila I. fazo kontejnerskega terminala v Mostah in nadaljevala izgradnjo industrijskih tirov v industrijski coni Brod.
Nosilci: ŽG ŽTO Ljubljana, Temeljna samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana.
Uresničili bomo predlog nove prometne ureditve v ožjem središču mesta.
Izboljšali bomo organizacijo in kvaliteto storitev mestnega potniškega prometa s preusmeritvijo prog in z zmanjševanjem stroškov na potniški kilometer. Uresničili bomo predlog, da se nadomestilo za prevoz na delo neposredno uporablja za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. OZD bomo predlagali, da v čim večji meri nadomestila za prevoz na delo in iz dela neposredno vežejo na prevoz z javnimi prevoznimi
sredstvi MPP. Komunalne skupnosti občin Ljubljane bodo pobudnik in skrbnik za razširjeno reprodukcijo mestnega potniškega prometa.
Komunalne skupnosti občin bodo prevzele skrb, da se sprejmejo programi enostavne in razširjene reprodukcije za področje mestnega potniškega prometa za leto 1982 ob upoštevanju realnih materialnih možnosti za realizacijo tega programa ob upoštevanju korekcije cen v skladu z resolucijskimi okviri.
Nosilci: IS Skupščine mesta Ljubljane, SOZD Integral Ljubljana, DO MPP, Komunalne skupnosti mesta Ljubljane, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije — Ljubljane.
Na področju PTT dejavnosti bomo nadaljevali z izgradnjo PTT objektov, ki so bili pričeti v preteklem letu ter bomo tako povečali kapacitete telefonskih central za 19.000 novih telefonskih priključkov (RATC Polje 6000, RATC Dravlje 9000, RATC Ljubljana II. Center 4000 novih priključkov) in dogradili RATC Črnuče. Za aktiviranje kapacitet v teh centralah bo nujna izgradnja telefonskega naročniškega omrežja. Na magistralnem nivoju se bo pričelo s povečavo tranzitne mednarodne avtomatske centrale v Ljubljani in prenosnih sistemov (investicija skupnega pomena v PTT SR Slovenije).
Nosilci: Podjetje za PTT promet Ljubljana, SIS za PTT promet Ljubljana.
6.	Na področju družbenih dejavnosti bomo nadaljevali z začrtano politiko razvoja: postopno izenačevanje družbenega standarda vsem občanom Ljubljane.
Sredstva za skupno porabo bodo naraščala za 8 °/o počasneje od rasti dohodka pri enakem obsegu programov ter ob pokritju funkcionalnih stroškov novih zmogljivosti v letu 1982.
Nadaljevali oz. dokončali bomo gradnjo vzgojno-varstvenih objektov iz samoprispevka II. in iz združenih sredstev skupnosti otroškega varstva, OZD ter skupščin občin VVO Črnuče-enota ob Cesti 24. junija, enota VVO v bloku v Vojkovi ulici, enota VVO Ciciban v KS Stembal (Ivan Kavčič), enota VVO v stolpnici E in F v soseski BS-3 (občina Lj. Bežigrad), enota VVO Fužine in enota v blokih v novi soseski Fužine, enota VVO v blokih E 3—4 Koseze, enota VVO v Medvodah, VVO Rožna dolina in VVO enota Krim-Rudnik. Dokončana bo izgradnja OŠ Krim, OŠ Škofljica, ZP Črnuče, Zdravstveni dom Center, Dom starejših občanov Moste-Polje in Vič-Rudnik. V pripravi pa so še trije vzgojnovarstveni objekti: VVO Hrušica, VVO Hinko Smrekar in VVO Trnovo.
Na podlagi izvedbenega referenduma o uvedbi samoprispevka III. bomo v letu 1982 pričeli z pripravo oz. gradnjo naslednjih objektov družbenega standarda: VVO Ivan Kavčič — prizidek, VVO Gmajna Črnuče — novogradnja, VVO Nove Jarše — prizidek, VVO Dolomitski odred — novogradnja, VVO Bonifacija — novogradnja, VVO Trnovo — prizidek, OŠ Miran Šušteršič — prizidek, OŠ Jože Moškrič — prizidek. OŠ Karel Destovnik Kajuh — prizidek, OŠ Zgornji Kašelj — novogradnja, Zdravstveni dom Medvode — novogradnja, Mladinski zdravstveni center Rakitna — prenova. Center za slušno in govorno prizadeto mladino avdi-oiogopedski oddelek — novogradnja. Lutkovno gledališče — prenova v mestnem domu, Varstveno delovni center — novogradnja Šiška, Glasbena šola Vič.
Zagotovili bomo združevanje sredstev amortizacije in njeno koriščenje v skladu s samoupravno sprejetimi letnimi plani investicijskega vzdrževanja objektov v katerih se izvajajo družbene dejavnosti.
Omejene materialne možnosti bodo zahtevale na področju družbenih dejavnosti varčevanje ter racionalizacijo poslovanja, če bomo hoteli zadržati enak nivo kot v preteklem letu. Dosledno bomo upoštevali standarde in normative iz leta 1979 oz. tiste, ki so nižji. V zvezi s tem bomo dali tudi pobude za ustrezne zakonske spremembe in dopolnitve.
Ponovno bomo preverili kriterije in izhodišča za solidarnostno prelivanje sredstev in skupne programe.
Prednost v izvajanju bodo imeli osnovni programi. Med družbenimi dejavnostmi bodo imela v razvoju prednost področja: otroškega varstva, izobraževanja, osnovnega zdravstvenega varstva ter tista raziskovalna dejavnost, ki neposredno vpliva na večjo produktivnost, izvozno usmeritev gospodarstva in za razvoj mesta, ki ga načrtujemo v srednjeročnem planu 1981
do 1985.	.
Iz leta 1981 se bodo nadaljevale stabilizacijske naloge skupne vsem SIS in OZD družbenih dejavnosti:
—	združevanje strokovnih, računovodskih in administrativno tehničnih služb SIS in izvajalcev, zmanjševanje zaposlenih v režijskih službah ter uveljavitev drugih oblik racionalizacije dela;
—	večnamenska raba prostorov, večja dostopnost in maksimalno koriščenje obstoječih kapacitet;
—	racionalnejšo razporeditev delovnega časa;
—	uveljavitev enotnih normativov in standardov, ter enotnih izhodišč za oblikovanje cen storitev družbenih dejavnosti,
_______ uveljavitev dogovorjenih prednostnih dejavnosti in s tem možnosti prerazporeditve sredstev med SIS in v okviru posameznih programov v razmerjih in višini, ki jo terja takšna prioriteta;
—	strokovne službe SIS bodo do 31. marca 1982 sklenile s skupščinami SIS ustrezne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, ker jim bodo sicer zagotovljene samo dvanajstine sredstev iz 1981. leta.
Ugotovili bomo tudi konkretno osebno in kolektivno odgovornost za neizvajanje sprejetih usmeritev na področju družbenih dejavnosti, katere bi že morali uresničiti oziroma že pričeti z njihovim izvajanjem.
Temeljna usmeritev družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok v letu 1982 bo v zagotavljanju dnevnega varstva čim večjemu številu otrok. Pridobivanje novih mest bo poleg dokončanja investicij VVO iz samoprispevka II. usmerjeno tudi v hitrejši razvoj varstvenih družin in drugih oblik vzgoje in varstva otrok. Delavcem v VVO se bodo zagotavljala takšna sredstva, da bodo ob racionalnem poslovanju omogočila izenačevanje vrednotenja dela z drugimi družbenimi dejavnostmi.
Poenotili bomo cene storitev za starše neposredne uporabnike. Politiko dodeljevanja denarnih pomoči pa bomo usmerili v zagotavljanje večje socialne varnosti otrok tistih družin, ki so iz objektivnih razlogov v slabšem socialnem položaju.
Z reorganizacijo VVO bomo zagotovili racionalnejše načrtovanje poslovanja, zmanjševanja režijskih stroškov, predvsem pa v večji meri vključili TOZD in starše v razreševanje problemov na področju otroškega varstva.
Nosilci: mestna in občinska SIS otroškega varstva, izvajalci programov.
Za osnovno izobraževanje bodo zagotovljena sredstva za izvajanje programov v dosedanjem obsegu; za obseg zagotovljenega programa zaradi povečanega
števila učencev, za celodnevno osnovno šolo v dosedanjih okvirih, za sofinanciranje programa samoprispevka II. in gradnjo OS Fužine. Rast sredstev za osebne dohodke in materialne izdatke bo usklajena z resolucijo.
Nosilci: mestna in občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani, OŠ, skupnost samoprispevka II.
Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bomo v okviru medobčinske gospodarske zbornice in posebnih izobraževalnih skupnosti ponovno ocenili kadrovsko izobraževalne potrebe združenega dela v Ljubljani in ustrezno spremenili program in obseg vpisa in posvetili posebno pozornost kakovosti programa.
V	okvirih stabilizacijskih prizadevanj bomo opremili specializirane učilnice in zagotovili možnosti za delovno prakso in proizvodno delo. Vsebinski del terja večjo jasnost in odgovorno strokovno dopolnjevanje.
Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi usmeritvami bo tudi v šolskem letu 1982/83 temeljilo na nadaljnjem približevanju k dolgoročno začrtanemu razmerju 70 : 30.
Da bi v Ljubljani še bolj povezali izobraževanje z OZD in hkrati čim bolj gospodarno uporabili razpoložljivi šolski prostor, bomo ponovno proučili in dopolnili šolsko mrežo srednjega usmerjenega izobraževanja.
V	štipendijski politiki in pri razreševanju problematike domov za učence srednjih šol in študente bomo dali prednost izobraževanju za poklice iz neposredne proizvodnje.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani se bo vključevala v izobraževalni proces v skladu s sprejetim programom.
Nosilci: mestna in občinske izobraževalne skupnosti, mestna in občinske skupnosti za zaposlovanje, GZ občin ljubljanskega območja. Zavod za šolstvo SRS-enota Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja.
Na področju kulture bomo dali prednost izboljšanju kvalitete programov. Pripravili bomo kriterije za njihovo vrednotenje ter uvrstili v spored take programe odrskih in glasbenih dejavnosti, ki bodo upoštevali izvedbene možnosti Cankarjevega doma ter nadaljevali z uresničevanjem akcijskega programa, ki sta ga sprejeli SML in skupščina ljubljanske kulturne skupnoeti na skupni seji v decembru 1980. V letu 1982 bo Kulturna skupnost zagotovila del sredstev za dokončanje Cankarjevega doma in dogovorjenih sanacij najbolj ogroženih kulturnih spomenikov s področja kulture.
Nosilci: kulturne skupnosti občin in mesta, Cankarjev dom, Zveza kulturnih organizacij, Festival Ljubljana in druge organizacije.
V	telesni kulturi bomo zagotovili gospodarnejše delo strokovnih služb, in na osnovi letnega programa dela polno uporabo športnih objektov in njihovo vzdrževanje. Telesnokulturne skupnosti bodo v okviru svojih programov prednostno združevale sredstva za vzdrževanje objektov telesne kulture. Dosegli bomo tudi večjo množičnost na področju telesne kulture ter nadaljnjo selekcijo športnih panog na področju vrhunskega športa v Ljubljani. Še naprej bomo spodbujali delovanje oziroma ustanavljanje svetov za telesno kulturo v krajevnih skupnostih.
Nosilci: Telesnokulturne skupnosti občin in mesta, Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljane.
Zaradi ohranjanja ravni življenjskega standarda pri delavcih in občanih z nižjimi osebnimi dohodki m
prejemki bomo zagotovili usklajeno delovanje samoupravnih interesnih skupnosti v okviru skupnosti socialnega varstva. V skupnostih socialnega varstva bomo v letu 1982 zagotovili medsebojno usklajevanje vseh socialno varstvenih programov med SIS družbenih dejavnosti v občinah in mestu. Postopno bomo oblikovali in uveljavljali enotno evidenco in obravnavo vseh upravičencev ter uskladili postopke in merila za uveljavljanje pravic do vseh oblik družbene pomoči.
Nosilci: Telesnokulturne skupnosti občin in mesta Ljubljane, skupnosti otroškega varstva občin in mesta, skupnosti socialnega skrbstva občin in mesta, samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta, Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja — enota Ljubljana, skupnost za zaposlovanje občin in mesta, občinske in mestna zdravstvena skupnost.
Na področju socialnega skrbstva bomo opredelili prednostne naloge v programih občinskih skupnosti socialnega skrbstva. Zaradi načrtovane rasti življenjskih stroškov bomo znotraj programov povečali tisti del sredstev, ki so namenjena za neposredno pomoč socialno ogroženim posameznikom. Proučili bomo možnosti večje udeležbe sredstev iz neposredne svobodne menjave dela, kjer socialno stanje upravičencev in njihovih družin to dopušča. Za izenačevanje pogojev dela bomo tudi v letu 1982 usklajevali kriterije in merila, kot elemente cene v domovih upokojencev. Proučili bomo ustreznejše oblike povezovanja domov upokojencev kakor tudi centrov za socialno delo in drugih socialnih zavodov z namenom racionalnejšega poslovanja in večje funkcionalne povezanosti.
Nosilci: občinske in mestno skupnost socialnega skrbstva, centri za socialno delo, domovi starejših občanov. ,
Na področju zdravstva bomo tudi v letu 1982 prednostno razvijali osnovno zdravstveno varstvo, s ciljem postopnega izenačevanja pogojev na vseh območjih Ljubljane. Nadaljevali bomo z aktivnostmi na področju delitve dela med osnovno, specialistično in bolnišnično zdravstveno dejavnostjo, s ciljem racionalnejšega koriščenja zdravstvenih storitev, hitrejšega zdravljenja bolnikov in s tem zmanjševanja odsotnosti z dela zaradi bolezni. V vseh oblikah zdravstvenega varstva bomo dajali prednost preventivnim dejavnostim z namenom preprečevanja obolenj. Vsem TOZD oz. OZD, ki imajo za svoje delavce organizirano zdravstveno varstvo v delovnih organizacijah bomo zagotovili enake kriterije in merila za neposredno menjavo dela med izvajalci in uporabniki.
Nosilci: občinske in mestna zdravstvena skupnost Ljubljana, zdravstveni dom Ljubljana, klinični center.
Raziskovalne skupnosti občin bodo preko Mestne raziskovalne skupnosti združevale dogovorjeni del sredstev za skupne raziskovalne projekte in naloge. Prednost bodo imele raziskave, ki prinašajo dolgoročne planske rešitve.
V januarju 1982 bomo organizirali in v februarju zaključili razpis raziskovalnih nalog za leto 1982 pri katerih bomo upoštevali naslednje kriterije za prednostni izbor nalog:
—	vključenost programov in predlogov nalog znanstvenoraziskovalnih organizacij v prestrukturiranje ljubljanskega gospodarstva;
—	možnost vključevanja rezultatov tako organiziranega raziskovalnega dela v mednarodno delitev dela;
—	vključenost raziskovalnih in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom v delitev dela in povezovanje ljubljanskega združenega dela.
Na teh osnovah bo pripravljen skupni program Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja in raziskovalnih organizacij na področju inovacij, s posebnim poudarkom na pospeševanju izvoza; med prednostnimi raziskovalnimi nalogami bodo tako tudi tiste, ki bodo obravnavale dolgoročne rešitve energetske preskrbe, varstva okolja, prometne ureditve in drugih ključnih vidikov dolgoročnega razvoja Ljubljane, razvoja družbenoekonomskih odnosov v komunalnem gospodarstvu, uveljavljanje sistema družbenega informiranja v praksi in modernizacijo upravnega poslovanja.
Zagotovili bomo večjo uporabo in vključevanje znanja, znanstvenoraziskovalnih dosežkov in razvojno aplikacijskega dela v procesu vseh dejavnosti na podlagi neposrednega povezovanja raziskovalnih organizacij z OZD. Da bi dosegli večje učinke bomo proučili tudi konkretne možnosti za združevanje dela in sredstev manjših znanstveno-raziskovalnih organizacij.
Nosilci: Občinske in mestna raziskovalna skupnost, Univerza Edvarda Kardelja, znanstvenoraziskovalne organizacije in skupnosti, IS skupščin občin in mesta, GZ občin ljubljanskega območja.
Na področju zaposlovanja bomo upoštevali dogovorjeno rast zaposlovanja. Zaposlovale bodo lahko OZD, ki:
—	skladno z novimi delavci povečujejo dohodek;
—	izvajajo izvozno usmerjen program;
—	so nosilci prestrukturiranja ljubljanskega gospodarstva;
—	z novim zaposlovanjem dvigajo kvalifikacijsko strukturo s ciljem večanja kvalitete gospodarjenja;
—	na področju družbenih dejavnosti odpirajo nove kapacitete.
OZD bodo zaposlovale pripravnike in štipendiste ter izdelale programe za njihovo uspešno vključevanje v delo.
OZD bodo posebej omejevale in skrajno selektivno zaposlovale delavce na administrativnih in režijskih nalogah in opravilih. Zmanjševali bomo pogodbeno in nadurno delo z namenom hitrejšega vključevanja iskalcev prve zaposlitve.
Nosilci v združenem delu in samostojnem osebnem delu v drobnem gospodarstvu, IS skupščin občin in mesta bodo skupaj z mestno in občinskimi skupnostmi za zaposlovanje pripravili program ukrepov za večje zaposlovanje v samostojnem osebnem delu in obrti.
Občinske in mestna skupnost za zaposlovanje bodo v svojih letnih planih opredelile naloge za izvajanje dogovorjene kadrovske politike in zagotovila sredstva za socialno in materialno varnost delavcev.
Nosilci: Občinske in mestna skupnost za zaposlovanje, GZ občin ljubljanskega območja, IS skupščin občin in mesta.
7.	Kljub omejitvam v rasti sredstev za splošno porabo bomo v prihodnjem letu pričeli z zmanjševanjem razlik pri financiranju temeljnih funkcij občin in mesta. V ta namen bomo uporabili dogovorjena merila ■ in iz skupne bilance sredstev sklošne porabe izločili za zmanjševanje teh razlik 1 %> sredstev.
Ne glede na omejitev porabe bomo v Ljubljani zastavili in izpeljali akcijo za obdavčenje vseh prihodkov občanov, posebej tistih, ki niso bili kontrolirani. To bomo dosegli ob sodelovanju inšpekcijskih služb in občanov v krajevnih skupnostih. Prav tako bomo zagotovili enotno izvajanje davčne politike na območju Ljubljane.
Nosilci: izvršni sveti skupščin občin in mesta.
8.	Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Dom c nadaljevali z izvajanjem sprejetih nalog ob upoštevanju stabilizacijskih prizadevanj, omejenih materialnih možnosti in v skladu z določeno prioriteto izvajanja nalog.
Prednostno bomo izvajali tiste naloge, ki zagotavljajo kontinuiteto obrambno samozaščitnih priprav na celotnem območju mesta in sicer:
—	usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito, pripadnikov teritorialne obrambe, obveznikov civilne zaščite v KS, občinah in mestu, obveznikov upravno vojnih zvez in centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje (OJOA), mladine, ki ne obiskuje srednjih šol in narodne zaščite;
—	nadaljevali z nabavo sodobne oborožitve, tehnične in osebne opreme za potrebe teritorialne obrambe, upravno vojnih zvez, centra za obrambno usposabljanje na Igu in centra upravno vojnih zvez za potrebe občin in mesta ter zagotovili gradnjo javnih zaklonišč v skladu s sprejetim programom;
—	doseženo pripravljenost in usposobljenost preverjali preko vojaških in drugih vaj.
Nosilci: upravni organi skupščin občin in mesta, organizacije združenega dela in skupnosti.
9.	Poslovna politika temeljnih bank v letu 1982 bo izrazito selektivna in v celoti naravnana k učinkovitemu uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije s posebnim poudarkom na ukrepih za doseganje ciljev na področju ekonomskih odnosov s tujino in vlaganju v primarno kmetijsko proizvodnjo.
Zato bodo banke pri financiranju tekoče reprodukcije zagotavljale sredstva pretežno za selektivne namene, pri tem pa pospeševale zlasti naložbe za večjo in kvalitetnejšo preusmeritev združenega dela v izvoz ter naložbe za odkup in zaloge osnovnih kmetijskih in živilskih proizvodov. Investicijska politika bo naravnana predvsem na pospešeno dokončanje tistih investicij v teku, ki ustrezajo sprejetim razvojnim kriterijem, in na zagotavljanje sredstev za izvozno usmerjene naložbe, za razvojne programe kmetijstva in infrastrukture ter za izpolnjevanje drugih prednostnih obveznosti, prevzetih z dogovorom o temeljih družbenega plana republike. Obseg naložbene dejavnosti bodo banke uskladile z realno razpoložljivimi sredstvi, pri tem pa pospešile uveljavljanje samoupravnega gospodarsko-finančnega povezovanja v . Obliki namenskega dolgoročnega varčevanja, združevanja dela in sredstev, so-investitorstva itd., kar še posebej velja za področje financiranja stanovanjskokomunalnega gospodarstva.
Ljubljanska banka -Gospodarska banka Ljubljana bo skupaj z IS SML dala pobudo ža spremembo načina odplačevanja mednarodnih kreditov za izgradnjo in sanacije večjih gospodarskih objektov republiškega pomena. Pri tem bosta zagovarjala stališče, da naj te obveznosti prevzemajo vse temeljne banke v Sloveniji.
Banke bodo oblikovale skupno medbančno strokovno skupino, ki bo do konca maja pripravila konkretne predloge in pobude za večje devizno varčevanje naših delavcev na začasnem delu v tujini ter istočasno dale pobudo za enako akcijo v okviru cele Slovenije.
Nosilci: Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, Ljubljanska banka — Stanovanjsko komunalna banka, Beogradska banka, Jugobanka.
10.	Druge aktivnosti:
Prizadevanja in nadaljnje aktivnosti bodo usmerjene tudi v začeto akcijo za zmanjševanje družbene režije v upravnih organih, strokovnih službah SIS, DPO, društvih itd. Zagotoviti bo potrebno tudi notranje premeščanje strokovnih kadrov na tista področja, kjer jih trenutno primanjkuje. Z uvajanjem sodobne metode dela in uporabo računalniške tehnike bomo začeli postopoma ukinjati nepotrebna dela in naloge.
Nosilci; IS skupščin občin in mesta, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, pravosodni organi, delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij.
Za uresničevanje zaostrovanja odgovornosti v odnosu do družbenih sredstev in premoženja, prikazovanja podatkov, izpolnjevanja s planom opredeljenih nalog bodo prizadevanja usmerjena predvsem na odkrivanje posameznih gospodarskih prekrškov in kaznivih dejanj; v to se bodo aktivno vključili tudi pravosodni organi.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta in njihovi upravni organi.
Uresničevali bomo stališča in sklepe SML ter družbenopolitičnih organizacij, ki so bila sprejeta v razpravah o razvoju m delovanju komunalnega sistema v Ljubljani.
Nosilci: IS skupščin občin in mesta, družbenopolitične skupnosti m organizacije občin in mesta, Mestna raziskovalna skupnost znanstvenoraziskovalne organi-zacij e.
Zavzemali se bomo za nadaljnjo graditev in delovanje družbenega sistema informiranja v skladu s splošnimi družbenimi usmeritvami. Pri uresničevanju teh halog bomo razvijali tudi Indok službe v funkciji delovanja delegatskega sistema.
Nosilci: Indok, IS SML in uprava za AOP.
Se nadalje se bomo povezovali na samoupravnih osnovah ter usklajevali skupne interese z občinami ljubljanske regije; pri tem bomo izhajali iz potreb dosedanjega razvoja in predvidenih skupin razvojnih usmeritev. Nadaljevali bomo tudi sodelovanje z drugimi mesti v SFR Jugoslaviji ter prijateljskimi mesti v svetu; pri tem pa bomo dajali prednost sodelovanju in povezovanju na področju gospodarstva, izvoza in uresničevanja nalog za prestrukturiranje gospodarstva.
Nosilci: Skupščina mesta Ljubljane, IS skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja.
IV.	DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Za posamezna področja opredeljujejo naloge, ukrepe, nosilce in roke naslednji spremljajoči dokumenti k resoluciji:
1.	Program ukrepov za izvajanje politike cen v Ljubljani za leto 1982.
2.	Akcijski program za izvajanje kadrovske politike v Ljubljani v letu 1982.
3.	Energetska bilanca za leto 1982.
4.	Prehrambena bilanca Ljubljane za leto 1982.
5.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvoj kmetijstva in preskrbe Ljubljane za obdobje 1981—1985.
6.	Letni planski akti za posamezna področja družbenih dejavnosti za leto 1982.
7.	Naloge udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 za leto 1982.
8.	Dogovor o družbeni in strokovni aktivnosti na
področju investicij.
9.	Letni program turistične ponudbe občin in mesta Ljubljane v letu 1982 in samoupravni sporazum o združevanju sredstev dela turistične takse.
10.	Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982.
11.	Dogovor o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev za leto 1982.
12.	Okvirni sanacijski program za izboljšanje okolja v Ljubljani.
13.	Družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju letnih dokumentov morajo vse samoupravne organizacije in skupnosti upoštevati usmeritve in naloge, ki so opredeljene s to resolucijo.
Pri sprejemanju svojih letnih planskih aktov morajo delavci v vsaki OZD in samoupravni skupnosti aktivno razpravljati in zavzeti stališča do razvojnih usmeritev, ki jih za leto 1982 vsebujejo občinska, mestna, republiška in zvezna resolucija.
St. 57/82
Ljubljana, dne 29. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
132.
Na podlagi 16, in 23. člena zakona o financiranju
splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 77., 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 53. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1981 in na 49. seji zbora občin dne 29. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1981
1.	člen
V odloku o proračunu Skupščine mesta Ljubljane za leto 1981 (Uradni list SRS, št 11/81) se 2. člen spremeni tako, da glasi:
Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1981 znašajo:
—	lastni prihodki upravnih organov
—	prispevki iz proračunov DPS
Od tega se sredstva razporedijo za:
' — razporeditev po posebnem delu proračuna
—	tekočo proračunsko rezervo
—	sredstva izločena na posebno partijo proračuna
—	združena sredstva za kompenzacije cen osnovnih živil in izvozne stimulacije
2.	člen
din
386.477.000 6,000.000
380.477.000
373,957.000
2,000.000
122.000
10,398.000
Pregled in razporeditev prihodkov po glavnih namenih je sestavni del tega odloka in se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
3.	člen
V 3. členu se znesek 377,654.000 din nadomesti z zneskom »380,477.000 dinarjev«.
4.	člen
Odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 400-4/81
Ljubljana, dne 29. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
Pregled in razpored prihodkov proračuna Skupščine mesta Ljubljane za leto 1981
prihšd.	vm Prihodkov	Skupaj din	Glavni namen	Razporeditev prihodkov	Skupaj din
7 Prispevki iz proračunov		01	Dejavnost organov DPS	246,734.933
družbenopolitičnih skupnosti		02	Ljudska obramba	11,073.000
Ljubljana Bežigrad	78,858.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
Ljubljana Center	174,000.000		organizacij in društev	21,480.045
Ljubljana Moste-Polje	20,708.000	04	Negospodarske investicije	48,986.900
Ljubljana Šiška	58,902.000	06	Znanstvena dejavnost	14,599.953
Ljubljana Vlč-Rudnik	48,009.000	07	Kulturno prosvetna dejavnost	600.000
Skupaj	380,477.000	10	Komunalna dejavnost	6,719.000
C Drugi prihodki	6,000.000	16	Intervencije v gospodarstvu	29,106.000
		17	Tekoča proračunska rezerva in	
			obveznosti iz preteklih let	3,312.399
^	^		18	Krediti, vezana in izločena	
			sredstva rezerv	3,864.770
Skupaj prihodki	386,477.000		Skupaj razpored prihodkov	386,477.000
m.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS,
št 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 53. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1931 in na 49. seji zbora občin dne 29. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982
1.	čleh
Š prtiračutiom rftešta Ljubjahe (v riadaljrijem besedilu: mestni proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranjfe. spioifiih družbenih potreb, ki so jih 1 j Ubij dnskfe dbčirie povbrile mestu.
2.	člen
Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1882 znašajo 442,866.000 din
—	lastni prihodki mestnih upravnih Brganov — 5,500.000 din,
—	prispevki iz proračunov občin — 433,566.000 din.
Od tega še sredstva razporedijo za:
—	skupne mestne potrebe — 439,202.440 din,
—	tekočo proračunsko rezervo — 2,863.530 BiH.
3.	člen
Sredstva za mestni proračun v znesku 436,566.000 din zagotavljajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Ceri ter, Ljubljana Mbšte-Pblje, Ljubljina Šiška, Ljubljana Vič-kudnik, ki v svojin odlokih o prtiraEu-nih določijo delež od vseh prihodkov ha zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter last-niti prihodkov upravnih organov, ki jih občine združujejo za financiranje skupnih mestnih zadev. Sredstva nakazuje mestnemu proračunu Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni praznitvi.
4.	člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 % izloča v sredstva rezerv mestnega proračuna.
5.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet).
Sredstva mestnega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spreme-tiiti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena ža požeti ne namene.
6.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti upravnih organov se bodo povečala v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo tišebni dohodki v gospodarstvu v Ljubljani med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščitia mesta Z rebalansom zagotovila dodatna sredstva za ppVecdrijfe OD. Za izvedbo nepredvidenih, nenačrtovanih dodatnih nalog zadrži izvršni_ svet 2% dovoljenega povečanja maše osebnih dohodkov. Če do 3(S. novembra rezervirana šriedstva nišo razdeljena, ste priznajo vsem Upratmim organom v enakem sorazmerju.
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da skrbi za realizacijo naslednjih dogovorjenih nalog, za katere so zagotovljena sredstva v proračunu mesta:
—	sanacija ljubljanskega gradii,
—	izvajanje programa »Ljubljana 2000«,
—	sofinanciranje desetletnega programa cest,
—	ureditev prostorskih problemov upravnih organov mesta in
—	sklepov pogodb za financiranje investicij, ki so izvzete iz ukrepov, ki omejujejo investicije.
8.	člen
Iz razpdirejenih priHddkov V pbsebntem delu proračuna se nakazujejo sredstva na tištPBzhe lačuhe naslednjim uporabnikom:
—	upravnim in samostojnim organom mesta, strokovnim službam ter upravnim organizacijam (v nadaljnjem besedilu: upravni organi),
—	družbenopolitičnim organizacijarii in tiliištvbm,
—	upravi za ljudske obrambo zri pdšeBtie riartiente,
—	skupnosti slovenskih občin, skupnosti občin ljubljanske regije.
Uporabnikom; navedenim v prejšnjem odstavku, se ndkazujejo sredstva neposredno iz proračuna.
9.	člen
Nosilci sredstev so naslednji:
—	za dejavnost mestne skupščine:	sekretariat
Skupščine mesta Ljubljane;
—	za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij: komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij,
—	za anuitete: oddelek za finance,
—	za znanstveno dejavnost: komisija za znanost in tehnologijo pri Skupščim mesta Ljubljane,
—	za kulturnoprosvetno dejavnost: izvršni svet,
—	za komunalno informativno dejavnost in računalništvo: izvršni svet,
—	za komunalno dejavnost:
—	gteodezija: geodetska uprava,
■— skupna komunalna potrošnja: izvršni svet.
10.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna mesta uporabljati za namene za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi.
11.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v rriejrih Sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun mestnega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1932, razen če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščin ljubljanskih občin ne določi drugače. Upravni organi, ki se financirajo iz mestnega proračuna, oziroma delovne skupnosti Smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
12.	člen
Vsi prihodki, ki jih Upravni Organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo S pogodbafhi, s'6 prihodek mestnega proračuhi.
13.	člen
Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Sredstva, ki jih pridobijo upravni organi za svoje delo s svojo dejavnostjo ali za dela po pogodbah, so prihodek proračuna. Za lastne prihodke upravnih organov se štejejo sredstva, ki jih upravni organ prejme p'6 pogodbah in vplačana razlika pri prodaji tiskovin ih titihazčev.
14.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnemu organu odobrena v mestnem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja knjigovodstva.
. 15. člen
Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni upravni organi najkasneje do 20. decembra 1982 vrniti v mestni proračun.
16.	člen
O razporeditvi tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet. Sredstva tekoče proračunske rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo.
17.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 1,500.000 dinarjev v primeru, če so nastale izredne okoliščine v smislu 1. in 2. točke
39.	člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74).
18.	člen
Oddelek za finance spremlja pri proračunskih porabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skup, ščine mesta Ljubljane sprejem potrebnih ukrepov. Ka dar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1982 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 5. člena tega odloka zmanjša poraba.
19.	člen
Odredbodajalec za sredstva mestnega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane.
20.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 400-3/81
Ljubljana, dne 29. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič L r.
Pregled in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1982
Vrsta
prihod.
Prihodki
Skupaj	Glavni
din	namen
Razporeditev prihodkov
Skupaj
din
7 Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti		01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	294,159.500
Ljubljana Bežigrad	107,170.000	02	Ljudska obramba	12,700.000
Ljubljana Center	156,351.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
Ljubljana Moste-Polje	28,045.000		organizacij in društev	25,093.000
Ljubljana Šiška	80,020.000	04	Negospodarske investicije	48,178.710
Ljubljana Vič-Rudnik	64,980.000	06	Znanstvena dejavnost	20,768.000
Skupaj	436,566.000	07	Kultumoprosvetna dejavnost	760.000
6 Drugi prihodki	5,500.000	10 16 17 18	Komunalna dejavnost Intervencije v gospodarstvo Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv	6,823.000 24,960.570 4,2022)60 4,420.660
Skupaj prihodki	442,066.000		Skupaj razpored prihodkov	442,068.000
134.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 12. člena sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 35/81) ter 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) je Skupščina mesta Ljubljane na 49. seji zbora občin dne 29. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane
1.	člen
, Na območju občine Ljubljana Center
Peefonenaje se:
Dosedanji del ulice Gradišče od Trga osvoboditve
do Aškerčeve ulice se preimenuje v Kardeljevo cesto, ki poteka nadalje do Finžgar jev e ulice in po predvideni urbanistični ureditvi preko potoka Gradaščice do južne obvoznice.
Spremeni se:
Opis ulice Gradišče se zaradi preimenovanja dela ulice spremeni tako, da ime Gradišče obdrži še prehod zadaj za ljubljansko Dramo, med novo imenovano Kardeljevo cesto in Igriško ulico.
2.	člen
Na območju občine Ljubljana Moete-Poije
Spremeni se:
1.	Ime Pot na Fužine dobi nova ulica, ki poteka od projektirane Zaloške ceste, prečka obstoječo Zaloško cesto vzhodno od hiš Zaloška cesta št. 181 in 120 in se nadaljuje do parkirnih prostorov oziroma pešpoti ob reki Ljubljanici.
Na novo se imenujejo:
1.	Ulica Molniške čete, se odcepi od obstoječe Zaloške ceste zahodno od hiše št. 205 pravokotno proti severu, poteka za hišami Zaloška cesta št. 205 do 211 vzporedno z Zaloško cesto, nakar se obrne zopet proti severu in se slepo konča v projektirani Zaloški cesti.
2.	Archinetova ulica, se odcepi od obstoječe Zaloške ceste vzhodno od Ulice Molniške čete proti severu, kjer se priključi na projektirano Zaloško cesto.
3.	Osenjakova ulica, se odcepi od obstoječe Zaloške ceste vzhodno od v sredini naselja projektiranega trga, poteka proti severu, kjer se priključi na projektirano Zaloško cesto.
4.	Trg oktobrske revolucije, se razprostira v smeri sever-jug. Omejujejo ga projektirana Zaloška cesta, Ulica Molniške čete in Gašperšičeva ulica, reka Ljubljanica ter Pot na Fužine.
5.	Trg 2. partizanskega štajerskega bataljona, ki ga omenujejo: obstoječa Zaloška cesta, podaljšek Fužinske ceste, reka Ljubljanica ter v sredini naselja projektirani trg.
6.	Gašperšičeva ulica, se odcepi vzhodno od Trga oktobrske revolucije in od obstoječe Zaloške ceste poteka proti jugu do dosedanje Poti na Fužine, nato dalje proti jugovzhodu, kjer se pred projektiranim trgom
sredi naselja slepo konča.
3.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
Preimenujeta se:
1.	Dosedanja Gorupova ulica se preimenuje v Kardeljevo cesto, ki poteka tako, kot je določeno v 1. členu tega odloka.
Ime ulice Gorupova ulica se ukine.
2.	Dosedanja Vrhovci, Cesta XXIV se preimenuje v Stantetovo ulico, ki se odcepi od Ceste na Bokalce. Enako se imenuje tudi 5 slepih ulic, ki se odcepijo od nove ulice proti zahodu.
Ime Vrhovci, Cesta XXIV se ukine.
4.	člen
Geodetska uprava mesta Ljubljane izvede te spremembe in jih objavi v naslednjem »Seznamu ulic«.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. 5. 1982.
St. 015-1/80
Ljubljana, dne 29. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
dr. Marjan Rožič 1. r.
BREŽICE
135.
Skupščina občine Brežice je na podlagi 143. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 152. in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni . list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o načeVh izvajanja družbenega Plana občine Brežice za obdobje 1931—1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami (Uradni list SRS, št. 20/81)
1.	člen
Sprejme se sprememba odloka o načelih izvajanja družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami (Uradni list SRS, št. 20/81, v nadaljnjem besedilu: odlok o prostorskem planu), ki je bil sprejet z družbenim planom občine Brežice (Uradni list SRS, št. 20/81).
2.	člen
Spremembe odloka o prostorskem planu so naslednje:
—	v zadnjem odstavku druge točke drugega člena se dodajo še naslednja naselja: Čerina, Sobenja vas, Žejno, Dobeno in Perišče;
—	v zadnjem odstavku tretje točke drugega člena se dodajo še naslednja naselja: Mladipe od h. št. 25—26, Krška vas, Globočice, Gaber j e, Piršenbreg, Ribnica, Podgračeno in Račja vas;
—	v šesti točki drugega člena se doda še Bregan-sko selo — Tiha Dolina;
—	v sedmi točki drugega člena se ob besedi zidanic doda še: »in gospodarskih objektov z bivalnimi prostori«;
—	k točki 7 drugega člena se doda še nov odstavek, ki glasi:
»Ostale pogoje za gradnjo gospodarskih objektov z bivalnimi prostori in počitniškihi hiš predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.«
3.	člen
Odlok o spremembi odloka o prostorskem planu občine Brežice velja do sprejetja izvedbene dokumentacije, oziroma najkasneje do konca leta 1982.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/81
Brežice, dne 29. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik Lr.
136.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26-237/73) ter na podlagi določil 150. člena statuta občine Brežice sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Brežice na seji dne 29. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1. člen
Na območju občine Brežice se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij.
2.	člen
Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz prvega člena tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednje:
I.	Krajevna skupnost Artiče
II.	Krajevna skupnost Bizeljsko
III.	Krajevna skupnost Bukošek-Zakot
IV.	Krajevna skupnost Cerklje
V.	Krajevna skupnost Čatež ob Savi
VI.	Krajevna skupnost Dobdva • VII. Krajevna skupnost Globoko
VIII.	Krajevna sknpnost Jesenice
IX.	Krajevna skupnost Krška vas
X.	Krajevna skupnost Kapele
XI.	Krajevna skupnost Pišece
XII.	Krajevna skupnost Pečice-Križe
XIII.	Krajevna skupnost Skopice
XIV.	Krajevna skupnost Sromlje (priložen spisek)
XV- Krajevna skupnost Sentlenart
XVI. Krajevna skupnost Velika Dolina XVII. Krajevna skupnost Velike Malence XVIII. Krajevna skupnost Mrzlava vas
3.	člen
Zemljiškoknjižni in katastrski podatki za navedene kmetije v drugem členu tega odloka so podani v posebni prilogi, kj je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-28/81-1
Brežice, dne 29. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
, SPISEK ZAŠČITENIH KMETIJ — 1981 KS ARTIČE
1.	Ban Janez, Marija, Artiče 16
2.	Cizelj Angela, Artiče 27
3.	Lapuh Martin, Jožefa, Artiče 8
4.	Levak Anton, Marija, Artiče 28
5.	Rožman Stanko, Marija, Artiče 25
6.	Voleanšek Martin, Artiče 5
7.	Abram Alojz, Lapuh, Arnovo selo 3
8.	Gramc Janez, Cerklje 11
9.	Deržanič Terezija, Nežika, Arnovo selo 52
10.	Drugovič Jože, Albina, Arnovo selo 17
11.	(Jerjevič Janez, Frančiška, Arnovo selo 57/12 13, Glogovšek Jože, Marija, Arnovo selo 46
lij. Glogovšek Marija, Slavko, Arnovo selo 8
11.	Ivanšek Alojz, Antonija, Arnovo selo 50/58
15.	Ivanšek Ivan, Arnovo selo 48
18.	Ivanšek Olga, Antonija, Arnovo selo 59
17.	Koršič Mirko, Arnovo selo 23
13.	Molan Jože, Jožefa, Arnovo selo 36
19.	Pinterič Jože, Arnovo selo 21/18
29. Rožman Milan, Terezija, Arnovo selo 24
21.	Strnad Alojz, Marija, Arnovo selo 6
22.	Urek Franc, Alojzija, Arnovo selo 4
23.	Cerjak Ivan, Dečno selo 62
24.	Cerjak Ivan, Dečno selo 19
25.	Cizelj Stefan, Marija, Dečno selo 63
26.	Černelič Dominik, Neža, Dečno selo 13
27.	Butkovič-Siovenc, Dečno selo 34
28.	Černelič Anton, Dečno selo 66
29.	Godler Jože. Marija, Dečno selo 35
30.	Kasteve Janez, Frančiška, Dečno selo 33
Sl.	Krošelj Ivan, Slavka, Dečno selo 55
! 32. Krosi Jože, Dečno selo 37 83. Lepšina Franc, Dečno selo 43
34.	Matjašič Franc, Dečno selo 1
35.	Omerzu Terezija, Dečno selo 24 ^ 36. Pribožič Franc, Dečno selo 25
37.	Rožman Franc, Slavko, Dečno selo 33
38.	Štraser Rozalija, Dečno selo 18
39.	Petan Alojz, Dečno selo 26
40.	Urek Jože, Rozalija, Dečno selo 42
41.	Deržič Adam, Dolenja vas 64
42.	Petan Franc, Frančiška, Dolenja vas 67
43.	Rožac Anton, Dolenja vas 56
44.	Zorko Franc, Ljudmila, Dolenja vas 1
45.	Cizelj Jože, Frančiška, Glogov brod 5
46.	Držanič Marija, Franc, Glogov brod 19
47.	Kovačič Antonija, Martina, Glogov brod 8
48.	Lapuh Janez, Glogov brod 17
49.	Lipej Jože, Jožefa, Glogov brod 18
50.	Rožman Miha, Aua, Glogov brod 1
51.	Urek Ivan, Marija, Glogov brod 7
52.	Žagar Ludvik, Glogov brod 3
53.	Ban Jože/Terezija, Gor. Obrež 6
54.	Glogovšek Antonija, Gor. Obrež 16
55.	Gorenc Stanko, Gor. Obrež 26
58.	Gerjevič Ivan, Gor. Obrež 9
57.	Gerjevič Jože, Jožefa, Gor. Obrež 18
58.	Glogovšek Janez, Marija, Gor. Obrež 27/15
59.	Lapuh Ivan, Ivanka, Gor. Obrež 28
60.	Lapuh Jože, Ivanka, Gor. Obrež 21
61.	Predanič Jože. Gor. Obrež 19
62.	Omerzel Janez, Gor. Obrež 14
63.	Slivšek Jožefa, Gor. Obrež 2
64.	Slivšek Franc, Martina, Gor. Obrež 15
65.	Volčanjšek Janez, Miha, Gor. Obrež 17
66.	Zorko Ivan, Gor. Obrež 26
67.	Glogušek Jože, Žerjav Ivan, Spod. Pohanca ‘73/12
68.	Kos Ana, Alojz, Spod. Pohanca 8
69.	Predanič Ivan, Spod. Pohanca 26/10
70.	Rodman Franc, Pavla, Spod. Pohanca 21/7
71.	Zorko Anton, Helena, Spod. Pohanca 9
72.	Ivanjšek Jože, Trebež 51
73.	Žerjav Vinko, Jožefa, Trebež 13/5
74.	Žagar Ivan, Trebež 43
KS BIZELJSKO
1.	Balon Franc, Marija, Bizeljsko 11
2.	Balon Ivan, Bizeljsko 10
3.	Iljaš Jože, Bizeljsko 108
4.	Osojnik Jože, Marija, Bizeljsko 168
5.	Kelhar Ivan, Bizeljsko 164
6.	Lipej Ivan, Bizeljsko 73
7.	Šepetave Zvonko, Bizeljsko 76
8.	Jazbec Jože, Bizeljska vas 7
9.	Zertuš Ivan, Ana, Bizeljska vas 10
10.	Predanič Andrej, Bračna vas 10
11.	Berkovič Ivan, Frančiška, Orešje SO ' 12. Pristalič Ivan, Orešje 20
13.	Rajterič Franc, Orešje 87
14.	Žnidarič Karl, Orešje 84
15.	Balon Neža, Stara vas 23
16.	Kajs Miha, Stara vas 12
17.	Kelhar Ivan, Stara vas 67
18.	Kelhar Miha, Stara vas 92
19.	Lepšina Franc, Stara vas 19
20.	Mihelin Ivan, Stara vas 86
21.	Urek Anton, Stara vas 13
22.	Balon Anton, Marija, Drenovec 2 23 Hudina Ivan, Drenovec 18/12
24.	Malus Jože, Jožefa, Drenovec 47
25.	Premelč Franc, Drenovec 14
26.	Škof Jože, Drenovec 44
27.	Balon Bernard, Marija, Brezovica 40
28.	Balon Jože, Brezovica 25
29.	Blažinčič Karl, Brezovica 16
30.	Jelčič Franc, Brezovica 34/36
31.	Kocjan Andrej, Marija, Brezovica 3
32.	Šekoranja Franc, Ana, Brezovica 57
33.	Kovačič Ivan, Gregovce 16
34.	Rožman Ivan, Gregovce 6
35.	Šepetave Ivan, Gregovce 15
36.	Krizančič Barbara, Franc, Vitna vas 10
37.	KrošI Miha (Žmavc Andrej), Vitna vas 2
38.	Pinterič Ana, Franc, Vitna vas 21
39.	Rajterič Karl, Vitna vas 5
40.	Kovačič Franc, Dramlje 28
41.	Kovačič Andrej, Dramlje 1
42.	Kržan Martin, Dramlje 7
43.	Pavlin Ivan, Nova vas 8/16
44.	Zavišek Ivan, Bukovje 37
KS BUKOŠEK - ZAKOT
1.	Bogovič Karl, Bukošek 53/23
2.	Bratanič Franc, Bukošek 29
3.	Cerjak Martin, Marija, Bukošek 4/3
4.	Deržič Stanko, Bukošek 7
5.	Dvoršak Franc, Kristina, Bukošek 22/57
6.	Hrastovšek Ivan, Justina, Bukošek 35/21
7.	Kovačič Frančiška, Deržič Jože, Bukošek 55/28
8.	Kovačič Martin. Ivanka, Bukošek 33/18
9.	Levak Janez, Neža, Bukošek 28/10
10.	Molan Marija, Deržič Jože, Bukošek 36
11.	Ogorevc Anton, Marija, Bukošek 60/34
12.	Poček Franc, Veronika, Bukošek 52/25
13.	Preskar Franc, Neža, Bukošek 51/54
14.	Rožman Alojz, Neža, Bukošek 49/29
15.	Šavrič Vinko, Danica, Bukošek 54/22
16.	Vogrinc Anton, Terezija, Bukošek 59/35
17.	Bratanič Franc, Ana, Zakot 39
18.	Novak Franc, Frančiška, Zakot 54/3
19.	Gerjevič Vinko (Pečnik), Zakot' 51/5
20.	Vašcer Alojz, Zakot 52/4
21.	Benkoč Jože, Trnje 15
22.	Savnik Ivan, Antonija, Trnje 18/9
23.	Voglež Jože, Franja, Trnje 11/1
24.	Vogrinc Franc, Trnje 19/8
25.	Fabinc Stanko, Črne 57
26.	Ivančič Franc, Ana, Črne 1/71
27.	Kovačič Martin, Terezija, Črne 47/16
28.	Žnideršič Anton, Črne 65/5
KS CERKLJE
1.	Butkovec Jože, Boršt 6
2.	Horžen Mihael, Boršt 19
3.	Močnik Janez, Rozalija, Boršt 24
4.	Kuželj Franc, Boršt 5
5.	Pavlovič Franc, Bušeča vas 3
6.	Unetič Pepi, Bušeča vas 25
7.	Dušak Jože, Cerklje 10
8.	Grmac Janez, Cerklje 11
9.	Marinček Ernest, Cerklje 5
10.	Videnič Franc, Cerklje 6
11.	Komatar Franc, Cerklje 29
12.	Pflege Franc, Cerklje 41 13 Zarn Franc, Cerklje 8
14.	Ajster Ivan, Crešnjice 65
15.	Dobravc Franc, Crešnjice 54
16.	Horžen Anon, Crešnjice 71
17.	Kodrič Ljudmila, Crešnjice 46
18.	Kelhar Terezija, Crešnjice 56
19.	Zičkar Jože, Ana, Crešnjice 67
20.	Žugič Franc, Crešnjice 52
21.	Golob Ivan, Breda, Dol. Pirošica 4
22.	Lopatič Franc, Dol. Pirošica 13
23.	Baznik Vinko (Alojz). Gor. Pirošica 21
24.	Drečnik Jože, Gor. Pirošica 22
25.	Kodrič Janez, Gor. Pirošica 23
26.	Baznik Ignac, Hrastje 18
27.	Drobnič Franc, Hrastje 25
28.	Horžen Alojz, Hrastje 14
29.	Jurečič Alojz, Hrastje 21
30.	Pegam Franc, Julijana, Hrastje 9
31.	Sterle Ivan, Hrastje 28
32.	Urbanč Janez, Hrastje 22
33.	Barbič Franc, Gazice 6
34.	Dukanič Ana, Gazice 11
35.	Gramc Franc, Gazice 3
36.	Ratelj Martin, Gazice 10
37.	Unetič Jakob, Gazice 4
38.	Oštir Jože, Izvir 12
39.	Kožar Jože, Poštena vas 6
40.	Klemenčič Valentin, Poštena vas 8
41.	Ajster Franc, Zofija, Račja vas 7
42.	Kerin Leopold, Račja vas 12
43.	Urbanč Janez, Terezija, Račja vas 24
44.	Vegelj Ana, Račja vas 22
45.	Zibert Franc, Račja vas 23
46.	Kodrič Alojz, Vinji vrh 8
47.	Unetič Martin, Avgust, Vinji vrh 2
48.	Dornik Zvonko, Vrhovska vas 1
49.	Hribar Alojz, Vrhovska vas 5
50.	Račič Martin, Zasap 17
51.	Žerjav Jože, Zasap 4
52.	Marinček Anton, Zupeča vas 8
53.	Mladkovič Jože, Stanko, Zupeča vas 31
54.	Turšič Jože, Ivanka, Zupeča vas 45
KS ČATEŽ OB SAVI
1.	Tomše Anton, Čatež 22/13
2.	Urekar Anton, Čatež 64
3.	Zadnik Jože, Čatež 65
4.	Zevnik Franc, Čatež 27
5.	Potokar Anton, Čerina 7
6.	Orešar Miha, Dobeno 7
7.	Tomše Franc, Dobeno 4
8.	Beribak Anton, Sobenja vas 3
9.	Dornik Miha. Sobenja vas 36
10.	Komočar Franc, Sobenja vas 10
11.	Komočar Janez, Andrej, Sobenja vas 7
12.	Baškovč Ivan, Žejno 9
13.	Erjavšek Anton, Žejno 1
14.	Komočar Martin, Anica, Žejno 6
15.	Baškovč Stanko, Žejno 12
16.	Klemenčič Joče, Žejno 5
KS DOBOVA
1.	Antolovič Jože, Rozalija, Mihalovee-Jfl/S
2.	Blažinč Jože, Ana, Mihalovec 62
3.	Cvetkovič Jože, Marija, Mihalovec 11
4.	Cvetkovič Rozalija, Mihalovec 49
, 5. Deržanič Marija, Mihalovec 46
6.	Glogušek Jože, Ana, Mihalovec 61
7.	Urek Henrik, Marija, Mihalovec 54
8.	Volovec Franc, Mihalovec 18
9.	Vučajnk Jože, Mihalovec 17
10.	Bogovič Marjan, Loče 42
11.	Drugovič Janez, Ldce 20
12.	Drugovič Ivan, Loče 50
13.	Humek Marija, Loče 12
14.	Kežman Jože, Zofija, Loče 16
15.	Kovačič Franc, Loče 18
16.	Kovačič Ivah, Loče 37
17.	Peteline Frančiška, Loče 35
18.	Petrigoj Jože, Loče 30
19.	Urek Ivan, Frančiška, Loče 54
20.	Urek Marija, Franc; Loče 29
21.	Vogrinc Jože, Loče 46
22.	Volovec Ivan, Loče 38
23.	Supančič Jože, Loče 33
24.	Zibert Antort, Marija, Loče 31
25.	Benkoč Ivan, Sela 20
26.	Brinovec Anton, Ana, Sela 15
27.	Jurkas Ana, Sela 53
28.	Polovič Franc, Sela 2
29.	Šetinc Franc, Sela 23
30.	Toporišič Frančiška, Sela 19
31.	Zidarič Franc, Marija, Sela 17
32.	Cirnski Anton, Marija, Rigohce 36
33.	Cvetkovič Andrej, Rigonce 31
34.	Cvetkovič Slavko, Rozalija, Rigonce 30
35.	Deržič Jože, Ana, Rigonce 18
36.	Gerjevič Alojz, Antbh, Rigonce 23/7
37.	Pinterič Ana, Deržič Ivan, Rigonce 35
38.	Kovačič Slavko, Rigonce 17 ,
39.	Cetin Franc, Mostec 46
40.	Curhalek Ivan, Mostec 41
41.	Merslavič Janez, Marija, Mostec 40
42.	Sečen Hubert, Mostec 12
43.	Sluga Anton, Antonija, Mostec 16
44.	Toporišič Anton, Jožefa, Mostec 15
45.	Zobarič Angela, Mostec 27
46.	Bosina Jože, Dobova 84 b
47.	Vučajnk Ivan, Dobova 11
48.	Zajc Zofija, Dobova 83 a
49.	Kežman Franc, Ana, Gaberje 7
50.	Kramer Andrej, Marija, Gaberje 13
51.	Peterkoč Franc, Frančiška, Gaberje 23
52.	Polovič Frančiška, Gaberje 9
53.	Gašperin Franc, Gaberje 25
54.	Vidmar Ivan, Gaberje 10
55.	Gerjevič Anton, Terezija, Mali Obrež 21
56.	Kežman Martin, Marija, Mali Obrež 3
57.	Zupančič Alojz, Mali Obrež 1
58.	Jurkas Jože, Pavla, Vel. Obrež 57
59.	Jurkas Stanko, Marja, Vel. Obrež 35
60.	Medvedec Karl, Vel. Obrež 47
61.	Polovic Ivan, Vel. Obrež 43
62.	Strasner Ljudmilai Vel. Obrež 1 a
63.	Skvarč Ivan, Vel. Obrež 52
64.	Zajc Jože, Antonija, Vel. Obrež 53
KS GLOBOKO
1.	Hotko Franc, Globoko 74
2.	Hotko Jože, Jožefa, Globoko 63
3.	Kežman Terezija, Globoko 75
4.	Kržan Ivan, Ana, Globoko 66
5.	Kržan Ivanka, Globoko 68
6.	Lepšina Martin, Neža, Globoko 1/22
7.	Molan Marija, Globoko 10
8.	Slovenc Ivan-Matjašič Ivan, Globoko 7
9.	Urek Franc, Globoko 3
10.	Urek Ivanka, Globoko 12
11.	Kopinč Slavko, Globoko 62
12.	Gorišek Marija, Mali vrh 38
13.	Kocjan Jože, Angela, Mali vrh 33
14.	Peterkovič Janez, Neža, Mali vrh 14
15.	Sodič Jože, Mali vrh 45
16.	Strgar Franc, Mali vrh 34
17.	Gregorevčič Stanko, Mali vrh 31
18.	Ogorevc Jože, Mali vrh 36
19.	Ogorevc Julijana, Rožman Anton, Mali vrh 29/16
20.	Filipčič Nada, Stanko, Bojsnd 35
21.	Rožman Janez, Bojsno 12
22.	Vogrinc Jože, Terezija, Bojsno 5
23.	Zevnik Franc, Bojsno 42
24.	Žmavc Anton, Bojsno 2
25.	Pečnik Anton, Bojsno 23
26.	Kostevc Ivan, Bojsno 34
27.	Štrucelj Anton, Bojsno 36
28.	Kržan Jože, Bojsno 40
29.	Verstovšek Franc, Bojsno 49
30.	Žmavc Ivan, Bojsno 47
31.	Filipčič Martin, Bojsno 2
32.	Cizelj Miha, Piršenbreg 29
33.	Kržan Franc, Cecilija, Piršenbreg 3
34.	Ogorevc Jože, Piršenbreg 17
35.	Pšeničnik Franc, Piršenbreg 11
36.	Šuler Cecilija, Anton,- Piršenbreg 28
37.	Novak Ivan, Piršenbreg 10
38.	Bratanič Leon, Brezje 14
39.	Dirnbek Jože, Brezje 10
40.	Hriberšek Franc, Brezje 13
41.	Kelhar Franc, Brezje 16
42.	Ogorevc Ivan, Brezje 12
43.	Zevnik Ivan, Ljudmila, Bre-5 z 11
KS JESENICE
1.	Franko Jože, Obrežje 25
2.	Humek Ivan, Obrežje 23
3.	Munič Franc, Obrežje 27
4.	Pangerčič Zdenko, Obrežje 23
5.	Povh Fradc, Obrežje 31
6.	Šinkovec Štefan, Obrežje 60
7.	Stefanič Andrej, Obrežje 38
8.	Vegelj Marija, Janez, Obrežje 30
9.	Zavor. Janez, Obrežje 22
10.	Zrlič Janez, Cecilija, Bregansko selo 41
11.	Ajster Martin, Nova vas 13
12.	Novoselič Andrej. Nova vas 13
13.	Semenič Anton, Nova Vas 9
14.	Frigelj Martin, Jesenice na Dol. 22
15.	Kos Rudolf, Jesenice na Dol. 12
16.	Semenič Jože, Ernest, Jesenice na Doi. 27
17.	Zobarič Anton, Jesenice na Dol. 25
18.	Budič Franc, Podgračeho 1
19.	Novosel Franc, Ribnica 21
20.	Povh Janez, Ribnica 7
KS KRŠKA VAS
1.	Ajster Franc, Krška vaš 88
2.	Ajster Miha, Krška vas 56
3.	Gerdovič Albert, Krška vas 77
4.	Horvatič Danica, Krška vas 82
5.	Ivšič Miha, Franc, Krška vas 6'4
6.	Jankovič Jože, Olga, Krška vas 60
7.	Kranjc Jože, Krška vas 78
8.	Lubšina Franc, Krška vas 80
9.	Piltaver Jože, Krška vas 57
10.	Pldan Janez, Krška vas 70
11.	Račič Janez, Krška vas 76
12.	Zakošek Anton, Krška vas 81
13.	Zidarič Jože, Krška vas 71
14.	Zokalj Alojz, Rozalija, Krška vas 54
KS KAPELE
1.	Kelhar Anton, Kapele 45
2.	Šoštarec Franc, Olga, Kapele 32
3.	Krošelj Franc, Marija, Vrh j e 39
4.	Radanovič Jože, Angela, Vrh j e 75
5.	Stanič Franc, Vrh j e 13/56
6.	Stanič Jože, Marija, Vrh j e 67
7.	Urek Marija, Matija, Vrh j e 1
8.	Bogovič Anton, Slogonsko 22
9.	Kežman Janko, Ana, Slogonsko 7
10.	Krošelj Andrej, Slogonsko 5
11.	Kovačič Jože, Slogonsko 12
12.	Krošelj Antonija, Slogonsko 23
13.	Krošelj Franc, Roza, Slogonsko 14
14.	Krošelj Ivan, Alojz, Slogonsko 11
15.	Požar Anton, Ana, Slogonsko 41
16.	Požar Ivan, Terezija, Slogonsko 9
17.	Požar Ivan, Neža, Slogonsko 44
18.	Pšeničnik Franc, Alojzija, Slogonsko 32
19.	Pšeničnik Matija, Jožefa, Slogonsko 8
20.	Radanovič Miha, Slogonsko 25
21.	Radanovič Ivan, Ana, Slogonsko 43
22.	Sepec Franc, Slogonsko 36
23.	Novosele Franc, Jožefa, Rakovec 7
24.	Šepec Franc, Marija, Rakovec 9
25.	Urek Terezija, Zvonko, Rakovec 10
26.	Verbančič Jože, Rakovec 17
27.	Balon Fric, Zupelevec 47
28.	Francekovič Stanko, Zupelevec 43
29.	Geč Marija, Jože, Zupelevec 25
30.	Janežič Boris, Zupelevec 58/4
31.	Šafer Antonija, Zupelevec 45
32.	Šepetave Franc, Terezija, Zupelevec 42
33.	Podvinski Ivanka, Podvinje 6
34.	Požar Ivan, Podvin j e 5
35.	Vidmar Andrej, Podvinje 14
36.	Zijal Jože, Marija, Podvinje 13
37.	Erban Karl, Podvinje 29
38.	Krošelj Ivan, Jože, Jereslavec 9
39.	Medvedec Franc, Ana, Jereslavec 43
40.	Radanovič Franc, Jereslavec 34
41.	Urek Franc, Terezija, Jereslavec 29
42.	Vidmar Marija, Jože, Jereslavec 7
43.	Zevnik Franc, Jereslavec 28
KS PIŠECE
1.	Bibič Vinko, PiSece 59
2.	Filipčič Ferdinand, Pišece 114
3.	Grmovšek Jože, Pišece 95
4.	Kostanjšek Martin, Pišece 63
5.	Kostevc Viktor, Pišece 51
6.	Leskovšek Mihael, Pišece 111
7.	Sodič Ivan, Pišece 117
8.	Štrucl Ignac, Pišece 41
9.	Denžič Franc, Blatno 17
10.	Dušič Ivan, Martina, Blatno 16
11.	Podvinski Ivan, Blatno 6
12.	Sotelšek Mihael, Blatno 40
13.	Varlec Martin, Blatno 28
14.	Omerze Mihael-Dušič, Pavlova vas 70 c
15.	Podvinski Zvonko, Pavlova vas 42
16.	Černelč Anton, Podgorje 25
17.	Černelč Franc, Podgorje 70
18.	Černelč Jože — Kobe Franc, Podgorje 48
19.	Grmovšek Franc, Podgorje 12
20.	Kocjan Antonija, Travnikar, Podgorje 81
21.	Kovačič Jože, Podgorje 40
22.	Medved Karl, Podgorje 57
23.	Rožman Stanko, Podgorje 14
24.	Travnikar Ivan, Milka, Podgorje 13
25.	Volk Janez, Podgorje 81
26.	Vranetič Franc, Podgorje 17
27.	Bibič Jože, Dednja vas 41
28.	Černelč Franc, Dednja vas 23
29.	Dušič Ivan, Dednja vas 8
30.	Sotelšek Franc, Dednja vas 12
31.	Štrbuncelj Jože, Dednja vas 3
32.	Verstovšek Franc, Dednja vas 60
KS PEČICE - KRIŽE
1.	Grmovšek Amalija, Franc, Pečice 24
2.	Godler Franc, Neža, Pečice 39
3.	Grmovšek Karl, Marija, Pečice
4.	Klavžar Justina, Pečice 10/12
5.	Kužner Franc, Pečice 18
6.	Kajba Franc, Pečice 37
7.	Omerzel Ivan, Pečice 38
8.	Božičnik Jože, Križe 15
9.	Božičnik Jože, Križe 19
10.	Grmšek Ivan, Marija, Križe 16
11.	Kunej Anton, Križe 36
12.	Mirt Franc, Marija, Križe 11
13.	Planinc Stanko, Križe 14
KS SKOPICE
1.	Arh Janez, Karolina, Gor. Skopice 12
2.	Bogolin Jože, Gor. Skopice 13
3.	Gramc Matija, Antonija, Gor. Skopice 43
4.	Jazbec Franc, Fanika, Gor. Skopice 15
5.	Jurkas Ludvik, Marija, Gor. Skopice 16
6.	Kalin Franc, Slavko, Gor. Skopice 42
7.	Plevanč Anton, Gor. Skopice 27
8.	Račečič Janez, Marija, Gor. Skopice 23
9.	Slovenc Stanko, Gor. Skopice 39
10.	Škvarč Anton, Gor. Skopice 25
11.	Tomše Viktor, Ana, Gor. Skopice 5
12.	Horžen Marjan, D. Skopice 54
13.	Račečič Jože, D. Skopice 23
14.	Račič Franc, Kristina, D. Skopice 28
15.	Rudman Ivan, Neža, D. Skopice $3
16.	Rudman Viljem, D. Skopice 22
17.	Škofij anc Anton, Drago, D. Skopice 25
18.	Škvarč Anton, D. Skopice 27
19.	Zevnik Marij*, Js**z, D. Skopice «f
KS SROMLJE
1.	Balas Adam, Ivanka, Gor. Pohanca 12
2.	Cizelj Ivan, Klemenčič, Gor. Pokama 6
3.	Krošelj Stanko, Gor. Pohanca 4
4.	Petan Branko, Gor. Pohanca 15
5.	B er tole Janez, Sromlje 13
6.	Kostanjšek Miha, Marija, Sromlje M
7.	Kostanjšek Stanko, Sromlje 29
8.	Petan Jože, Sromlje 21
9.	Petan Martin, Sromlje 42
10.	Matjašič Vilko, Sromlje 22
11.	Petan Stanko, Sromlje 43
12.	Volčanjšek Stanko, Sromlje 20
13.	Avšič Martin, Sromlje 37
14.	Butkovič Anton, Marija, Volčje 88
15.	Strgar Jože, Volčje 7
16.	Strgar Ivan, Volčje 6
17.	Volčan j šek Ivan, Volčje 9
18.	Bostele Ivan, Angela, Okljukova gora 17
19.	Jelčič Martin, Okljukova gora 1
20.	Kajbe Ivan, Ivanka, Okljukova gora 20
21.	Krošelj Franc, Okljukova gora 6
22.	Kunej Avgust, Okljukova gora 30
23.	Bertole Martin, Silovec 8
24.	Kos Drago, Primožič, Silovec 20
25.	Kos Franc, Terezija, Silovec 7
26.	Molan Jakob Silovec 9
27.	Zakšek Zvonko, Silovec 12 28 Cizelj Jože, Cumovec 13
29.	Kos Jožefa, Bertole, Cumovec 16
30.	Žerjav Franc, Marija, Curnovec 22
KS SENTLENART
1.	Godler Martin, Marija, Brežina 16
2.	Habinc Alojz, Ana, Brežina 3/4
3.	Lepšma Ivan, Marija, Brežina 36/24
4.	Novak Franc, Ana, Brežina 10/9
5 Požar Franc. Minka. Brežina 27/13
6.	Šetinc Martin, Ana, Brežina 18/17
7.	Cerjak Franc, Ivanka, Cundrovec 18/8
8.	Kastelic Jože, Jožefa, Cundrovec 10/1
9.	Kržan Martin, Marija, Cundrovec 21/6
10.	Lubšina Ana, Jože, Cundrovec 11/8
11.	Sepec Jože, Cundrovec 2/14
12.	Vogrinc Franc, Cundrovec 4/12
13.	Bogovič Jože, Gor. Lenart 11/12
14.	Ferenčak Jože, Marija. Gor. Lenart 47
15.	Kunej Jože, Gor. Lenart 10
16.	Novak Anton, Gor. Lenart 16/12
17.	Peterkovič Franc, Marija, Gor. Lenart 28/13
18.	Predanič Ivan, Gor. Lenart 31/1
19.	Savnik Janez, Gor. Lenart 27/8
20.	Savnik Marija, Cerjak Vlado, Gor. Lenart 24
21.	Savnik Martin, Gor. Lenart 42/43
22.	Novak Ana, Šentlenart 97/14
23.	Jeršič Marija, Ivan, Šentlenart 74/51
24.	Cizelj Darinka, Gor. Lenart 29
. KS VELIKA DOLINA
1.	Bizjak Franc, Cirnik 1
2.	Cirnski Janez, Marija, Cirnik 14
3.	Bukovinski Martin, Koritno 17
4.	Kvartuh Janez, Koritno 12
5.	Prah Martin, Jože, Koritno 16
6.	Mikulanc Alojz, Laze 8
7.	Pangerčič Janez, Laze 10
8.	Bajs Jože, Ponikve 9
9.	Heimbring Jože, Ponikve 22
10.	Kuhar Miha, Ponikve 16
11.	Lazanski Gabriela, Ponikve 20
12.	Rostohar Marija, Vel. Dolina 10
13.	Ciglar Jože, Marija, Vel. Dolina 15/11
14.	Vovk Janez, Bara, Vel. Dolina 6/25
KS VELIKE MALENCE
1.	Baškovič Franc, Antonija, Vel. Malence 18
2.	Kožar Slavko, Vel. Malence 30
3.	Kolar Anton, Vel. Malence 17/16
4.	Mustar Vinko, Vel. Malence 42
5.	Prah Franc, Zorko Ivan, Vel. Malence 23
6.	Prah Josip, Vel. Malence 12
7.	Škofij anc Miha, Vel. Malence 11/28
8.	Mustar Ivan, VeL Malence 39
KS MRZLAVA VAS
1.	Baškovič Jože, Marija, Mrzlava vas 16
2.	Komočar Rudi, Ivanka, Mrzlava vas 17/7
3.	Les Franc, Mrzlava vas 34
4.	Lorber Albert, Mrzlava vas 24
5.	Soško Ivan, Mrzlava vas 8
6.	Pangrčič Janez, Globočice 6
7.	Tomše Jože, Globočice 8
8.	Klemenčič Jernej, Krška vas 1
9.	Tomše Ernest, Janez, Krška vas 7
10.	Vegelj Terezija, Jože, Krška vas 6
11.	Gramc Ivan, Kamence 1
12.	Zurko Franc, Kamence 3
13.	Gramc Miha, Čedem 2
137.
Na podlagi 72. in 74. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščini (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine
1. člen
Delegatska mesta v zboru združenega dela se razdelijo po delovnih področjih, tako da pripada:
—	24 delegatskih mest delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva:
—	3 delegatska mesta delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja pro-svetno-kulturne dejavnosti;
—	3 delegatska mesta delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja so-cialno-zdravstvene dejavnosti;
—	5 delegatskih mest delegacijam delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani pri (TOK) temeljnih organizacij kooperantov in drugi kmetje ter njihovi družinski člani, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost;
—	2 delegatski mesti delegacijam delovnih ljudi, ki delajo z delovnimi sredstvi v obrti, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	1 delegatsko mesto delegacijam delovnih skupnosti državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela;
—	3 delegatska mesta delegacijam aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
RAZPOREDITEV DELEGATSKIH MEST S PODROČJA GOSPODARSTVA
2.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja gospodarstva, razporedijo v dve skupini:
I. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, katerim pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela:
del.
mesto
— Slovenijales Ljubljana — Tovarna pohišt-
va Brežice	1
— Beti Metlika — Belokranjska trikotažna industrija TOZD Dobova	1
— Železniško gospodarstvo, centralne delavnice TOZD za vzdrževanje voz Dobova	1
— Prevoz, avto transportno podjetje	Brežice 1
— Komunalno obrtno podjetje Brežice	1
— Agrotehnika Gruda, TOZD Agroservis Brežice	1
— Jutranjka Sevnica, TOZD Orlica	Brežice 1
— Kovinoplast. Jesenice na Dolenjskem	1
— Petrol Motel Čatež	1
— Lesnina Ljubljana, TOZD Dekorles Dobova	1
— Trimo Trebnje, TOZD Jeklene konstrukcije Dobova	1
II. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela:
1.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Gozdno gospodarstvo Brežice — Delovna skupnost skupnih služb — TOZD Gozdarstvo, Pod obzidjem 4, Brežice — TOZD Trgovina z gradbenim materialom in kurivom
— TOZD Hortikultura in plantaže ter gradnje — TOZD za transport in mehanizacijo
2.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
EMONA, Ljubljana, trgovsko, gostinsko podjetje na veliko in malo
— Delovna skupnost skupnih služb — TOZD trgovina na malo — TOZD trgovina na veliko — TOZD gostinstvo — Gostišče pri Gradu
3.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
AGRARIA, proizvodno in trgovsko podjetje Brežice
— Delovna skupnost skupnih služb — TOZD Kmetijstvo, Šentlenart 72 — TOZD Agroblagovni promet. Šentlenart 72 — TOZD Flora blagovni promet Čatež 75a — TOZD Vrtnarija Čatež
4.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
»ISKRA« TOZD ELA Novo mesto. Obrat Bizeljsko
— Tovarna klobukov Sešir Škofja Loka, obrat Stara vas
— Koloniale Maribor, TOZD Preskrba, poslovalnica Bizeljsko
5.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
PETROL Ljubljana, TOZD Trgovina na drobno Brežice
— Trgoavto Koper, poslovalnica Brežice — Elektrotehna Ljubljana, prodajama Brežice — Peko, tovarna obutve, poslovalnica Brežice — Borovo, Jug. kombinat gume in obutve, p. e. prodajalna Brežice
— Državna založba Slovenije, poslovalnica Brežice — Koteks Tobus Ljubljana, odkupna postaja Brežice
— Tobačna tovarna Ljubljana, poslovalnica Brežice
— Koka PPK Varaždin, prodajalna Brežice — Kerametal, prodajalna Brežice — Jugoslovanska loterija Brežice — Delo, prodajalna časopisa — Dimnikarsko podjetje Brežice
6.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
SALONIT Anhovo, TOZD Opekarna Brežice — TOZD Rudnik Globoko
7.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Podjetje za PTT promet Brežice — 2TP Ljubljana, prometna sekcija postaja Brežice
— ZTP Ljubljana, prometna sekcija postaja Dobova
— INTEGRAL SAP Ljubljana, TOZD Brebus Brežice
8.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
POZD Regulator Brežice — Dinos Ljubljana, poslovalnica Brežice — SGP Slovenija ceste, Tehnika Ljubljana, TOZD PKM Brežice
9.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Splošno livarstvo Dobova — Gruda Ljubljana, poslovalnica Dobova
10.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Slovin Bizeljsko — Brežice — Delovna skupnost skupnih služb — TOZD Vinarstvo Brežice
— Žito Ljubljana, PE Pekarna in slaščičarna Brežice
11.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
IM V Novo mesto, TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice
— IMV tovarna avtomobilov, PE Brežice
12.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Projektivni biro Region Brežice — Vodna skupnost Dolenjske, DE Čatež — Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Brežice — GOI, podjetje za gradnjo, projektiranje, inže-: niring uslug in proizvodnja Brežice
— Kemična industrija Kamniktit, enota Skopice
— TOZD Elektro Krško, DE Brežice — Slovenija ceste Ljubljana, PE Asfaltna baza Cerklje
— Prodajno obrtna zadruga Grič Brežice — Metalgrad Jesenice na Dolenjskem
13.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Ljubljanska banka — Ekspozitura Brežice — Zavarovalna skupnost Triglav, enota Brežice — Služba družbenega knjigovodstva Brežice
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA PROSVETNO-KULTUKNE DEJAVNOSTI
3.	člen
Za delegiranje delegata v zbor združenega dela oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja prosvetno-kulturne dejavnosti s sporazumom, konference delegacij.
14.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Šolski center Brežice — Zavod za kulturo Brežice — Posavski muzej Brežice
15.	konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti, oblikujejo temeljne organizacije in skupnosti Vzgojnoizobraževalnega zavoda Brežice:
Osnovna šola bratov Ribarjev Brežice — Osnovna šola Artiče — Osnovna šola Bizeljsko — Osnovna šola Globoko — Osnovna šola Dobova — Osnovna šola Cerklje — Osnovna šola Velika Dolina — Osnovna šola Pišece — Vzgojnovarstveni zavod Brežice — Glasbena šola Brežice
— Strokovna služba vzgojno izobraževrJr-gn zavoda
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA SOCIALNO ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti razdelijo v dve skupini:
I.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jim pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela:
EMONA Ljubljana, TOZD Terme Čatež
II.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela.
16.	konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti v zboru združenega dela, oblikujejo temeljne organizacije in skupnosti Zdravstvenega centra Brežice:
Zdravstveni center Brežice — TOZD Splošna bolnica Brežice — TOZD Zdravstveni dom Brežice — TOZD Lekarna Brežice
— Dom upokojencev BreSSee
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA KMETIJSTVA
5.	člen
Za volitve delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijske dejavnosti se pri TOK Slovin in pri PE TOK pri Gozdnem gospodarstvu formirata delegaciji sestavljeni iz delavcev TOK, kmetov kooperantov in delavcev, ki z njimi združujejo svoje delo
I.	SLOVIN TOK Vinogradništvo — 2 del. mesti
II.	.Poslovna enota TOK pri Gozdnem gospodarstvu — 1 del. mesto
17.	konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti oblikujejo delavci TOK pri Agrariji skupaj s kooperanti ter delavci Veterinarskega zavoda:
AGRARIA TO Kooperantov — 2 del. mesti
— Posavski veterinarski zavod Brežice
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA OBRTNE DEJAVNOSTI
6.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrti in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva, oblikujejo eno delegacijo, ki ji pripadata dve delegatski mesti.
RAZPORED DELEGATSKIH MEST DELOVNIH SKUPNOSTI S PODROČJA DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV IN DRUGIH
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja dejavnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev oblikujejo vse temeljne samoupravne skupnosti s teh področij skupno delegacijo, ki ji pripada eno delegatsko mesto.
Skupna delegacija delovne skupnosti upravnih organov, skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij
Delovna skupnost upravnih organov
—	delovna skupnost Temeljnega sodišča Novo mesto — enota Brežice
—	delovna skupnost Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto — enota Brežice
—	delovna skupnost Sodišča združenega dela Brežice
—	delovna skupnost Postaje milice Brežice
—	delovna skupnost družbenopolitičnih organizacij občine Brežice
—	delovna skupnost občinske zveze prijateljev mladine
—	delovna skupnost občinskega odbora RK
—	delovna skupnost Zavoda za zaposlovanje
—	delovna skupnost avto-moto društva
—	delovna skupnost občinske zveze za telesno kulturo
—	delovna skupnost skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti
—	delovna skupnost kmetijske zemljiške skupnosti
—	delovna skupnost samoupravne komunalne interesne skupnosti
—	delovna skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti
—	delovna skupnost Medobčinske gospodarske zbornice Posavja
— Pokrajinski odbor za Posavje Brežice — Pokrajinski štab za TO Posavje Brežice — Občinski štab za TO Brežice Skupno delegacijo iz prejšnjega odstavka sooblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA JLA
8.	člen
Delegacijam aktivnih vojaških oseb in civilnim osebam v službi oboroženih sil SFRJ pripadajo tri delegatska mesta, in sicer:
— Garnizonu Cerklje — 1 del. mesto — Remontnemu zavodu v Breganskem selu — 2 del. mesti
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9.	člen
Konference delegacij za delegiranje delagata v zbor združenega dela občinske skupščine oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti z medsebojnim sporazumom, ki ureja zlasti:
način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerje med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in admini-strativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
10.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti iz členov 2., 3., 4. in 7. so dolžne v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka skleniti sporazume o oblikovanju konference delegacij oziroma skupne delegacije.
Ce delegacije do roka iz prejšnjega odstavka niso sklenile sporazuma o oblikovanju konferenc, se konference oblikujejo tako, kot je to predvideno v členih 2., 3., 4. in 7. tega odloka.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok Skupščine občine Brežice o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 6/1978).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-39/81
Brežice, dne 29. decembra 1381.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
138.
Na podlagi 152. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) in 3. člena zakona o sistemu državne uprave ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, dne 8. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice za opravljanje upravnih in strokovnih nalog v zvezi z izvajanjem odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
S tem odlokom se pooblašča Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice za opravljanje upravnih in strokovnih nalog v zvezi z izvajanjem odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/81-1
Brežice, dne 8. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine '
Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
139.
Na podlagi četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/31) ter na predlog Zgodovinskega arhiva v Celju, izdaja sekretariat za družbene službe in občo upravo Skupščine občine Brežice
ODLOČBO
o določitvi družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv v Celju
1.	člen
Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Brežice in katerih arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) prevzemal Zgodovinski arhiv v Celju (v nadaljnjem besedilu: arhiv) so:
1.	Salonit Anhovo — TOZD Rudnik Globoko in TOZD Opekarna Brežice
2.	Livarna Dobova
3.	DO proizvodnja kmetijske mehanizacije, Brežice
4.	IMV Novo mesto — TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Sentlenart
5.	Slovenijales — Tovarna pohištva Brežice
6.	Beti Metlika — TOZD Konfekcija Dobova
7.	Slovin DO Bizeljsko — Brežice
8.	Agraria Brežice
9.	Gozdno gospodarstvo Brežice
10.	Posavski veterinarski zavod Brežice
11.	GOI Podjetje za gradnjo projekt, inžinirmg proizvod. Brežice
12.	Petrol Ljubljana — TOZD Motel Čatež
13.	POZD Regulator Brežice
14.	Kovinoplast Jesenice na Dol.
15.	Projektivni biro Region Brežice
16.	DO Emona Posavje, Brežice
17.	VIZ Brežice TOZD Osnovna šola Velika Dolina
18.	VIZ Brežice TOZD Osnovna šola Artiče
19.	VIZ Brežice TOZD Osnovna šola Bizeljsko
20.	VIZ Brežice TOZD Osnovna šola Pišece
21.	VIZ Brežice TOZD Osnovna šola Globoko
22.	VIZ Brežice TOZD Osnovna šola Cerklje ofo Krki
23.	VIZ Brežice TOZD Ospovna šola Dobova
24.	VIZ Brežice TOZD Osnovna šola Brežice
25.	VIZ Brežice TOZD Glasbena šola Brežice
26.	Vzgojno varstveni zavod Brežice
27.	Šolski center Brežice
28.	Posavski muzej Brežice
29.	Zavod za kulturo Brežice
30.	Zdravstveni center Brežice
31.	DO Emona hoteli Ljubljana — TOZD Terme Čatež
32.	Skupščina občine Brežice
33.	Hišni svet Veljka Vlahoviča 4
34.	Sodišče združenega dela Brežice
35.	SIS za gozdarstvo in gozdnogospodarsko območje Brežice
36.	Kmetijsko zemljiška skupnost Brežice
37.	SIS stanovanjske skupnosti občine Brežice
38.	SIS za požarno varnost občine Brežice
39.	Samoupravna komunalna interesna skupnost Brežice
40.	Izobraževalna skupnost Brežice
41.	Občinska raziskovalna skupnost Brežice
42.	Kulturna skupnost Brežice
43.	Telesnokulturna skupnost Brežice
44.	Občinska skupnost socialnega skrbstva Brežice
45.	Občinska skupnost za zaposlovanje Brežice
46.	Občinska skupnost otroškega varstva Brežice
47.	Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Brežice
48.	Komite občinske konference ZKS Brežice ,49. Občinska konferenca SZDL Brežice
50.	Občinski svet ZSS Brežice
51.	Občinski odbor RK Brežice
52.	Občinska konferenca ZSMS Brežice
53.	ZB NOV občine Brežice
54.	Občinska strelska zveza Brežice
55.	Občinska zveza prijateljev mladine Brežice
56.	Občinska gasilska zveza Brežice
57.	Občinska turistična zveza Brežice
58.	Krajevna skupnost Brežice
59.	Krajevna skupnost Artiče
60.	Krajevna skupnost Bizeljsko
61.	Krajevna skupnost Cerklje ob Krki
62.	Krajevna skupnost Dobova
63.	Krajevna skupnost Šentlenart
64.	Krajevna skupnost Zakot - Bukošek
65.	Krajevna skupnost Krška vas
66.	Krajevna skupnost Globoko
67.	Krajevna skupnost Velike Malence
68.	Krajevna skupnost Mrzlava vas
69.	Krajevna skupnost Čatež ob Savi
70.	Krajevna skupnost Velika Dolina
71.	Krajevna skupnost Jesenice na Dol.
72.	Krajevna skupnost Pišece
73.	Krajevna skupnost Kapele >
74.	Krajevna skupnost Skopice
75.	Krajevna skupnost Skromlje
76.	Krajevna skupnost Pečice - Križe
Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih predhodnikov in pravnih naslednikov navedenih pravnih oseb in društev.
2.	člen
Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Brežice in niso vsebovani v 1. členu te odločbe, morajo izročiti arhivu arhivsko gradivo, ki ga določi arhiv, če arhiv ugotovi, da je to potrebno zaradi dopolnitve prevzetega arhivskega gradiva iz določenega časa ali v zvezi z določenimi vprašanji.
3.	člen
Družbene pravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi arhivsko gradivo, ki so ga prevzeli od družbenih pravnih oseb oziroma društev, ki so prenehali ž delom in so imeli sedež nsf območju občine Brežice, če arhiv ugotovi, da ima to gradivo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.
4.	člen
Družbene pravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi dokumentarno gradivo, ki ga imajo in je nastalo:
—	do 9. maja 1945,
—	do nacionalizacije 5. decembra 1946 oziroma
28.	aprila 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij,
—	do 18. julija 1946, kadar gre za gradivo zadrug.
5.	člen
Družbene pravne osebe in društva iz 1. do 4. člena te odločbe morjao sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona o naravni in kulturni dediščini zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce.
6.	člen
Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Brežice, a ne izročajo arhivskega gradiva arhivu, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo. Drugemu imetniku lahko odstopajo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva.
Kot arhivsko gradivo je razumeti dokumentarno gradivo v smislu 58. člena in odbrano po prvem odstavku 59. člena zakona o naravni in kulturni dediščini.
7.	člen
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 032-2/81-6
Brežice dne 15. januarja 1981.
V.	d. sekretarja
Darka Dokler 1. r.
CELJE
140.
Na podlagi pooblastila iz 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih piana Občinske zdravstvene situpnosti Celje za obaobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 28. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost
1.	člen
Celokupna realna vrednost programa za leto 1982 iz 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 je preračunana na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči za leto 1982 in usklajena z gibanjem sredstev skupne porabe v občini Celje.
2.	člen
Nominalna vrednost programa za leto 1982 z upoštevanjem določil 1. člena tega sklepa se razporedi na posamezne glavne programske naloge takole:
v 000 din
Opis
Vrednost
programa
a) zagotovljeni program vključno z repub-
liško solidarnostjo	465.153
b)	skupni program v SRS	8.465
c)	dopolnilni program skupno z naložbami	566.915
Skupaj leto 1982	1,040.533
d)	pokrivanje obveznosti iz naslova nedosežene dovoljene porabe iz leta 1981	25.847
Vse skupaj (a do d)	1,066.380
Od tega odpade obveznost združevanja sredstev:
1.	iz združenega dela	1,057.425
od tega:
—	program za leto 1982	1,031.578
—	nedosežena dogovorjena sredstva iz
leta 1981	25.847
2.	iz prispevkov kmetov	4.042
3.	iz ostalih prihodkov	4.913
Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa za leto 1982 odpade na:
v 000 din
—	obveznost združevanja za izvajanje zdravstvenega varstva	913.453
—	obveznost združevanja za izplačila nado-
mestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine itd.	118.125
Skupaj obveznost združenega dela	1,031.578
Od vrednosti programa odpade na:
—	obveznost združevanja za republiško
solidarnost (zagotovljeni program)	15.353
—	obveznost združevanja na skupni program
SRS	8.465
—	obveznost združevanja za medobčinsko
solidarnost (dopolnilni program)	21.931
3.	člen
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo dogovorjenih sredstev med letom, se upoštevajo določila 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za ob-dpbje 1981—1985.
4.	člen
Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1982.
5.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 022-1/1981
Celje, dne 28. decembra 1981.
Namestnik predsednika skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
dr. Kristina Bakija-Rečnik 1. r.
141.
Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 28. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah:
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,37
—	od bruto osebnega dohodka v breme
dohodka po stopnji	10,88
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov—znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih
površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov	29 «/o
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo	1.000 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za
člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca- delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dej a vnest z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za tekoče leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60 «/0 poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve ipogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa.
6.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalih zneskih, in sicer:
din
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja	383
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov
pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 383
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 "/o.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam
učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6«/o od bruto osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, 7-364/81 in Uradni list SRS, št. 14-818/81). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 022-1/1981.
Celje, dne 28. decembra 1981.
Namestnik predsednika skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
dr. Kristina Bakija-Rečnik 1. r.
CERKNICA
142.
Na podlagi 26. člena zakona o finanoranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica v I. trimesečju 1982
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Cerknica za leto 1982 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih koristnikov sredstev proračuna za I. trimesečje leta 1982 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Cerknica za leto 1981.
2.	člen
Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 %> vseh sredstev razporejenih z odlokom o proračunu za leto 1981.
3.	člen
Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odloku so sestavni del prihodkov in razporeditve prihodkov proračuna za leto 1982.
i	4. člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega leta.
5.	člen
Ta odlok začne veljati dan pO objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 400-1/82-9
Cerknica, dne 5. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
143.
Na podlagi 147. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), ter 158. in 159. člena republiškega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 167. in 290. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč
1.	člen
V odloku o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/77) se 6. člen spremeni tako, da se glasi:
»Investitorji gradijo zaklonišča, kjer je to mogoče kot dvonamenski objekt: za zaščito prebivalstva pred vojnimi akcijami z možnostjo uporabe tudi v miru, za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon in odlok.
Zasebni graditelji morajo graditi skupno zaklonišče pri skupinskih gradnjah, kjer je predvideno število prebivalcev večje kot 50. V primeru posamezne gradnje ali ko gre za manjšo skupinsko gradnjo z manjšim številom prebivalcev, pa so investitorji dolžni plačati prispevek po prvem odstavku 12. člena odloka.«
2.	člen
Za drugim odstavkom 8. člena se vnese nov odstavek, ki glasi:
»Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko z odločbo oprosti investitorja obveznosti gradnje zaklonišč, če ugotovi, da gradnja zaklonišč ni mogoča zaradi tehničnih, geoloških in hidroloških razlogov, če so v neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti, ali če bodo zagotovljene po načrtu gradnje zaklonišč.«
Tretji, četrti in peti odstavek 8. člena postanejo: četrti, peti in šesti.
3.	člen
Za 20. členom se doda nov 20. a člen, ki glasi:
»Zasebni graditelji, ki so bili dolžni graditi zaklonišče s pridobljenim soglasjem do uveljavitve teh sprememb, a svoje obveznosti niso izpolnili, so dolžni plačati prispevek po prvem odstavku 12. člena odloka.«
4.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-2/77-9
Cerknica, dne 5. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
144.
Na podlagi 7. in 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1981 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o grbu in zastavi občine Cerknica
/	1. člen
Grb in zastava občine Cerknica sta stalni oznaki občine Cerknica, ki simbolizirata občino kot družbenopolitično skupnost.
2.	člen
Grb občine Cerknica predstavlja stilizirano pokrajino modre in zelene barve na belem polju obrobljenem s črnim robom. Oblika polja je pokončen pravokotnik, ki je na spodnjih robovih zaobljen. Na zgornjem robu pravokotnika je napis Cerknica.
Zastava je svetlo modre barve. V sredini spodnje tretjine zastave je grb iz katerega se stilizirano znamenje nadaljuje z ravnimi črtami modre in zelene barve po širini zastave. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1 :2.
3.	člen
Grb in zastava občine Cerknica se lahko uporabljata samo v obliki in primerih, ki jih določa ta odlok. Izjemoma je mogoče uporabljati grb enobarvno, kadar to narekuje način izdelave grba oziroma uporaba materiala. Uporabljati pa se mora tako, da se ne krni ugleda in dostojanstva občine Cerknica.
4.	člen
Grb občine se lahko uporablja:
1.	na svečanih listinah občine Cerknica, njenih organov in na njenih publikacijah,
2.	na plaketah, značkah in odličjih občine Cerknica,
3.	na družbenih, kulturnih in športnih prireditvah v občini Cerknica,
4.	na sedežu občine.
5.	člen
Zastava občine se lahko uporablja:
1.	na družbenih, kulturnih in športnih prireditvah v občini Cerknica,
2.	na sedežu občine Cerknica.
6.	člen
Grb občine Cerknica smejo uporabljati tudi kraj jevne skupnosti, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva na območju občine:
1. na listinah o priznanjih, značkah ter drugih, odličjih.
2.	na krojih, oblačilih in simbolih, s katerimi javno nastopajo,
3.	za okrasitev prireditvenih prostorov.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica lahko odobri uporabo grba in zastave tudi v drugih primerih.
7.	člen
Prepovedano je uporabljati poškodovan grb in zastavo ah grb in zastavo neustreznega videza.
8.	člen
Za izdajo dovoljenja za uporabo grba in zastave iz 4. in 5. člena lega odloka in za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen občinski upravni organ za občo upravo.
Za izvajanje 7. člena tega odloka je pristojna občinska komunalna inšpekcija.
9.	člen
Pravna oseba, ki v nasprotju s tem odlokom (izdeluje) daje v promet ali uporablja grb in zastavo v javnosti, se kaznuje z denarno kaznijo 500 do 10.000 din.
Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje odgovorna oseba z denarno kaznijo 200 do 2.000 din.
Ce krši določila tega odloka fizična oseba, se jo kaznuje z denarno kaznijo 500 do 5.000 din.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/31-9
Cerknica, dne 5. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
V	Janez Pakiž 1. r.
145.
Na podlagi 5. in 13. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 1., 30. ter 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti občine Cerknica za obdobje 1981—1985 je skupščina Izobraževalne skupnosti občine Cerknica na seji dne 24. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za vzgojo in izobraževanje
1
S tem členom se v smislu določb zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80), določijo osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za uresničevanje nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Izobraževalne skupnosti občine Cerknica za obdobje 1981—1985.
2
Za uresničevanje nalog vzgoje in izobraževanja združujejo sredstva tudi:
—	delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo pisatelji, gledališki umetniki, likovni umetniki, glasbeni umetniki, prevajalci, oblikovalci, piesaici-arhitekti, skladatelji, rejnice, športniki, izumitelji, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje),
—	delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
3
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi od katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določeno v pogodbi s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek vključno z vsemi prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
5
Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku.
6
Prispevek za vzgojo in izobraževanje plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
7
Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in v skladu s tem sklepom odmerja in pobira uprava za družbene prihodke občine Cerknica.
8
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2/82
Predsednik skupščine OIS Cerknica
Branko Troha L r.
148.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica na seji obeh zborov dne 22. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od
1.	januarja 1981 dalje
1.	člen
V 7. členu sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) se spremeni prispevna stopnja in znaša:
Občinska zdravstvena skupnost	Stopnja
Cerknica	10,87
2.	člen
Spremeni se 3. člen sklepa, tako da se glasi:
»Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.«
3.	člen
V 4. členu sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za delavce, ki so zaposleni 'pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 "A povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.«
Sedanji drugi odstavek, postane tretji.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS; spremenjena prispevna stopnja iz 1. člena tega sklepa se uporablja od 1. septembra 1981 dalje, spremembe in dopolnitve iz 2. in 3. člena tega sklepa pa od 1. januarja 1981 dalje.
St. 29/82
Predsednik skupščine OZS Cerknica
Franc Hvala 1. r.
147.
Na podlagi 19. in 40. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SHS, št. 35/79) in 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Cerknica za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na seji dne 8. januarja 1982 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov; za socialno skrbstvo
1
S tem sklepom se v smislu določb zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80), določijo osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za uresničevanju nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Cerknica za obdobje 1981—1985.
2
Zk uresničevanje nalog socialnega skrbstva združujejo sredstva tudi:
—	delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo pisatelji, gledališki umetniki, likovni umetniki, glasbeni umetniki, prevajalci, oblikovalci, plesalci, arhitekti, skladatelji, rejnice, športniki, izumitelji, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje),
—	delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih,
3
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi od katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določeni v pogodbi s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek vključno z vsemi prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
5
Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku.
• 6
Prispevek za socialno skrbstvo plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
7
Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in v skladu s tem sklepom odmerja in pobira uprava za družbene prihodke občine Cerknica.
8
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. •
St. 1/82
Cerknica, dne 8. januarja 1982.
Predsednik skupščine
Skupnosti socialnega
skrbstva Cerknica
Zvone Nele L r.
148.
Na podlagi 6. in 15. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 27. člena samoupravnega sporazuma o temelj ih\ plana Skupnosti otroškega varstva Cerknica za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Cerknica na seji dne 11. januarja 1982 sprejela
»KLS*
e osnovah *a obračunavanje in plačevanje prispevkov za otroško varstvo
1
S tem sklepom se v smisla določb zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 3X80), določijo osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za uresničevanje nalog, ki sp jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporasumeca • temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Cerknica za obdobje 1981—1985.
a	^ i
žujejo sredstva tudi:
—	delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo pisatelji, gledališki umetniki, likovni umetniki, glasbeni umetniki, prevajalci, oblikovalci, plesalci, arhitekti, skladatelji, . rejnice, športniki, izumitelji, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje),
—	delavci, zaposleni ih! zasebnih delodajalcih.
3
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka 'za delovne ljudi, je enaka osnovi od
katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določeni v pogodbi s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4	.
Osnova z^i obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek vključno z vsemi prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
e
Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti dižji od zneska najmanjšega osebnega, dohodka - po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku.
6
Prispevek za otroško varstvo plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju. in plačevanju prispevkov za feadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
7
Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke ir) v skladu s tem sklepom odmerja
itn pobira uprava za družbene prihodke občine Cerknica.
8
, Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v
tJradnem listu SRS.
St 16/82
Cerknica, dne 11. januarja 1982.
Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Cerknica
Marko Žnidaršič L r.
MS. '
Na podlagi 61. Sena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega'
varstva Cerknica aa obdobje 1881—1886 ter doeoeeea o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina skupnosti otroškega varstva Cerknica na K seji
dne 11. januarja 1982 sprejela
SKLEP
e vlilni minimalne denarne pomoči otrokeen
in dohodkovnih pogojih v letu 1982
*	I
Pravica do minimalne denarne pomoti otrokom
je socialni položaj družine.
A.	DENARNE POMOČI OTROKOM DELAVCEV:
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	1.050 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.200 din mesečno na družinskega člana,
2.	550 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.200 din' do 2.800 din mesečno na družinskega člena,
3.	400 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.800 din do 3.900 din mesečno na družinskega člana.
II
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomO-či se upoštevajo vsi dohodki družine, kateri pogojujejo dejanski socialni položaj družine naštet v 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
<	m '
Za člane občanove družine se štejejo še starši, M jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.400 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske, dejavnosti upošteva v 3,5-krat-nem znesku katastrskega dohodka.
IV
Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno, če pride na člana družine lastnica posestva, ki jih, on preživlja več kot 6.000 din katastrskega dohodka letno.
V
B.	OTROCI IZ KMEČKIH IN DRUGIH DRUŽIN:
'Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči v znesku 400 din mesečno, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka.
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din ozi-
roma 2.800 din katastrskega dohodka letno na dru-'tinskega člana,
—	pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višini dohodka, določenega v drugi alinej te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
VI
C.	POVEČANJE DENARNE POMOČI:
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	320 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok,
—	150 din mesečno otrok, M ima edinega hranilca.
Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alinee iz prvega odstavka te točke ima ■ otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali ‘ drugi dohodki ne presegajo 1.400 din mesečno.
Povečane denarne pomoči veljajo za otroke delavcev in kmetov.
VII
Komisija za denarne pomoči pri Občinski skupnosti otroškega varstva Cerknica, lahko na podlagi mnenja krajevne skupnosti v kateri prebiva družina določi nižjo ali višjo denarno pomoč kot je določena s tem sklepom, če 3e to utemeljeno s socialnim stanjem družine.
VIII
Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 10. aprila 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči.
IX
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
Št. 8/82
Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Cerknica
Marko Žnidaršič L r.
IDRIJA
150.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in na sejj zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1881 sprejela .
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1981
1. člen
2.	člen odloka o proračunu občine Idrija za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 11/81) se spremeni tako, da se glasi:
Občinski proračun za leto 1981 obsega prihodke v skupnem znesku 63,271.000 din, ki se razporedijo;
\	<Hn
—	po posebnem delu proračuna v
znesku	63,031.000
—	za tekočo proračunsko rezervo v
znesku	‘>/"1000
2.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Št. 402-3/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občina Idrija Cveto šulgaj 1. r.
	Prihodki			Razpored prihodkov >	
1	Davek na dohodek in davek iz		1	Dejavnost organov DPS	31,409.270
	osebnega dohodka	17,252.000	. 2	Dejavnost ljudske obrambe	3,901.470
2	Prometni davek, davek na premo-		3	Dejavnost D PO in društev	3,760.260
	ženje in na dohodek od premoženja	23,722.000	4	Negospodarske investicije	10,219.900
3	Takse	3,180.000	5	Socialno sktbstvo	8,765.200
4	Dohodki po posebnih predpisih	1,823.000	6	Zdravstveno ‘ varstvo	20.000
5	Dohodki upravnih organov in drugi		7	Urbanizem in geodezija	1,657.900
	dohodki	1,263.000	8	Dejavnost krajevnih skupnosti	841.000
6	Dopolnilna sredstva republike	• 15,219.000	9	Gospodarske intervencije	1,779.000
7	Prenesena sredstva	812.000	10	Tekoča proračunska rezerva	240.000
				11	Obveznosti iz .prejšnjega leta	65.000
			12	Sredstva rezerv občine Idrija	. 612.000
	Skupaj 1—7	63,271.000		Skupaj 1—12	63,271.000
151.
Ne podlagi 26. člena zakona o financiranju 'sploš-'-nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1982
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Idrija za leto 1982, najdlje pa do 31. marca 1982, se bodo, proračunske potrebe občine Idrija financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Idrija za leto 1981.
2.	člen
Plan dohodkov za I. trimesečje 1982 lahko obsega največ četrtino vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1982.
4.	člen
V primeru neenakomernega dotoka prihodkov v I. trimesečju 1982 se manjkajoča sredstva za izvajanje tega odloka krijejo z najemorfi kratkoročnega premostitvenega posojila iz rezervnega sklada občine Idrija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 402-3/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj I. r.
152.
Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list S&S, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
O Dl. O K
o spremembi odloka o uporabi dela sredstev rezerve občine Idrija
1/. člen
V 1. členu odloka o uporabi sredstev rezerve občine Idrija (Uradni list SRS, št. 16/81 z dne 29. 5. 1981) se znesek 366.050 din nadomesti z zneskom 667.978
dna.
Z »en
Del sredstev Vezerve občine Idrija v višini 200.000 din se nameni za kritje regresiranja povečane nabave
umetnih gnojil v zveri z odpravo posledic daljšega
sušnega obdobja pred drugo košnjo v poletni sezoni 1981.
^	3. člen
Sredstva iz 2. člena tega odloka se nakažejo Skup-noste za pospeševanje kmetijstva Idrija.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po ohjanri. v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Snlgaj L r.
153.
Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji
1.	člen
V 4. členu odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji (Uradni list SRS, št. 13/77, 18/79, 26/80 in 16/81) se v prvem odstavku znesek »84,000.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »85,000.000 din«; v drugem odstavku pod točko B) zdravstveni dom pri alinei — sredstva iz samoprispevka — se znesek »15,500.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »16,500.000 dinarjev*.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-2/77
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
_	154.
Na podlagi 116. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
/	1. člen
2. člen citiranega odloka se spremeni tako, da se glasi:
Svet ima 13. članov. Predsednika in člane sveta imenuje Skupščina občine Idrija iz organov in organizacij, katerih dejavnost je pomembna za preventivo in vzgojo dejavnosti v cestnem prometu, kot so: Avto moto društvo Idrija, Zveza šoferjev in avtomehanikov Idrija, Občinska konferenca SZDL Idrija, Postaja milice Idrija, Samoupravna cestna skupnost občine Idrija, Avtoprevoz Tolmin, Šolski center Idrija, Osnovna šola Idrija, Osnovna šola Cerkno, Osnovna šola Sp. Idrija, Osnovna šola Orni. vrh in VVZ Štefke Majnik Idrija.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-14/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
155.
Na podlagi 11. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Geodetskega zavoda Celje za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka
1
Skupščina občine Idrija pooblašča Geodetski zavod Celje za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka na območju nove topografsko-katastrske izmere dela naselja Cerkno.
2
Pooblastilo velja do 31. 12. 1982.
St. 45-1/82
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
156.
Na podlagi tretjega odstavka 83. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
SKLEP
• soglasju k časovni razporeditvi in trajanju zimskih Šolskih počitnic vzgojnoizobraževalnih organizacij Šolski center Idrija in Dom učencev Nikolaja Pirnata Idrija
1
Skupščina občine Idrija daje soglasje k časovni razporeditvi in trajanju zimskih šolskih počitnic v
šolskem letu 1981/82, ki sta jo vzgojnoizobraževalni organizaciji "Šolski center Idrija in D jaški dom Nikolaja Pirnata Idrija določila s svojima letnima delovnima načrtoma.
2
Zimske šolske počitnice bodo trajale 14 dni v terminu od 23. 1. 1982 do 6. 2. 1982.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
SL 61-9/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
157.
Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SR Slovenije, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na , seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
POBUDO
Temeljnega sodišča v Novi Gorici za spremembo 4. člena dogovora o zagotovitvi pogojev za delo Temeljnega sodišča v Novi Gorici in Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici (Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin — objava v Uradnem glasilu št. 12/78, občina Idrija — objava v Uradnem listu SRS, št. 25/78)
I
Sprejme se pobuda Temeljnega sodišča v Novi Gorici za spremembo 4. člena dogovora o zagotovitvi pogojev za delo Temeljnega sodišča v Novi Gorici in Temeljnega javnega tožilstva v Novi Geriči, tako, da se ta glasi:
Na predlog sodišča, ob upoštevanju obsega celotnega dela in okvirnih meril za določitev delovnih mest sodnikov, se skupščine dogovorijo, da ima sodišče predsednika sodišča in 25. mest sodnikov.
Skupščine se tudi dogovorijo, da je potrebno za nemoteno opravljanje dela na sodišču skupno 430 sodnikov porotnikov, od tega 220 na enoti v Novi Gorici, 70 na enoti v Ajdovščini, 70 na enoti v Idriji in 70 na enoti v Tolminu.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-3/78
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idzja Cvete Sulgaj L z.
158.
Na podlagi 206. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji ilniliimniinlillfim i zbora dne 29. decembra 1981, seji zbora združenega dela dne 11. januarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela
ODLOČBO
o poimenovanju Doma upokojencev Idrija v »Dom upokojencev Jože Primožič-Miklavž« Idrija
1
Dom upokojencev Idrija se poimenuje po revolucionarju in častnemu občanu občine Idrija v »Dom upokojencev Jože Primožič-Miklavž« Idrija.
2
, Ta odločba velja takoj. Odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-19/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj L r.
159.
Na podlagi 11. in 12. člena ‘zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni Jist SRS, št. 23/77) daje volilna komisija krajevne skupnosti Dole
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za izdvojitev naselij Potok in Zavratec iz krajevne skupnosti Dole in
ustanovitvi nove krajevne skupnosti Zavratec
Volilna komisija je ugotovila, da je na referendumu dne 20. decembra 1981 od 95 upravičenih glasovalcev glasovalo 93 ali 97.9 °/c. Za izdvojitev dela krajevne skupnosti in ustanovitvi nove krajevne skupnosti je glasovalo 80 glasovalcev ali 86 ”/•, proti je glasovalo 9 glasovalcev ali 9,7%. Neveljavne glasovnice so bile 4.
Dole, dne 24. decembra 1981.
Predsednik
*	volilne komisije
Alojz Lazar 1. r.
160.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list' SRS, št. 23/77) daje volilna komisija krajevne skupnosti Sp. Idrija
POROČILO
o izidu glasovanja na refetrendumu za izdvojitev naselij Srednja in Gorenja Kanomlja iz Krajevne skupnosti Sp. Idrija in ustanovitvi nove Krajevne skupnosti Srednja in Gorenja Kanomlja
Volilna komisija je ugotovila, da je na referendumu dne 20. decembra 1981 od 292 upravičenih glasovalcev glasovalo 254 ali 87%. Za izdvojitev dela krajevne skupnosti in ustanovitvi ho ve krajevne skupnosti je glasovalo 246 glasovalcev ali 97 %, proti je glasovalo 7 glasovalcev ali 3%. Neveljavna glasovnica je bila 1.
Sp. Idrija, dne 20. decembra 1981.
Namestnik predsednika volilne komisije KS Sp. Idrija Viktor Sedej L r.
KOČEVJE
161.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 195. in 283. Člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1981 sprejela
SPREMEMBE EV DOPOLNITVE STATUTM, OBČINE KOČEVJE
1.	člen
Besedilo statuta občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: statut) se dopolni tako, da se za 1. členom doda nov člen, ki se glasi:
»La člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih ip drugih organizacijah in skupnostih.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakohom in tem statutom.
Vsak član kolekfcvnega organa je osebno odgovoren za svoje delo v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom.«
2.	člen
Besedilo 20. člena statuta se dopolni z nov"m 2.. 3., 4. in 5. odstavkom, ki se glasijo:
»Po odločitvi o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti, sprejeti na referendumu, sprejme skupščina krajevne skupnosti, ki se z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti odpravlja, statutarni sklep, s katerim določi način oblikovanja in postopek izvolitve delegatov v skupščine novih krajevnih skupnosti in njihove izvršilne organe.
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novoustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo skupščine krajevnih skupnosti, ki so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti.
Odpravljene- krajevne skupnosti prenehajo, ko se na njihovem območju konstituirajo nove.
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut
Pristojni upravni organ občine s svojim aktom ugotovi, da je krajevna skupnost konstituirana.«
3.	člen
Besedilo 1. odstavka 61. člena statuta se .dopolni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov, najmanj tretjina krajevnih skupnosti na območju občine, občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva ali posamezen zbor občinske skupščine v zadevah iz svojega delovnega področja.«
4.	člen
Besedilo 64. člena statuta se dopolni z novim drugim odstavkom, ki se glasi:.
»Občinska skupščina lahko z odlokom odloči, za katera vprašanja, ki so' predmet referenduma, je potrebna posebna večina.«
Dosedanja 2. in 3. odstavek postaneta 3. in 4. odstavek tega člena.
5.	člen
Besedilo 73. člena statuta pa se dopolni z novo 4. alinejo, ki se glasi:
»— usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnpspv in interesov delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma posameznih delov združenega dela;«	|
Dosedanja 4. alinea postane 5. alinea tega člena.
6.	člen
Besedilo 75. člena statuta se dopolni tako, da se doda nov 1. odstavek, ki se glasi:
»Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenega plana občine.«
Dosedanje besedilo tega člena postane 2. odstavek tega člena,
7.	člen
Besedilo 76. člen* statuta se spremeni le dopotal tako, da se glasi:
»Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje 5 let
Občina ima tudi dolgoročni družbeni plan. Dolgoročni družbeni plani se sprejemajo za obdobje 10 in več let
Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za občino ter ^a samoupravne interese skupnosti, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena.
S predpisom občinske skupščine se lahko obveznost dolgoročnega planiranja razširi tudi na druge nosilce planiranja.
', Z odlokom občinske skupščine ob pripravi dolgoročnega plana se podrobneje določijo postopki za njegovo pripravljanje in sprejemanje.«
8.	člen
Besedilo 88. člena statuta še dopolni tako, da se glasi:
»Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom izvršni svet občinske skupščine, ustrezna gospodarska zbornica ter samoupravne organizacije in skupnosti, kadar sprejemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine.
Udeleženec dogovora o osnovah družbenega plana občine je tudi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, kadar dogovor določa naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata.«
9.	člen
Besedilo 93. člena statuta se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in o.bčinski skupščini najkasneje do 15. junija tekočega leta predložiti poročilo o njegovem uresničevanju v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu in predlogu dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje družbenega plana občine.
Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, ki jih ob poročilu sprejme občinska skupščina, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga predloži občinski skupščini najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
Na podlagi razprav v občinski skupščini in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah pripravi izvršni svet predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogi spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov.
Občinska skupščina sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta.
Organ samoupravne organizacije in skupnosti, ki je odgovoren za pripravo plana, oziroma izvršni svet občinske skupščine predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve plana, če ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti.
Družbeni plan se spremeni po postopka, M je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana.«
Ml Sm
Za 93. Senom artetuta se deda dea nova čkrna, kž
se g’.: ■'
»93. a člen
Strokovna opravila v zvezi z družbenim ptsatoa-njem za potrebe občine opravlja komite za družbeni razvoj.
83. b člen
Občinski upravni organ za planiranje je komite *a
družbeni razvoj.
Komite za družbeni razvoj pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju družbenega planiranja, oblikuje osnutke planskih aktov ter opravlja strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine.«
1L Člen
Besedilo 170. člena statuta se dopolni z novim 3. odstavkom, ki se glasi:
»Občinska skupščina in pristojni upravni organi skrbijo tudi za. izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov, zlasti pa da delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, dru-
ge pravne osebe In druge stranke v postopku lahko hitro, učinkovito, s čim manjšimi stroški uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvršujejo obveznosti v upravnem postopku.
Pristojni upravni organi nadzorujejo tudi, ali upravni in drugi državni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki odločajo o upravnih stvareh, dajpjo delovnim ljudem in občanom ter drugim udeležencem in strankam v postopku pravno pomoč pri izvrševanju njihovih obveznosti v upravnem postopku.«	,•
Dosedanji 3. odstavek postane 4. odstavek tega člena.
12.	člen
Iz statuta se črtajo določbe 22, alinee 2. odstavka 387. člena in 20. almee 196. člena.
13.	člen
Besedilo 4. odstavka 208. člena statuta se spremeni tako. da se glasi:
»Predsednik in podpredsednik skupščine sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljena največ dvakrat zaporedoma.«
14.	člen
Besedilo 212. člena statuta se dopolni z novim 3. odstavkom, ki se glasi:
»Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika zbora oziroma namestnika predsednika zbora izvoljena največ dvakrat zaporedoma.«
15.	člen
Besedilo' 216. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:
»Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov in teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ima občinska skupščina strokovno službo.
Strokovno službo vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska -skupščina za 4 leta. Sekretar skupščine je za svoje delo in delo strokovne službe odgovoren občinski skupščini.
Za sekretarja občinske skupščine je lahko ista oseba imenovana največ dvakrat zaporedoma.
Organizacijsko in delovno področje strokovne službe določi občinska skupščina z odlokom.«
16.	člen
Besedilo VI. poglavja z naslovom »Izvršni svet« se spremeni tako, da se glasi:
»VI. IZVRŠNI SVET 223. člen
Izvršni »vet je izvršilni organ obSnske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike In za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov aočinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina, in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja :n obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo določa občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.	>
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutu in drugih predpisih.
224. člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike;
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti; proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti;
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov’ ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov/ občinske skupščine;
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
- — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
— razpolaga s proračunsko rezervo, ki je določena z odlokom o proračunu občine;
—	določa e premoženjskopravnih zadevah kolikor ni glede posameznih vprašanj drugače določeno;
—	obravnava odpise ' družbenih obveznosti obča- -nov na predlog davčne uprave;
—	izvršuje ustanoviteljske pravice do organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je občina;
—	imenuje delegata družbenopolitične skupnosti v organe samoupravljanja organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena;
—	imenuje člane v razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov in kolegijskih poslovodnih organov.
Izvršni svet občinske skupščine opravlja v mejah pravic in dolžnosti naslednje zadeve s področja ljudske obrambe:	z
—	usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov na področju ljudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah;
—	določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine in skrbi za organizirano pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov temeljnih
upravnih organov za delo v vojni;
—	predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu, in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje priprav in dejavnosti; ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo;
—	skrbi za izdelavo in izvajanje ukrepov za pripravljenost upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij občinskega pomena za primer neposredne vojne nevarnosti;
—	obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k varnostni oceni;
—	skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje priprav za obrambo v občini;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge na podlagi predpisov občinske skupščine.
.	225. člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo določa občinska skupščina, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
226.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
227.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani.
Število članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi izvršnega sveta izvoli občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta podpredsednika ter imenuje funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.
Za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto dolžnost.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov in izvolitev drugih.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, ga katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti,- nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
' 228. člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnemu svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko izvršni svet pooblasti člana izvršnega sveta.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsdten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ali član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet.
229.	člen
Izvršni svet obravnava vprašanja iz svojega - delovnega področja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
230.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
231.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni ^bčinski skupščini in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega. sveta imajo pravico in dolžnost poročati izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in dajati pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
232.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajejo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu podatke in pojasnila dolžni dati.
233.	Sen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
234.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, ki je predlagan za sprejem ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ■ ali drug splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. O vprašanju zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča občinska skupščina.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
235.	člen
Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, sklepe in odločbe.
Za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov Izdaja izvršni svet odredbe in navodila.
Z odredbo in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine.
Izvršni svet izdaja odločbe v upravnem postopku, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
Izvršni svet sprejme sklep, kadar o posameznem ..vprašanju ne sprejme drugega akta.
236.	člen
Najmanj deset delegatov občinske skupščine lahko zahteva, da se obravnava posamezna vprašanja V zvezi z delom izvršnega sveta.
236. a člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak n jegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. ,	■ .
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov člani imajo pravico in dolžnost svoj odstop obrazložiti.
236. b člen
Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bjja izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do
izvolitve novega izvršnega sveta.
236. c Ben
člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
236. č člen
Organizacijo in delovno področje strokovne službe izvršnega sveta uredi občinska skupščina z odlokom.
Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, sklicevanje in potek sej, način ustanavljanja odborov, komisij in drugih delovaih teles, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja v zvezi z nemotenim delofh izvršnega sveta.«
17.	člen
Besedilo 1. in 2. odstavka 240. člena statuta se spremeni tako, da se.glasi:
»Upravni organi so organizirani kot oddelki, uprave in komiteji.
Oddelek oziroma uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz pristojnosti na področju na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu
v pristojnosti upravnega organa.«
18.	člen
Za 240. členom statuta se doda nov člen, ki se glasi: »240. a Ben
Oddelek se ustanovi za naslednja upravna področja: obča uprava, gospodarstvo, ljudska obramba in notranje zadeve.
Komite se ustanovi za naslednja upravna področja: družbeni razvoj.
Uprava se ustanovi za naslednja upravna področja: zbiranje družbenih prihodkov in geodetske zadeve.«
19.	člen
V 242., 243. in 244. členu se izraz »predstojnik upravnega organa« nadomesti z izrazom »funkcionar,
ki vodi upravni organ«.
20.	člen
Za 242. členom statuta se doda nov člen, ki se glasi: »242. a člen
Funkcionarji iz 242. člena tega statuta so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani na isto funkcijo. V postopku ponovnega imenovanja občinska skupščina oceni uspešnost dela funkcionarjev v pretekli mandatni dobi.«
21.	člen
Za 247. členom statuta se doda novo poglavje z
naslednjim naslovom in naslednjimi novimi členi:
»VII/I. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
1.	Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do občinske skupščine
247. a člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov temeljijo na odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov za stanje v občini oziroma na področjih, za katero so ustanovljeni, kot tudi za opravljanje njihovih drugih funkcij.
247. b člen
Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni tekoče poročati občinski skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina, o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu ter ji predlagati ustrezne ukrepe.
247. c člen
Izvršni svet občinske skupščine ima pravico, kadar to ^ahteva občinska skupščina pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini, in ki sq nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo.
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine in njihova telesa ter delegati v zborih skupščine.
247. č člen
Upravni organi so skupščini odgovorni za zakonito in pravočasno opravljanje nalog s svojega delovnega področja in imajo dolžnost obveščati občinsko skupščino o svojem delu, dajati podatke in odgovore delegacijam v zborih občinske skupščine s svojega delovnega področja ter pripravljati v skladu z delovnim področjem občinske skupščine predpise, splošne akte, gradivo in dokumentacijo.
2.	Razmerja izvršnega sveta do upravnih organov ip upravnih organov izvršnega sveta
247. d člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled, kako upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Uprgvni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju ter o probleniih na ustreznem področju in o svojem delu, na zahtevo izvršnega sveta pa so' mu dolžni dajati tudi podatke, poročila, ih pojasnila s svojega delovnega področja.
247. e člen
Izvršni svet usklajuje delo upravnih prganov ter ga usmerja Po tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, zavzema načelna
stališča do takih vprašanj in določa splošne smernice za usmeritev dela ustreznih upravnih organov. Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema stališča o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih oktov oziroma ukrepov na posameznem delovnem področju.
247. f člen
Izvršni svet v izvrševanju svoje funkcije do upravnih organov lahko razveljavi akt upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, drugim- predpisom in splošnim aktom.
247. g člen ’
Ce občinski upravni organ meni, da načelna stališča ali smernice izvršnega sveta niso v skladu z zakonom ali z drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine ali s predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernice. Enako ravna občinski _ upravni organ tudi, če meni, da ne more zagotoviti izvajanje načelnega stališča ali smernice, oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga skupščini občine predlaga izvršni svet.
Ce izvršni svet kljub zahtevi občinskega upravnega organa vstraja pri svojem načelnem stališču oziroma smernici, ali če se občinski upravni organ pe strinja s predlogom predpisa ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in ki se nanaša na vprašanja z delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ predloži odstop in ga obrazloži.
Ce je v primeru iz prejšnjega odstavka predložil odstop funkcionar, ki ga Voli oziroma rezrešuje občinska skupščina, je izvršni svet dolžan o svojem stališču glede predloženega odstopa in o razlogih zanj obvestiti občinsko skupščino.
3.	Medsebojna razmerja občinskih upravnih organov
247. h člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delov-, nega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po svoji naravi sodelovanje teh organov.
247. i člen
Ce nastane med občinskimi upravnimi organi spor o pristojnosti ali se pojavijo druga sporna vprašanja z njihovega delovnega področja, so ti organi dolžni o tem poročati izvršnemu svetu, ki odloči o sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj.
4.	Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov fio
samoupravnih interesnih skupnosti
247.j člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov do organov samoupravnih interesnih skup-
nosti za območje občine temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti v vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena, zlasti pa pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
247. k člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja politike, predpisov in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela občinska skupščina.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja predpisov in dogovorjene politike ter obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi s stališči, predlogi in mnenji izvršnega sveta.
247.1 člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini da začasno uredi vprašanje od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje občine, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posamezni samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri izvrševanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi predlaga občinski skupščini da uporabi zoper njo' ustrezne začasne ukrepe.
247. m člen
Občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti ter z njihovimi strokovnimi službami pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in samoupravnih splošnih aktov in gradiva za občinsko skupščino o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno in z ustreznimi zbori občinske skupščine in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravne interesne skupnosti.
5.	Razmerja do družbenopolitičnih organizacij
247. n člen
Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi družbenopolitičnih organizacij v vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Pri uresničevanju svojih funkcij izvršni svet in občinski upravni organi obravnavajo stališča družbenopolitičnih 'organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta in upravnih organov.
247.0 člen
Izvršni svet in občinski upravni organi dajejo družbenopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mnenja ter jih obveščajo o vprašanjih s svojega delovnega področja, na katere lahko
s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije, obravnavajo pobude in predloge, pripombe in stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in v zvezi z reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obveščajo o storjenih ukrepih.
6.	Druga razmerja
247. p člen
Izvršni svet in občinski upravni organi izvršujejo v mejah svojih pooblastil do organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakon oziroma odlok občinske skupščine.
247. r člen
Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo v mejah svojih pravic in dolžnosti z družbenimi organizacijami in društvi o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje določenih ciljev in za razvijanja ustreznega delovanja delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jim poverjene.«
22.	člen
Besedilo 248. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:
‘ »Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na demokratično samoupravno družbeno odločanje, na ustvarjalno vspodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev se v občini ustanovijo družbeni sveti občine.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede določanja in izvajanja politike ter pripravljanja in izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Udeleženci pri delu družbenega sveta so občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.«
23.	člen
Besedilo 249. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:
• »Zaradi zagotavljanja stalnega organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanja vprašanj izvajanja politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti tudi za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu.
Družbene svete pri upravnih organih oziroma za posamezna upravna področja ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.«
24.	člen
Besedilo 250. člena statuta se dopolni z novim 2. odstavkom, ki se glasi:
»Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo odloke, družbene plane, resolucije, smernice, priporočila, stališča, odredbe, sklepe in druge akte.«
25.	člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki.se nanašajo ne trajanje mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se začnejo uporabljati od prvih splošnih volitiv delegatov in delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti.
v Mandatna doba funkcionarjev iz prejšnjega odstavka preneha s potekom dobe, za katero so bili izvoljeni oziroma imenovani, ponovno pa so lahko izvoljeni oziroma imenovani ob pogojih, ki jih določajo te spremembe in dopolnitve statuta.
26.	člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo svoje predpise uskladiti s temi spremembami v roku 6 mesecev ali najkasneje do 30. 6. 1982.
27.	člen	'
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/78-1/2
Kočevje, dne 26. novembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
LAŠKO
162.
Skupščina občine Laško je po 35., 36., 37., 38., 71. in 72. členu zakona o volitvah in- delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o načinu oblikovanja volilne skupnosti za volitve delegacije kmetov in volilne skupnosti za volitve delegacije obrtnikov
1.	člen
Odlok o načinu oblikovanja volilne skupnosti za volitve delegacije kmetov in volilne skupnosti za volitve delegacije obrtnikov (Uradni list SRS, št. 3-146/78) neha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 013-4/81
Laško, dne 28. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Laško .
Jože Rajh 1. r.
163.
Na podlagi 88. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 251. člena statuta občine Laške (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih 'skupnosti dne 28. decembra 1981 spiejela naslednji
SKLEP
I
V delavski svet Zavoda za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško delegira družbena skupnost 3 delegate.
Delegate družbene skupnosti v delavski svet Zavoda za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško delegirajo naslednje samoupravne organizacije in skupnosti :
— Občinska zdravstvena skupnost 1 delegata
— ZSS — Občinski svet Laško	1 delegata
— Izvršni svet SO Laško	1 delegata
II
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi.
St. 111-52/81-1/2
Laško, dne 28. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
164.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je po 59. in 60. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80),
7.	člena odloka o pravicah in dolžnostih organov občine Laško na področju družbene kontrole cen in o skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 1/81) in 195. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na svoji seji dne 23. decembra 1981 sprejel
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, Skupnosti za cene občine Laško v potrditev
f	1. člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne poslati občinski skupnosti za cene v potrditev cenike teh proizvodov in storitev.
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošljejo cenike Skupnosti za cene občine Laško preden povečajo cene proizvodov in storitev.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati
odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode
in storitve Skupnosti za cene občine Laško v potrditev (Utadni list SRS, št. 11/81 in 22/81).
4.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-25/81
Laško, dne 23. decembra 1981.
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Srečko Brilej L r.
LENART
165.
Na podlagi 20. člena statuta Samoupravne stanovanjske- skupnosti občine Lenart ter 89. člena dopolnitev in sprememb k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje 1981—1985 je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart na svoji seji dne 5. januarja 1981 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi, da sd sklenjene dopolnitve in spremembe k saitioupraviieipu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje 1981—1985
I
izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart ugotavlja, da so dopolnitve in spremembe k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje 1981—1955 sklenjene, ker jih je sprejela večliia delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja.
II
Ta sklep se objaVi v Uradnem listu SRS, veljati začne osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 13-7/82
Lenart, dne 5. januarja 1982.
Predsednik
izvršilnega odbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart Ivan Cemčec L r.
166.
Na podlagi 20. člena statuta Samoupravne Stanovanjske skupnosti občine Lenart ter 57. člena dopolnitev in sprememb k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občine Lenart za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart na svoji seji dne 5. januarja 1982
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah, vitih in osnovah Sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske Skupnosti občine Lenart za leto 1982
I
Udeleženci, ki so sklenili dopolnitve in spremembe k samoupravnemu sporazumu o temeljih plaha Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje 1981—1985, bodo v letu 1982 združevali v SSS občine Lenart naslednja namenska sredstva:
1.	za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu:
—	po stopnji 2,205 °/o na BOD neposredno iz dohodka za namene solidarnosti v občini,
—	po stopnji 0,295 °/o na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 % na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 % na BOD za bivalne pogoje udele-žehceV MDA).
Skupaj 2,5 °/o na BOD nepovratno iz dbhodka za potrebe solidarnosti;
2.	za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni:
—	po stopnji 1,827 °/o na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini za kreditiranje nakupa in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter nakupa, gradnjo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Sredstva se združujejo pri KB Maribor;
—	po stopnji 0,148 %> na BOD iz čistega dohodka za preobnovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v občini. Sredstva za preobnovo se združujejo pri stanovanjski skupnosti občine Lenart,
—	po stopnji 1 °/o na BOD iz čistega dohodka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini.
Sredstva za komunalno opremo se združujejo pri SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost občine Lenart;
3.	za lastne potrebe delavcev TOZD in DS:
—	po stopnji 2 %> na BOD iz čistega dohodka za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in za kreditiranje nakupa, gradnje in revitalizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti;
4.	za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni:
—	po stopnji 0,025 °/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih ŠR Slovenije.
Skupaj (2., 3. in 4.) 5 °/o na BOD iž čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike.
II	.
Sredstva tč. I tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III	«
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982
dalje.
IV
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/81.
St 13/2-7/82
Lenart, dne 5. januarja 1982.
Predsednik
izvršilnega odbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart
Ivan Cernčec L r.
LITIJA
167.
Na podlagi 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradpi list SRS, št. 2/76) in 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija" na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1981 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija in k statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom
1.	člen
Skupščina občina Litija daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija in k njenemu statutu.	'
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati z dnem objave.
St. 22-1/81
Litija, dne 4. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
168. N
Na podlagi 11. v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/ 81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 42. seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1981 in na 42. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega' načrta za območje zazidalnega otoka BI 1
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BI 1, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični
zavod, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2740/81 v novembru 1981.
2.	člen
Zazidalni otok BI 1 obsega območje med podaljšano Dimičevo ulico na severu, Linhartovo cesto na jugu, novo Tomačevsko' ulico na vzhodu in športno rekreacijskim centrom Boris Kidrič na zahodu.
3.	člen
Lokacijska dovoljenja za posamezne objekte, naprave in napeljave na območju, za katerega se sprejema ta zazidalni načrt, se smejo izdajati šele po izdelavi in sprejetju dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in delovnim ljudem, .organom in organizacijam združenega dela, samoupravnim in drugim skupnostim pri upravnih organih občine Ljubljana Bežigrad in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu, pri Geodetski upravi SM Ljubljane in pri urbanistični inšpekciji Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 351-22/78-8
Ljubljana, dne 25. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler L r.
169.
Na podlagi 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o načina oplojevanja goveda na območja občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Ta odlok določa način oplojevanja goveda m pristojno organizacijo za to.
2.	člen
Oplojevanje krav in telic se na celotnem območja občine opravlja z umetnim osemenjevanjem kar izvaja delovna organizacija Veterinarska postaja Posavje.
3.	člen
Osemenjevanje govejih plemenic se opravlja vse dneve v letu, razen v naslednjih praznikih: 1. januar, 1. maj, 1. november in 29. november.
4.	člen
Ob vsaki osemenitvi goveda izda osemenjevalec potrdilo, k: mora vsebovati podatke c datumu osemenitve ter druge podatke, ki so pomembni ža ugotavljanje in spremljanje plemenske vrednosti in plodnosti živali ter porekla potomstva.
5.	člen
Cena umetnega osemenjevanja se določi vsako leto posebej na osnovi cene osemenjevanja organizacije, ki opravlja umetno osemenjevanje, potrdi pa jo Republiška skupnost za cene.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/81
- Ljubljana, dne 24. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA CENTER
170.	,
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št. 2/73) je Izvršni. svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 17. seji dne 6. januarja 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik«
1.	člen
Javno se razgrne osnutek novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik«, ki .ga omejujejo Erjavčeva cesta, Gregorčičeva ulica, Gradišče in Prešernova cesta. Osnutek je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod novembra 1981 pod številko 2610.
2.	člen
Dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti »Gradišče« v Ljubljani, Rimska cesta 24/11 v času 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St 351-91/70
Ljubljana, dne 8. januarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta
n	Skupščine občine
Ljubljana Center Milan Slemnik I. r.
LJUBLJANA SISKA 171.
Na podlagi 3., 4., 5. in 5. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 190. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 49. seji zbora združenega dela dne 2. decembra 1981 m 46. seji zbora krajevnih skupnosti dne 2. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev za zazidalni otok MeS-7 Preska (prej MeK 2 — Preska)
1.	člen'
Zemljišče, ki ga obsega zazidalni nkčrt za območje zazidalnega otoka MeR 2 — Preska, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10/72 (po odloku o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod — Uradni list SRS št. 1/75 — se je ta zazidalni otok preimenoval v MeS 7), je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev.
2.	člen
Meja tega zemljišča je določena z zazidalnim načrtom in poteka od izhodiščne točke, ki predstavlja severozapadno vogljišče pare. št. 305/2 in poteka dalje po južnem robu pare. št. 1279/2, pri čemer prečka cesto pare. št. 1278 in 1277/2, se tu obrne na jug in poteka po zapadnem robu parcel 1277/2, 335/20, nato po južnem robu iste parcele do stičišča s pare. št. 335/19 in dalje po njenem južnem robu do vogljišča s parcelo št. 336/5, po njeni zapadni in južni meji, prečka parcelo št. 335/14, sledi južni meji parcele št. 336/6 in zapadn- meji pare. št. 1278 ter se ob njenem južnem robu obrne proti vzhodu do stičišča s pare. št. 315/1 in pare. št. 315/2 in sledi zapadni meji parcel št. 315/2, 331/4 in 331/2. Na skrajnem južnem vogljišču pare. št. 331/2 se obrne proti severu in sledi meji ob vzhodnem delu parcel št. 331/2, 331/4, 315/2 ter 315/1, se ob južnem stičišču med parcelama št. 315/1 in 304/8 obme zopet proti jugu po zapadni meji parcel št. 304/8. 304/4, 304/9 in zapadni ter južni meji pare. št. 304/10 ter južni meji pare. št. 304/9, 305/9. 305/8 in 305/10 ter ponovno pare. št. 305/8, se ob vzhodnem vogljišču te parcele s pare. št. 301/16 usmeri proti jugu po južnih mejah pare. št. 301/16. 301/15. 299/3 in 299/2. Pri južnem ' vogalu pare. št. 299/2. se usmeri proti severu po vzhodnih mejah pare. št. 299/2, 1279/11, 299/6, 299-'5. 194/5, 193/5 in 193/4 in se ob severovzhodnem vogalu pare. št. 193/4 obrne na zapad po severni meji pare. št. 193/4, pri čemer prečka pot pare. št. 193/3, sledi meji zazidalnega načrta ob severnem robu pare. št. 1279/4, 303/5 in 303/1, prečka pot pare. št. 205/3 in se po severnem robu pare. št. 305/2 združi s svojo izhodiščno točko.
3.	člen
Zemljišče navedeno v 1. členu tega odloka obsega naslednje parcele, ležeče v k. o. Preska:
1.	pare. št. 305/1 v izmeri 969 m1 2, pare. št. 305/1 je hiša 105 mz, travnik 864 m2 in je vpisana v vi. št. 833 na lastnika Luštrek Ivana. Golo brdo 1A, Medvode;
2.	pare. št. 304/6 v izmeri 388 m2,
pare. št. 304/6 je travnik 388 m2, in je vpisana v vi. št. 917 na lastnika Okršlar Franca, Preska 111, Medvode;
3.	paro. št, 304/1 v izmeri 610 m2,
pare. št. 304/1 je hiša 97 m2, travnik 513 m2 in je vpisana v vi. št. 889 na lastnika Kavčič Staneta in Anico, Sp. Senica 19, Medvode — vsakega do 1/2, sedaj Bernikova 11, Medvode;
4.	pare. št. 304/5 v izmeri 700 m2,
pare. št. 304/5 je njiva 700 m2 in je vpisana v vi. št. 1050 na lastnika Kovačič Marjana in Ireno, Ježa 67, Ljubljana, vsakega do 1/2, sedaj Bogatajeva 12, Medvode;
5.	pare. št. 304/2 v izmeri 482 m2,
pare. št. 304/2 je njiva 156 m2 in sadovnjak 326 m2 in je vpisana v vi. št. 964 na lastnika Dobnikar Antona, Preska 47d;
6.	pare. št. 305/3 v izmeri 727 m2,
pare. št 305/3 je neplodno — pot v izmeri 727 m2 in je vpisana v vi. št. 18 na lastnico Malgaj Jelko, Goriška 39, Ljubljana;
7.	pare. št. 306/1, v izmeri 423 m2 in pare. št. 306/4 v izmeri 524 m2,
pare. št. 306/1 je travnik 423 m2, pare, št. 306/4 prav tako travnik v izmeri 524 m2; obe parceli sta vpisani v vi. št. 1106 na lastnika Babič Zivorada in Bi-zant-Babič Amalijo, Sarhova 30, Ljubljana, vsakega do 1/2;
8.	pare. št. 306/3 v izmeri 594 m2 in pare. št. 306/6 v izmeri 316 m2,
pare. št. 306/3 je travnik v izmeri 594 m2, pare. št. 306/6 prav tako travnik 316 m2; obe parceli sta vpisani v vi. št 936 na lastnika Bizant Ivana, Šišenska 36, Ljubljana;
9.	pare. šrt. 307/1 v izmeri 1261 m2, pare. št. 307/2 v izmeri 1115 m2,
pare. št. 307/1 je njiva 53 m2, travnik 127 m2, sadovnjak 1081 m2, pare. št. 307/2 pa travnik 1115 m2; obe sta vpisani v vi. št. 152 na lastnika Kocjančič Leona, Preska 45, Medvode, sedaj Cesta v Žlebe 3, Medvode;
10.	pare. št. 309/1 v izmeri 1020 m2, in pare. št. 309/3 v izmeri 209 m2,
pare. št. 309/1 je njiva 1020 m2, pare. št. 309/3 pa travnik v izmeri 209 m2; obe pyceli sta vpisani v vL št. 1001 na lastnika Jeraj Andreja, Preska 24;
11.	pare. št. 309/2 v izmeri 631 m2,
pare. št. 309/2 je njiva 573 m2, travnik 58 m2 in je vpisana v vi. št. 992 na lastnika. Strajnar Stanislava, Medvode 154, sedaj Bernikova 5, Medvode;
12.	pare. št. 310 v izmeri 608 m2,
pare. št. 310 je travnik 61 m2, njiva 544 m2 in je vpisana v vi. št. 993 na lastnika Kotnik Emila in Jožico, Medvode 122 — vsakega do 1/2, sedaj Iztokova 4, Medvode;
13.	pare. št. 311/1 v izmeri 781 m2 in pare. št. 311/8 v izmeri 279 m2,
pare. št. 311/1 je travnik 781 m2, pare. št. 311/8 pa njiva 279 m2, obe parceli sta vpisani v vi. št. 986 na lastnika Frahm Karla in Roziko, Medvode 103/a — vsakega do 1/2, sedaj Iztokova 3, Medvode;
14.	pare. št. 311/3 v izmeri 428 m2,
paro. št. 311/3 je njiva 96 m2, travnik 332 m2 in je vpisana v vi. št. 985 na lastnika Kirar Jožeta, Rožna dolina. Cesta V/24, Ljubljana, sedaj Trilerjeva 5. Medvode;
15.	pare. št. 311/6 v izmeri 570 m2.
pare. št. 311/6 je njiva 112 m2, travnik 458 m2 in je vpisana v vL št 987 na lastnico Podobnik Božidaro, Goce Delčeva 24, Ljubljana, sedaj Iztokova 6, Medvode;
16.	pare. št. 311/4 v izmeri 566 m2,
pare. št. 311/4 je njiva 123 m2, travnik 443 m2 in je vpisana v vL št 984 na lastnico Lah Ivanko, Medvode 24, sedaj Trilerjeva 2, Medvode;
17.	pare.' št. 311/7 v izmeri 236 m2,
pare. št 311/7 je njiva 236 m2 in je vpisana v vL št. 988 na lastnike Fralim Karla, Medvode 103/a, Lah Ivanko, Medvode 24, Kirar Jožeta, Rožna dolina cesta V/24 in Podobnik Božidaro, Goce Delčeva 24 — vsakega do 1/4;
18.	pare. št. 312/1 v izmeri 640 m2,
pare. št. 312/1 je travnik 86 m2, njiva 554 m2 in je vpisana v vL št. 973 na lastnika Jeranko Rada, Staneta Žagarja 1, Kranj, sedaj Iztokova 5, Medvode; >
19.	pare. št. 312/7 v izmeri 500 m2,
pare. št. 312/7 je njiva 500 m2 in je vpisana v vi. št. 958 na lastnika Jenko Ivana in Jenko Uršulo, To-rovo 10, Medvode — vsakega do 1/2, sedaj Iztokova 8, Medvode;
20.	pare. št 312/8 v izmeri 523 m2,
pare. št 312/8 je njiva 523 m2-in je vpisana v vL št. 971 na lastnico Starman Ano, Preska 31, Medvode;
4 21. pare. št. 312/9 v izmeri 517 m2,
pare. št. 312/9 je njiva 517 m2 in je vpisana v vi. št. 953 na lastnike Galičič Janeta in Galičič Zinko, Preska 151, vsakega do 1/4, Galičič Vero, Gorazdova 5, Ljubljana — do 1/4, Galičič Vero, Galičič nedl. Aleša in Galičič nedol. Matjaža, vsi Preska 151 — vsakega do 1/12, sedaj Trilerjeva 4, Medvode;
22.	pare. št. 312/11 v izmeri 326 m2,
pare. št. 312/11 je neplodno — pot 326 m2 in je vpisana v vi. št. 954 na lastnike Šušteršič Vincenca, Preska 16 — do 2/16, Galičič Janeza in Zinko, Preska 151 — vsakega do 1/16. Jenko Ivana in Uršulo, Preska 133 — vsakega do 1/16, Tičar Marijo, Medvode 137 — do 2/16, Starman Ano, Preska 31 — do 2/16, Šubic Cveto in Sabino, Zvonarska 13, Ljubljana — vsako do 1/16, Vidmar Zvonko, Zofke Kvedrove 24, Ljubljana — do 1/16, Vidmar ing. Daneta, Partizanska 13, Ljubljana — do 1/16 in Kranjc Antona, Tržaška 45, Ljubljana rr- do 1/8.
23.	pare. št. 312/6 v izmeri 570 m2,
pare. št 312/6 je njiva 439 m2, travnik 131 m2 in je vpisana v vi. št. 959 na lastnico Tičar Marijo, Medvode 137, sedaj Iztokova 7, Medvode;
24.	pare. št. 312/5 v izmeri 580 m2,
pare. št 312/5 je njiva 529 m2, travnik 51 m2 in je vpisana v vi. št. 965 na lastnika Vidmar ing. Daneta, Partizanska 13, Ljubljana in Vidmar Zvonko, Zofke Kvedrove 24, Ljubljana — vsakega do 1/2, sedaj oba Iztokova 10, Medvode;
25.	pare. št. 312/4 v izmeri 637 m2,
pare. št. 312/4 je njiva 524 m2, travnik 113 m2 in je vpisana v vi. št. 966 na lastnika Kranjc Antona, Tržaška 45, Ljubljana, sedaj Trilerjeva 9, Medvode;
26.	pare. št. 312/3 v izmeri 611 m2,
pare. št 312/3 je njiva 446 m2, travnik 165 m2 in je vpisana v vi. št. 957 na lastnika Šušteršič Franca, Preska 16, Medvode;
27.	pare. št. 312/2 v izmeri 613 m2,
■pare. št. 312/2 je njiva 375 m2, travnik 238 m2 in je vpisana v vi. št. 956 na lastnika Šušteršič Vinka, Preska 16, Medvode, sedaj Cesta v Žlebe 11, Medvode:
28.	pare. št 313/1 v izmeri 540 m2.
pare. šL SlJVl je njiva 545 a»* in je vpieena v vi. št 868 m* na lastnika Valenčak Alojza, Preiira M8, Medvode, sedaj Trilerjeva 11, Medvode;
29.	pare. SL 313/2 v izmeri 626 m»,
pare. št 311/2 je njiva 522, travnik IMn* in je vpisana v vL št S61 na lastnika Sambt Franca, Preska 49, Medvode, sedaj Cesta v Žlebe 13, Medvode; '•
30.	pare. št 313/3 v izmeri 622 ma,
pare. št 313/3 je njiva 622 m* in je vpisana v vi. št. 1111 na lastnika Bizant Janeza, Preska 18, Medvode;
SL pete. št 313/4 v izmeči 466 ml, '
pare. št 313*4 je tzervatte »4 m*, njiva 381»* In je
vpisana v vL št 962 na lastnika Kic Mihaela in Frančiško, Preska 23 — vsakega do 1/2, sedaj Iztokova 8, Medvede;	j
32.	pare. št. 313/5 v izmeri 390 m1,
pare. št 313/5 je njiva 390 m2 in je vpisana v vL št 966 ne lastnika Valenčak Franca in Alenko, Cesta v Šmartno 20, Ljubljana — vsakega do 1/2, sedaj Iztokova 12, Medvode;
33.	pare. št. 313/6 v izmeri 323 m2,
pare. št 313/6 je njiva 323 m* in je vpisana v vL št 14 na lastnike Bizant Antonijo, Bizant Jožeta in Bizant Marjanco, Preska 18 — vsakega do 1/3;
34.	pare. št. 314 v izmeri 2083 m2 in pare. št. 315/1
v tantri 5533 m2,	s
pare. št 314 je njiva 2083 m*, pare. št. 315/1 pa travnik 5533 m2; obe parceli sta vpisani v vi. št. 2 na lastnika Kršinar Franca, Preska 48, Medvode;
35.	pare. št. 185/1 v izmeri 85 m2, pare. št. 185/3 v izmeri 798 m2, pare. št. 185/4 v izmeri 159 m2 in pare. št 185/5 v iznieri 330 m2,
pare. št. 185/1 je stanovanjska hiša 85 m2, pare. št. 185/3 je sadovnjak 755 m2, gospodarsko poslopje 43 m2, pare. št. 185/4 je dvorišče 159 m2 in pare. št 185/5 je
sadovnjak 330 m2; vse parcele so vpisane v vL št 1006
__» . -------------— «« * -
Bift mBiSGCuKA Vjf.-A> *$<	JrZVOKA
36.	pare. št. 305/1j in v Izmeri 253 m2 in pare. št
305/12 v izmeri 541 m2,
pare. št 305/11 je njiva 253 m2, pare. St 306/12 pe sadovnjak 541 m2; obe parceli sta vpisani v vi. št
1043 na lastnika Caserman Jožeta in Agato, vsakega do 1/2, Tomačeva 20, Ljubljana;
37.	pare. št 306/5 v izmeri 768 m2 in pare. št 385/7 v izmeri 96 m2.
pare. št. 305/5 je sadovnjak 594 m2, njiva 172 m2, parcela št 305/7 je hiša 96 m2; obe parceli sta vpisani v vL št 595, na lastnika Plešec Franca, Preska 47 b, sedaj Berriikova 6, Medvode;
38.	pafe. št. 305/4 v izmeri 708 m2,
pare. St 306/4 je njiv* 140 m*, sadovnjak 469 m2, stanovanjska hiša 99 m2; vpisana v vi. št 596 na lastnico Repar Amalijo, Preska 47a;
39.	pare. št. 183/1 v izmeri 3920 m2, pare. št. 183/2 v izmeri 332 m2 in pare št 183/3 v izmeri 1518 m2,
pare. št. 183/1 je travnik 3920 m2, pare. št. 183/2 je sadovnjak 332 m2 pare. št. 183/3 pa njiva 1518 m2; vse parcele so vpisane v vi. št 970 na lastnike Bezlaj Franca, Zg. Pirniče 28, sedaj Cesta na Ceren 1, do 43/200, Berce ing. Rudija, Preska 37e — do 1/10, Berce Naste, Preska 37e — do 1/10, Pelc Bogdana, Tržaška 36a, Ljubljana — do 11/200, Pelc Katjo, Tržaška 36a, Ljubljana — do 11/200, FrSlich Petra, Goričane 15 — do 12/200, Frolich Ano, Goričane 15 — do 12/200, Bezlaj Franc ml., Preska 37 .— do 50/200 in Rot Marijo, Medvode Ut"—do 21/206;
46. pase. št 604/3 v izmeri 319 m2 in pare. št 304/8 v izmeri 488 m2,
pare. št. 304/3 je hiša 96 m2, dvorišče 193 m2, garaža 30m2, pare. št 304/8 pa je sadovnjak 408 m2; obe
parceli sta vpisani v vi. št. 744 na lastnika Pleš« Jožeta, Preska 47c, sedaj Bernikova 8, Medvode;
41.	pare. št. 306/2 v Izmeri 264 m2 in pare. št
306/5 v izmeri 605 m2,
pare. št 306/2 je hiša 86 m2, dvorišče 178 m2, pare. št 306/5 pa njiva 127 m2, njiva 214 m2 in travnik 264 m2; obe parceli sta vpisani v vL št. 754 na lastnico
Bizant Marijo, Preska 45;
42.	pare. št. 385/13 v tanert 847 zn* in pare. št 335/6 v Izmeri 586 m2,'
pare. št 335/13 je hiša 78 m2, dvorišče 169 m2, pare. št 335/6 pa travnik 586 m2;, obe parceli sta vpisani v vi. št. 783 na lastnika Stare Alojza, Preska 45e, sedaj Cesta v Žlebe 16, Medvode;
43.	pare. št. 184/1 v izmeri 1655 m2, pare. št. 184/2 v izmeri 219 m2 in pare. št. 185/2 v izmeri 214 m2,
pare. št 184/1 je sadovnjak 1548 m2, njiva 107 m2, pare. št. 184/2 je njiva 219 m2, pare. št. 185/2 pa hiša 87 m2, dvorišče 127 m2 vse parcele so vpisane v vi. št 270 na lastnico Jarc Anico, Preska 39, sedaj Cesta v Žlebe 4, Medvode;
44.	pare. št. 304/4 v izmeri 793 m2, pare. št. 304/9 v izmeri 125 m2 in pare. st 304/10 v izmeri 146 m2,
pare. št. 304/4 je hiša 98 m2, sadovnjak 695 m2, pare. št. 304/9 je potok 125 m2, pare. št. 304/10 pa baraka 15 m2 pašnik 131 m2, vse parcele so vpisane v vi. št. 832 na lastnika Benedik Alojza, Studenc 11, Železniki;
45.	pare. št. 186/2 v izmeri 595 m2,
pare. št. 186/2 je hiša 90 m2, travnik 505 m2; vpisana je v vi. št. 862 na lastnika Jeras Janeza, Preska
37;
46.	pare. št 305/2 v izmeri 239 m2 In pare. št
306/6 v izmeri 486 m2,
pare. št 305/2 Je hiša 99 mz, dvorišče 140 m2, pare,
št 305/6 pa gospodarsko poslopje 38 m2, njiva 92 m2, sadovnjak 259 m2 in 97 m2; obe parceli sta vpisani v vL št 576 m* na lastnika Caserman Alojzija, Preska
47;
47.	pare. št. 336/2 v izmeni 1503 m2 in pare. št 335/15 v izmeri 333 m2,
pare. št. 336/2 je travnik 1503 m2, parcela št. 335/15 prav tako travnik 333 m2; obe parceli sta vpisani v vi. št. 18 na lastnico Jelko Malgaj, Goriška 39, Ljubljana;
48.	pare. št. 335/11 v izmeri 830 m2,
pare. št 335/11 je travnik 830 m2 in je vpisana v vL št. 1000 na lastnika Rotman Ivana in Ljudmilo, oba Preska 1 — vsakega do 1/2;
49.	pare St. 186/1 v Izmeri 939 m2, pare. 5t 182 v izmeri 75 m2 in pare. št. 187 v izmeri 381 m2,
pare. št. 186/1 je sadovnjak 939 m2, pare. št. 182 je njiva 75 m2, pare. št. 187 pa je hiša 110 m2, dvoje gospod, poslopij 90 m2 in dvorišče 181 m2, vse parcele so vpisane v vi. št. 29 na lastnika Bezlaj Franca, Zg. Pirniče 28;
50.	pare. št. 336/6 v izmeri 622 m2 in pare. št 336/10 v izmeri 627 m2,
pare. št 33S/6 je travnik 622 m2, pare. št. 336/10 pa hiša 92 m2, travnik 535 m2; obe parceli sta vpisani v vi. št. 919 na lastnika Triller Vinka, Medvode Cia —- do 1/2 in Truler Franca, Železniki 31 —- do 1/2;
51.	pare. št. 311/2 v izmeri 307 m2 in psrc. št. 311/5 v-dzmeci 350 m2.
pare. št. 311/2 je travnik 307 m2, pare. št. 311/5 pa njiva 350 m2, obe parceli sta vpisani v vL št 930 na lastmco Koder Marijo, Pleska 33, sedaj Cesta v Žlebe 7;
52.	pare. št. 312/10 v izmeri 533 m2,
pare. št. 312/10 je hiša 127 m2, njiva, 411 m2, vpisana v vi. št. 855 na lastnika Borovničar Ivana in Apolonijo, Ob žici 3, Ljubljana, sedaj cesta v Žlebe 9.
4.	člen
Lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v 3. členu tega odloka preneha z dnem, ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljišču občina. Prejšnji lastnik zemljišča lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler za premoženjskopravne zadeve pristojni občinski uprhvni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti. občini
5.	člen
če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod. stavbo in, zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo pa pridobi lastnik stavbe pravice uporabe, dokler stavba stoji.
6.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled na oddelku za upravne, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 1-350-028/81
Ljubljana, dne 2. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 136. seji dne 13. januarja 1982 sprejel
SKLEP
6 javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda širšega območja Polhovega Gradca
1
Javno se razgrne osnutek urbanističnega reda širšega območja Polhovega Gradca, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 2653/79.
2
Osnutek urbanističnega reda iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe SO Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v prostorih Krajevne skupnosti Polhov Gradec. Na vpogled bo delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim . organizacijam, skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
Št. 350-13/79
Ljubljana, dne 13. januarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Joško Vučemilo L r.
173.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni, list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudni,k na svoji 136. seji dne 13. januarja 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje VS-201/7 in 201/8 — Gabrje
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje VS-201/7 in 201/8 Gabrje, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični- zavod pod št. 2484.
2
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Dobrova in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam, skupnostim in organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
Predsednik .
Izvršnega sveta Skupščine občine' Ljubljana Vič-Rudnik Joško Vučemilo 1 .r.
LOGATEC
174.
Na podlagi četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št‘ 1/81) izdaja oddelek za občo upravo in . družbene službe Skupščine občine Logatec na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana
ODLOČBO
o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana
L člen
Družbeno pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Logatec in katerih arhivsko gradivo bo v skladu z zakohom o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv), so:
KLI Logatec, Logatec Kmetijska zadruga Logatec, Logatec Gradnik Logatec, Logatec Konfekcija Logatec, Logatec
Osnovna šola Edvarda Kardelja, Logatec ,
Osnovna šola 8. talcev Logatec Vzgojni zavod Logatec, Logatec Vzgojnovarstveni zavod Kurirček Logatec, Logatec Zveza kulturnih organizacij Logatec, Logatec Smučarski klub Logatec, Logatec Skupščina občine Logatec, Logatec Kmetij skozemlj iška skupnost Logatec, Logatec Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec, Logatec
Komunalna cestna SIS Logatec, Logatec SIS za varstvo pred požari Logatec, Logatec Občinska izobraževalna skupnost Logatec, Logatec KuHurna skupnost Logatec, Logatec Telesnokultuma skupnost Logatec, Logatec Skupnost otroškega varstva Logatec, Logatec Občinska SIS socialnega skrbstva Logatec, Logatec '
Občinska zdravstvena skupnost Logatec, Logatec Komite občinske konference ZKS Logatec, Logatec
Občinska konferenca SZDL Logatec, Logatec Občinski sindikalni svet Logatec, Logatec Občinska konferenca ZSMS Logatec, Logatec Občinski odbor ZZB NOV Logatec, Logatec Občinska gasilska zveza Logatec, Logatec
Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih predhodnikov in pravnih naslednikov zgoraj navedenih pravmih oseb in društev.
2.	člen
Družbeno pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Logatec in niso vsebovani v 1. členu te odločbe morajo izročiti arhivu arhivsko gradivo, ki ga določi arhiv, če arhiv ugotovi, da je to potrebno zaradi dopolnitve prevzetega arhivskega gradiva iz določenega časa ali v zvezi z določenimi vprašanji.
3.	člen
Družbeno pravne osebe in društva morajo izročiti-arhivu tudi arhivsko gradivo, ki so ga prevzeli od družbenih pravnih oseb oziroma društev, ki so prenehali z delom in so imeli sedež na območja občine Logatec, če arhiv ugotovi, da ima to gradivo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.
4.	Sen
Družbeno pravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi dokumentarno gradivo, ki ga imajo in je nastalo:
—	do 9. 5. 1945,
—	do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 28. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij,
—	do 18. 7. 1946 kadar ere za gradivo zadrug.
5.	člen
Družbene pravne osebe in društva iz 1. in 4. člena te odločbe morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona o naravni in kulturni dediščini zagotoviti potrebna sredstva m strokovno usposobljene delavce
6.	člen
Družbeno pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Logatec, a ne izročajo arhivskega
gradiva arhivu, morajo to gradivo trajno ohraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo drugemu imetniku, lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva.
Kot arhivsko gradivo je razumeti dokumentarno gradivo v smislu 58. člena in odbrano po prvem odstavku 59. člena zakona o naravni in kulturni dediščini.
7.	člen
Ta odločba se posreduje vsem družbeno pravnim osebam in društvom navedenim v odločbi.
St. 021-6/81
Logatec, dne 26. avgusta 1981.
Načelnik oddelka Dominik Murn 1. r.
SEVNICA
175.
Na podlagi pooblastil iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Sevnica za obdobje 1981—1985 sta zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine občinske skupnosti otroškega varstva sprejela na seji dne 28. decembra 1981
SKLEP
o prispevnih stopnjah in o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program občinske skupnosti otroškega varstva od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za otroško varstvo v skladu s- sklepom o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah 1980) na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za otroško varstvo delavcev v združenem delu, delavcev zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali .negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
•Prispevke za otroško varstvo iz osebnega dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije zadruženega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah:
—	iz bruto osebnega i dohodka po domicilnem principu po stopnji 1,68 "/o za dogovorjeni program in del zagotovljenega programa otroškega varstva;
—	iz bruto osebnega dohodka po sedežnem principu po stopnji 1,24"/o za zagotovljeni program otroškega varstva (denarne pomoči).
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za otroško varstvo za zavezance iz prejšnjega odstavka so bruto osebni dohodki z vsemi prispevki
in davki.
3.	Sen
Za uresničevanje programa občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica združujejo sredstva tudi:
—	osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali. intelektualne storitve; te osebe plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi uprava za družbene prihodke občine Sevnica za preteklo leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60 odstotnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu;
—	osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo književni prevajalci, plesalci, pisatelji, oblikovalci, likovni umetniki, gledališki umetniki, filmski umetniki, glasbeni umetniki, skladatelji, arhitekti, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, športniki, železniški in ulični prtljažni nosači, novinarji, zdravstveni delavci, simultani in konsekutivni prevajalci, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, znanstveni in tehnični prevajalci, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi; te osebe plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto, pri čemer ta znesek ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku, preračunanega v bruto;
—	delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih; osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za te delavce je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka, pri čemer ta znesek ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku, preračunanega v bruto.
4.	člen
Prispevki za občinsko skupnost otroškega varstva
Sevnica iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. Prispevki se plačujejo v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
5.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
Sevnica, dne 29. decembra 1981.
Predsednik skupščine 1
Jože Gole L r.
176.
Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1981—1965 ata zbor
uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na svoji seji dne 28. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in. iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za" kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah:
•/.
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,25
—	iz dohodka po osnovi bruto OD po stopnji 10,33
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih
plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 24,9 •/«,
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.000 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člčna.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60 "/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za pretekih leto.
Osebe, ki opravijapo intelektualne m droge
(pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih
v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po	ix
drugega člena tega sklepa.
6.	Sten
Druge kartnort}« »porabnikov, 11 ■» pSataJaj« prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih
zneskih in seesr;
1.	občani, ki uživajo pravice izključno
od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovijeiio z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja	383 din
2.	druge skupine delovnih ljudi in
občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost	383 dih
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen.
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno "varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 “/o.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini'delovno razmerje ali' j itn je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavaroVani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge Organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
A	9. člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve prf organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 "/e od bruto osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oz. prejemka.
io: čim
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja •
1981 dalje (Uradni list SRS, št. 7-364/81). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
St. 05-17/81-9
Sevnica, dne 28. decembra 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Zvone Krajnc L r.
SLOVENSKA BISTRICA 177.
Na podlagi 61. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 34. in 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinsko skupnost otroškega varstva Slovenska Bistrica
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Slovenska Bistrica
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom delavci in delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgoj-novarstveno dejavnost kot ižvajalci ustanavljajo Občinsko skupnost otroškega varstva Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
S tem sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani, določajo in opredeljujejo:
— Cilje združevanja v skupnost in njene naloge,
—	pravni položaj skupnosti,
—	dejavnost skupnosti,
—	programe vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki so predmet svobodne menjave dela,
—	programe družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih solidarnosti in vzajemnosti,
—	samoupravno organiziranost,
—	soustanoviteljstvo Občinske skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica,
—	sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, \
—	skupne organe,
—	samoupravno delavsko kontrolo in nadzorstvo,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah,
—	samoupravno planiranje v skupnosti,
—	družbenoekonomske odnose v skupnosti in
—	strokovno službo.
II. CILJI ZDRUŽEVANJA V SKUPNOST IN NJENE NALOGE
3.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se združujejo v skupnost, da v njej zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varstvo otrok in družine ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
4.	člen
Za dosego ciljev, opredeljenih v 3. členu tega sporazuma, delavci, drugi delovni ljudje in obdani v skupnosti zlasti:
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	usklajujejo predloge programov storitev oziroma posameznih storitev s področja skupnosti,
—	usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev,
—	ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov storitev oziroma posameznih storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgojno varstvenih organizacij,
—	zagotavljajo sredstva za izvajanje pravice do denarnih pomoči,
—	sprejemajo plan občinske skupnosti otroškega varstva,
—	organizirajo sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi ' skupnostmi pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti občinske skupnosti otroškega varstva, " •
—	sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj, pomembnih za družbeno varstvo otrok,
—	sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja in se z njimi sporazumevajo v načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanj« potrebnih sredstev,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, in o združevanju sredstev za te namene.
III. PRAVNI POLOŽAJ SKUPNOSTI
5.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču v Mariboru — enota Maribor.^	I
Delo skupnosti je javno.
6.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ah pooblaščeni delavec strokovne službe.	*
7.	člen
Za obveze, sprejete s samoupravnim sporazumom
o temeljih plana in za obveze, sprejete v pravnem prometu, odgovarja skupnost z vsemi svojimi sredstvi.
IV. DEJAVNOST SKUPNOSTI
8.	člen
Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok.
Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgoja in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in načini njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok.
9.	člen
, i
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
V. PROGRAMI DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK
10.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo v skupnosti programe družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela in po načelih solidarnosti in vzajemnosti
11.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združeni v skupnost se o programih družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela, dogovarjajo v skupščini skupnosti
Delavci drugi delovni ljudje in občani določajo obseg in kvaliteto programov družbenega varstva otrok
s samoupravnim sporazumom o ta<TM>i}ih	jn dx«_
gtini planskimi akti skupnosti.
12.	Sen
Programi družbenega varstva otrok, ki m hčvejajs po načelih solidarnosti in vzajemnosti so:
—	priprava otrok na vstop v osnovno šolo v letu
pred vstopom v osnovno šolo,
—	vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesa** in duševnem razvoju in
—	solidarno zagotavljanje miuimairunga	de-
narnih pomoti.
VL ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE
13.	člen
Delavci, drogi delovni ljudje la občani m p—Ant
skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
14. člen
Skupnost ima v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega vaVstva Slovenije po eno
.delegatsko mesto.
Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti.
VII SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
• 15. člen
Skupnost je .skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Slovenska 'Bistrica, z zborom delegatov Pokojninske in invalidske skupnosti Slovenska Bistrica, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje Slovenska Bistrica in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Slovenska Bistrica, soustanoviteljica Občinske skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica.
16.	člen
V	občinski skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij spcial-nega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih piana, osnove in merila za posamezne 'socialno-varstvene pravice, usklajuje in oblikuje osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in si zagotavlja enakopravno odločanje z zbori Skupščine občine Slovenska Bistrica.
17.	člen
V	skupščini Občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost šest delegatskih mest.
Način delegiranja delegatov in njihove naloge ure- • ja statut skupnosti.
VIII.	SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
18.	člen
Skupnost sodeluje s Skupščino občine Slovenska Bistrica preko Občinske skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica, ko le-ta enakopravno odloča z zbori skupščine občine.
Skupnost sodeluje s Skupščino občine Slovenska Bistrica neposredno v skladu s statutom skupščine občine ter statutom skupnosti. Podrobnejše sodelovanje opredeljuje statut skupnostL
Skupnost sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v občini Slovenska Bistrica, ko le-te obravnavajo zadeve s področja družbenega varstva otrok, vzgoje in varstva predšolskih otrok, samoupravne organiziranosti, evidentiranja možnih kandidatov za vodilne funkcije idr.
m. a*B
Sodelovanje ix 18. Sena tega sporazuma vključuje
zlasti:
—	izmenjavo mnenj in stališč,
—	sodelovanje predstavnikov Skupščine občine
Slovenska Bistrica in družbenopolitičnih organizacij na sejah skupščine skupnosti in njenih organov ter
sodelovanje delegatov skupnosti na sejah organov in ■teles Skupščine občine Slovenska Bistrica in družbenopolitičnih organizacij,
—	izmenjavo informacijskih, dokumentacijskih in drugih gradiv in
—	organiziranje javnih razprav pri uresničevanju politike družbenega varstva otrok.
IX.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1. Skupščina skupnosti
20.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu, skupščina).
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
21.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov.
Zbor uporabnikov ima 50 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 12 delegatskih mest.
22.	člen
V skupščini delegati:
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok,
—	sestavljajo in predlagajo članom skupnosti program dela in razvoj a in
—	sklepajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v zakonih in statutu skupnosti
23.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov določa statut skupnosti s tem da bi naj mandat predsednika skupščine skupnosti trajal 2 leti, ter da se mu omogoči ponovna izvolitev.
24.	člen
Predsednik skupščine predstavlja skupnost v stikih z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter opravlja druge naloge, ki so določene v statutu skupnostL
2. Način in postopek sporazumevanj a v skupnosti
25.	člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zbo-
rov.
Delegati v skupščini odločajo:
—	po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov,
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih in
—	samostojno v posameznem zboru.
26.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov odločajo delegati o planskih dokumentih'skupnosti in njegovih spremembah in dopolnitvah.
27.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok v občini Slovenska Bistrica,
—	sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti,
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov,
—	volijo delegate za skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica,
—	odločajo o organiziranosti, nalogah in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	dajejo soglasje k statutu delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena^
—	dajejo soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok,
—	odločajo o drugih zadevah, za katere je' pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
28.	člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti:
—	sodelujejo pri sprejemanju dogovora o temeljih plana,
—	oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo standarde in normative za opravljanje vzgojno varstvenega dela,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojno varstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev,
—	oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok,
—	odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči,
—	odločajo o drugih zadevah.
29.	člen
V zboru uporabnikov delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in
—	odločajo o zadevah, za katere je skupnost pristojna po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
30.	člen
V zboru izvajalcev delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in
—	odločajo o zadevah, za katere je skupnost pristojna po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
X.	SKUPNI ORGANI
31.	člen
Skupščina ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izvrševanje njenih odločitev in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti.
Člani skupnih organov so lahko samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev za skupščino.
Število skupnih organov, njihovo delovno področje in sestavo določa statut skupnosti.
XI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZORSTVO
32.	člen	'
Delavči, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in.njenih organov.
33.	člen
Skupnost ima odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje zlasti: ■	'
—	izvajanje sprejete politike,
—	uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti,
—	izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženka je skupnost,
—	delovanje organov skupnosti,
—	izvajanje odločitev skupščine in njenih organov,
—	uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje.
34.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov.
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini.
Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Mandat članov odbora določa statut skupnosti.
35.	člen
v Pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora podrobneje urejata statut skupnosti in poseben pravilnik.
36.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela v skupnosti opravlja pristojni upravni organ za družbeno varstvo otrok občine Slovenska Bistrica.
XII.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN DELOVANJE SKUPNOSTI ‘V IZJEMNIH RAZMERAH
37.	Sen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Število članov pa določi statut skupnosti.	______________
'38. Sen™'
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo
ter odstranjevanje posledic takega stanja.
39.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijam in krajevnimi skupnostmi.
40.	Ben
Skupnost mora v svojih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
XIII.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
41.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki so združeni v skupnosti, morajo planirati razvoj družbenega varstva otrok, pri tem pa poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevati tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih usmeritev družbenoekonomskega razvoja občine ip republike.
42.	člen
Planiranje se Izvaja;
—	z določanjem elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in. njegovim sprejemanjem,
—	s sprejemanjem plana skupnosti,
—	s sprejemanjem dolgoročnega plana razvoja družbenega varstva otrok v občini
43.	člen
Planiranje se v skupnosti prične s sklepom o pripravi planov, ki ga sprejme skupščina in poteka po postopku in na način, ki ga določa statut skupnosti.
XIV.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
44.	Ben
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v skupnosti na podlagi svobodne menjave dela.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in ob-
čani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov skupnosti.
45.	Ben
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti ustanovijo za opravljanje administrativnih, strokovnih, pomožnih in temu podobnih del skupno strokovno službo samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Slovenska Bistrica.
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja strokovna služba.
46.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
47.	člen
■ Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih
delavcev.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen
1 Za sporazum začne veljati, ko skupščina s sklepom ugotovi, da ga je sprejelo več kot 3/4 članov iz vrst uporabnikov in več kot 3/4 članov iz vrst izvajalcev in ko da k njemu svoje soglasje Skupščina občine Slovenska Bistrica.
49.	člen
Z dneln, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Slovenska Bistrica, ki je-bil sprejet dne 25. 11. 1974.
50.	Ben
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
St. XI-6/172-207/81
Slovenska Bistrica, dne .21. maja 1981.
Predsednik skupščine
Veber dr. Korošec Vera L r.
178.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23777) in 38. člena statuta krajevne skupnosti Črešnjevec je skupščina delegatov krajevne skupnosti Črešnjevec na svoji seji dne 14. januarja 1982 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Črešnjevec
1. člen
Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju, kot samoprispevek občanov k uresničitvi programa razvoja krajevne skupnosti Črešnjevec.
2.	člen
Sredstva samoprispevka se" bodo namensko uporabila za izvedbo programa razvoja krajevne skupnosti, ki je sestavni del tega sklepa in se objavi na krajevno običajen način.
3.	člen
Skupna predračunska vrednost programa, za katerega se bodo namenila sredstva zbrana s samoprispevkom znaša 10,722.000 dinarjev. Od tega bi se s samoprispevkom zbralo 5,640.000 dinarjev.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bo uveden za dobo petih let in sicer od 1. 4. 1982 do 31.'3. 1987.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Črešnjevec in sicer:
1.	po stopnji 2 °/o od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke v združenem delu in delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih od neto osebnega dohodka,
b)	upokojeni občani od neto osebnih dohodkov (pokojnin),
c)	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti, kot glavni ali postranski poklic od dohodka zmanjšanega za prispevke in davke iz osebnega dohodka,
d)	občani, ki imajo priložnostni dodatek od gospodarskih in poklicnih dejavnosti avtorskih pravic, od prejemkov dopolnilnega in pogodbenega dela, od prejetega neto prejemka;
2.	po stopnji 4°/o od naslednjih osnov:
delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega za posek.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določajo veljavni predpisi.
6.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani stari več kot 15 let.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 21. 2. 1982 od 7. do
19.	ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet krajevne skupnosti izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Črešnjevec, za postopek o' glasovanju na referendumu pa se uporablja z^kon o volitvah in delegiranju v skupščine.
8.	člen
Na referendutnu se glasuje naposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
v	|
GLASOVNICA
na referendumu, dne 21. februarja 1982 o izvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. aprila 1982
do 31. marca 1987 za sofinanciranje programa in razvoja krajevne skupnosti Črešnjevec, to je za modernizacijo cest, gradnje mostov, vodovoda, kanalizacije, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka
GLASUJEM
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo PROTI.
9.	člen
Za izvajanje programa sprejetega na referendumu, za zbiranje sredstev in njihovo porabo je odgovorna skupščina delegatov krajevne skupnosti Črešnjevec.
10.	člen
\ Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Črešnjevec.
11.	člen	/
Skupščina delegatov krajevne skupnosti Črešnjevec sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Črešnjevec, dne 15. januarja 1982.
Predsednik
skupščine delegatov KS Črešnjevec
ŽALEC
179.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in' 16/80) "ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 29. decembra 1981 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vinska gora in osnutka zazidalnega načrta za obrtno cono Arja vas na javni vpogled
I '
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrinja osnutek dopolnitve zazidalnega načrta, stanovanjske soseske Vinska gora in osnutek zazidalnega načrta za obrtno cono Arja vas.
n
Urbanistična dokumentacija, navedena pod točko I. tega sklepa bo v času razgrnitve na vpogled jav-
nos ti v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo Žalec, zavoda za načrtovanje Žalec, krajevne skupnosti Vinska gora in krajevne skupnosti Petrovče.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak
občan ali zainteresirana organizacija združenega dela
ali draga samoupravna orgameeacija ali skepnoet.
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasni deski krajevne skupnosti Vinska gora in krajevne skupnosti Petrovče.
St. 350-9/81-6 •
Žalec, dne 29. decembra 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jose Jan L r.
180.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 25., 26. in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradnf list SRS, št. 24/77 in 22/81), 173. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) ter po sklepu zborov skupščine občine z dne 25. novembra 1981
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije
1.	razreši se dosedanja občinska volilna komisija: predsednik: Jože Cerjak
namestnik: Milah Bratušek tajnik: Ivanka Kragl namestnik: Draga Mimik član: Marija Nahtigal namestnik: Irena Janič član: Inge Sovine namestnik: Jožica Razgoršek član: Vera Orešnik namestnik: Tonika Martinšek
2.	Imenuje se občinska volilna komisija v naslednjem sestavu:
predsednik: Milan Bratušek	,
namestnik: Srečko Gabrilo
tajnik: Ivanka Kragl
namestnik: Marija Nahtigal
član: Draga Mimik
namestnik: Irena Jamic
član: Inge Sovine
namestnik: Jožica Razgoršek
član: Milan Vogrinc namestnik: Tonika Martinšek.
St. 020-33/81-1/3
Žalec, dne 13. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine
Žalec
vejem Petek L r. .
•	udi
1?	.'i
’ -j . .	. \--o~
V	primerjavi z izvirniki smo ugotovili, da so nastale v tisku pravilnikov s področja arhivske dejavnosti, ki so bili objavljeni v 34. številki Uradnega lista SRS iz leta 1981 tiskovne napake, ki jih popravljamo z naslednjimi popravki:
POPRAVBK
V	pravilniku o pogojih za uporabo arhivskega gra-
drve, objavljenem r Uradnem Set* SRS, it 31 MMM
z dne 27. novembra 1961
—	se v prvi vrsti prvega odstavka 1. člena med besedama »in ga« vstavi beseda »ki«;
—	se v sedmi vrsti prvega odstavka 4. člena besedi »morebitno spremembo« zamenjata z besedama »ihorebitne spremembe«;
—	se v tretji vrsti drugega odstavka 14. Sena beseda »kada« zamenja z besedo »kadar«.
POPRAVEK
V pravilniku o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu, objavljenem v Uradnem Ms tu SRS, 9t. 34-1590/81 z dne 27. novembra 1981
—	se v naslovu napačno govori o »izločanju« 'namesto pravilno o »izročanju«;
—	se v četrti vrsti prvega odstavka 4. člena beseda »po« zamenja z besedo »ob«;
—	se v prvi vrsti prvega odstavka 9. člena bese
da »vsebovati« zamenja z besedo »varovati«;
—	se v prvi vrsti drugega odstavka 10. člena beseda »od« zamenja z besedo »do«;
—	se v prvi vrsti tretjega odstavka 10* člena beseda »mirovnem« zamenja z besedo »mirovni«.
POPRAVEK
V pravilniku o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 34-1591/81 z dne 27. novembra 1981
—	se v tretji vrsti četrtega odstavka 3. člena beseda »pripadnost« zamenja z besedo »pripadnosti«;
—	se v prvi vrsti prvega odstavka 9. člena med besedama »obsega gradivo« vstavi beseda »arhivsko«;
—	se v prvi vrsti četrtega odstavka 9. člena beseda »po« zamenja z besedo »pri«;
—	se v tretji vrsti četrtega odstavka 9. člena beseda »prevzemanju« zamenja z besedo »prevzemu«;
—	se v navodilu za izpolnjevanje obrazca registra fondov izven arhiva v drugi vrsti drugega odstavka beseda »organizacij« zamenja z besedo »organizacije«.
Uredništvo
POPRAVEK
>- IJS	\
V odredbi o fpjjehoidnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38*1 in 1/82) so tile popravki:
I. V tabeli prehodni računi za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohod-
ka, se črta besedilo: »Prehodni račun za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka pri. SDK« ter .nadomesti z novim naslovom, ki se glasi:
1.	»Prehodni računi za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka delavcev, ki se obračunavajo po predpisih, ki veljajo v kraju bivališča delavca oziroma njegove družine, če bivališče delavca in sedež izplačevalca osebnega dohodka nista na območju iste občine«:
«k ■ :	*	.. ■■	■ >.	'	j:-
II. Doda se naslednja tabela:
2.	Prehodni računi za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka delavcev, ki se obračunavajo po predpisih, ki .veljajo v kraju bivališča delavca oziroma .njegove družine, če sta bivališče dfelavca in sedež izplačevalca osebnega, dohodka na območju iste občine:
Občina		Zbirna stopnja	gospodarstvo	negospodarstvo
1	2	3	4	5
1.	Ajdovščina	12,42	52010-844-001-8077	52010-844-001-8082
2.	Brežice	11,14	51620-844-002-8077	51620-844-002-8082
3,	Celje	11,75	50700-844-003-8077	50700-844-003-8082
4.	Cerknica	10,09	50160-844-004-8077	50160-844-004-8082
5.	Črnomelj	12,12	52110-844-005-8077	52110-844-005-8082
6.	Domžale	9,91	50120-844-006-8077	50120-844-006-8082
7.	Dravograd	10,88	51820-844-007-8077	51820-844-007-8082
8.	Gornja Radgona	12,09	51910-844-008-8077	51910-844-008-8082
9.	Grosuplje	10,87	50130-844-009-8077	50130-^44-009-8082
10.	Hrastnik	11,20	52700-844-010-8077	52700-844-010-8082
11.	Idrija	12,82	52020-844-011-8677	56020-844-011-8082
12.	Ilirska Bistrica	11,42	52210-844-012-8077	52210-844-012-8082
13.	Izda	12,22	51400-844-013-8077	51400-844-013-8082
14.	Jesenice	10,41	51530-844-014-8077	51530-844-014-8082
15.	Kamnik	9,46	50140-844-015-8077	50140-844-015-8082
16.	Kočevje	10,10	51300-844-016-8077	51300-844-016-8082
17.	Koper	12,06	51400-844-017-8077	51400-844-017-8082
18.	Kranj	10,71	51500-844-018-8077	51500-844-018-8082
19.	Krško	11,50	51600-844-059-8077	51600-844-059-8082
20.	Laško	11,18	50710-844-019-8077	50310-844-019-8082
21.	Lenart	12,25	51850-844-036-8077	51850-844-080-8062
22.	Lendava	10,37	51920-844-021-8077	51920-844-021-8082
23.	Litija	11,73	50150-844-022-8077	50150-844-022-8082
24.	Ljubljana Bežigrad	11,23	50102-844-024-8077	50102-844-024-8082
25.	Ljubljana Center ■	11,23	50100-844-025-8077	50100-844-025-8082
26.	Ljubljana Moste-Pdje	11,23	50103-844-026-8077	50103-844-028-8083
27.	Ljubljana Šiška	11,23	50104-844-027-8077	50104-844-027-8062
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	11,23	50101-844-028-8077	50101-844-028-8082
29.	Ljutomer	11,44	51930-844-029-8077	51930-844-029-8082
30.	Logatec	11,16	50110-844-023-8077	50110-844-033-8082
32.	Metlika	10,93	52110-844-033-8077	52110-844-033-8082
33.	Mozirje	10,73	52810-844-034-8077	52810-844-034-9083
34.	Murska Sobota	10,93	51900-844-085-8077	51900-844-089-8083
35.	Nova Gorica	11,92	52000-844-036-8077	52000-844-036-8082
36.	Novo mesto	12,35	52100-844-087-8077	52100-844-037-8082
1	2	3	.	4	5
i 37.	Ormož	. 10,22	52410-844-038-8077	52410-844-038-8082
38.	Piran	Al,41	51410-844-039-8077	51410-844-039-8082
39.	Postojna	11,26	52200-844-040-8077	52200-844-040-8082
40.	Ptuj	10,10	52400-844-041-8077	52400-844-041-8082
41.	Radlje ob Dravi	11,18	51820-844-042-8077	51820-844-042-8082
42.	Radovljica	9,96	51540-844-043-8077	51540-844-043-8082
43.	Ravne na Koroškem	. 10,09	51830-844-044-8077	51830-844-044-8082
44.	Ribnica	10,76	51310-844-045-8077	51310-844-045-8082
45.	Sevnica	12,84	51610-844-046-8077	51610-844-046-8032
46.	Sežana	12,01	51420-844-047-8077	51420-844-047-8082
47.	Slovenj Gradec	11,19	51840-844-050-8077^	51840-844-050-8082
48.	Slovenska Bistrica	11,21	51810-844-048-8077	51810-844-048-8082
49.	Slovenske Konjice	12,12	50720-844-049-8077	50720-844-049-8082
50.	Šentjur	12,10	50770-844-051-8077	50770-844-051-8082
51.	Škofja Loka	12,64	51510-844-052-8077	51510-844-052-8082
52.	Šmarje	10,81	50730-844-053-8077	50730-844-053-8082
53.	Tolmin	12,25	52030-844-054-8077	52030-844-054-8082
54.	Trbovlje	11,16	52700-844-055-8077	52700-844-055-8082
55.	Trebnje	12,80	52100-844-056-8077	52100-844-056-8082
56.	Tržič	9,94	51520-844-057-8077	51520-844-057-8082
57.	Titovo Velenje	10,70	\	52800-844-058-8077	52800-844-058-8032
58.	Vrhnika	10,98	50110-844-060-8077	50110-844-060-8082
59.	Zagorje	10,72	52700-844-061-8077	52700-844-061-8082
60.	Žalec	11,90	50750-844-062-8077	50750-844-062-8082
61.	Maribor Pesnica	10,80	51800-844-063-8077	51800-844-063-80*2
62.	Maribor Pobrežje	10,80	51800-844-064-8077	51800-844-064-8082
63.	Maribor Rotovž	10,80	51800-844-065-8077	51800-844-065-8082
64.	Maribor Ruše	10,80	51800-844-066-8077	51800-844-006-8082
65.	Maribor Tabor	10,80	51800-844-067-8077	51800-344-067-8082
66.	Maribor Tezno	10,80	51800-844-068-8077	51800-844-068-8082
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 18. januarja 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali L r.
POPRAVEK
V spremembah in dopolnitvah statuta mesta Ljubljane, objavljenih v Uradnem listu SRS, št. 35-1621/81 z dne 7. decembra 1981 se v tretjem odstavku novega 145. člena statuta mesta Ljubljane za besedo: »gradbeništva« doda beseda »energetike«,«.
Sekretar Skupščine mesta Ljubljane
Ivan Kuhar L r.
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI;
115.	Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega
prispevka solidarnosti v mesecih februarju, marcu in aprilu 1982	109
116.	Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po
kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1981	109
117.	Poročilo o poprečni ceni m! stanovanjske površine in poprečne vrednosti točke zgrajenih stanovanj v
SR Sloveniji v letu	1980	109
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 118. Sklep o potrditvi delovnega zvezka Pripravljanje
hrane 1., 2., 3. za 6. 7. <8. razred osnovne šole s prilagojenim programom	109
119.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Slovenije	109
120.	Statut Skupnosti socialnega varstva Slovenije	114
121.	Poslovnik skupščine Skupnosti socialnega varstva
Slovenije	121
REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
122.	Merila in kriteriji o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV napetosti 1—35 kV 126
123.	Priporočila o načinih vrednostnega izkazovanja sred-
stev, združenih v Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva SRS	130
Stran
124.	Navodilo o načinu obračunavanja in plačevanja ob-
veznosti za razvoj določenih dejavnosti posebnega družbenega pomena s področja materialne proizvodnje v obdobju 1981—1985	131
125.	Samoupravni sporazum o delovnem	času	ptt	enot	133
126.	Sklep o ugotovitvi in razglasitvi, da so vse Območne
Samoupravne interesne skupnosti za ptt promet sprejele samoupravni sporazum	o	delovnem	času ptt	enot 135 *
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
127.	Sklep o tarifi vodnega prispevka za leto 1982 (Dolenjska)	135
128.	Sklep o tarifi vodnega prispevka za leto 1982 (Gorenjska)	136
129.	Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto
1982 (Soča)	136
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
130.	Sklep o prispevnih stopnjah, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1982 (Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto) 136
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
131.	Resolucija o. politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1982
132.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1981
133.	Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982
134.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane
135.	Odlok o spremembi odloka o načelih izvajanja družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami
136.	Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč . in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Brežice)
137.	Odlok o razporeditvi delegatskih mest in. delegiranju delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine
138.	Odlok o pooblastitvi Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice za opravljanje upravnih in strokovnih nalog v zvezi z izvajanjem odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Brežice)
139.	Odločba o določitvi družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv v Celju (Brežice)
140.	Sklep o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Celje)
141.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje, od 1. januarja 1982 dalje
142.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica v L trimesečju 1982
m. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Cerknica)
144.	Odlok o grbu in zastavi občine Cerknica
145.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za vzgojo in izobraževanje (Cerknica)
146.	Sklep o spremembi In dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 3981 dalje (Cerknica)
147.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno skrbstvo (Cerknica)
148.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za otroško varstvo (Cerknica)
149 Sklep o višini minimalne denarne pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih v letu 1982
150.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1981
151.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1982
152.	Odlok o spremembi odloka o uporabi dela sredstev rezerve občine Idrija
153.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju x*bčine Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji
154.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Idrija)
155.	Sklep o pooblastitvi Geodetskega zavoda Celje za vedenje mejnega ugotovitvenega postopka (Idrija)
156.	Sklep o soglasju k časovni razporeditvi in trajanju zimskih šolskih' počitnic vzgo j n o - i z ob r aže valnih organizacij Šolski center Idrija in Dom učencev Nikolaja Pirnata Idrija
138
150
150
152
153
153
158
161
161
163
163
164
166
165
166
166
HI
167
168
169 176 176
170 1T6
171
171
* i	Stran
157.	Pobuda Temeljnega sodišča v Novi Gorici za spre-
membo 4 člena dogovora o zagotovitvi pogojev za delo Temeljnega sodišča v Novi Gorici in Temeljnega javnega tožilstva	v	Novi	Gorici (Idrija)	171
158.	Odločba o poimenovanju Doma upokojencev Idrija
v »Dom upokojencev Jože Primožič-Miklavž« Idrija 171
159.	Poročilo c izidu glasovanja na referendumu za iz-dvojitev naselij Potok in Zavratec iz krajevne skupnosti Dole in ustanovitvi nove krajevne skupnosti
1	Zavratec	172
160 Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za iz-dvojitev naselij Sr. in Gor. Kanomlja iz Krajevne skupnosti Sp. Idrija in ustanovitvi nove Krajevne skupnosti Sr. in G ir. Kanomlja (Idrija)	172
161.	Spremembe	in	dopolnitve	statuta občine	Kočevje 172
162.	Odlok O' prenehanju veljavnosti odloka o načinu
oblikovanja volilne skupnosti za volitve delegacije kmetov in volilne skupnosti za volitve delegacije obrtnikov (Laško)	179
•63. Sklep c delegiranju delegatov v delavski svet Zavoda za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško 179 i4. Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. Skupnosti za cene občine Laško	v	potrditev	179
165.	Sklep o ugotovitvi, da so sklenjene dopolnitve in
spremembe k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje	1981—1985	186
166.	Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah
sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za leto 1982	186
167- Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija in k statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom (Litija)	181
168.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje
zazidalnega otoka BI i (Ljubljana Bežigrad)	181
169.	Odlok o načinu oplojevanja goveda na območju občine Ljubljana Bežigrad	181
170.	Sklep o javni razgrnitvi novelacije zazidalnega načr-
ta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« (Ljubljana Center)	182
171.	Odlok o določitvi, katero zemljišče je namenjeno
za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev za zazidalni otok MeS-7 Preska (prej MeR 2 — Preska) (Ljubljana Šiška)	182
172.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
širšega območja Polhovega Gradca (Ljubljana Vič-Ruclnik)	185
173- Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta , za območje VS-201/7 in 261/8 — Gabrje (JUJufeljana Vič-Rudnlk)	vu
174. Odločba o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Logatec)	m
898. Sklep e prispevnih stopnjah in e čarna vanj e in plačevanje prispevkov člnske skupnosti otroškega varstva ed L januarja 1982 dalje (Sevnica)	186
136. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupmootl Sevnica ed L jMuctJa 1982 dalje (Sevnica)	m
177. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva	Slovenska Bistrica	188
198. Sklep • razpisu referenduma za uvedbe krajevnega samoprispevka na območju krajevne sfeepneett/ Črešnjevec (Slovenska Bistri o*)	$*
179. Sklep o razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vinska gora in osnutka zazidalnega načrta za obrtno cono Arja vas na javni vpogled (Žalec)	1*
188. Sklep o razrešitvi In imenovanju občinske iimiai
komisije (Žalec)	im
—	Popravek pravilnika o pogojih za uporabo arhivskega gradiva	8M
—	Popravek pravilnika o odbiranju ha Saročanju »Meškega gradiva arhivu	XM
—	Popravek pravilnika o sestavi in vodenju evidence
arhivskega gradiva	181
Popravek odredbe o prehodnih
nje zbirnih stopenj davkov tn prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na
področju družbenih dejavnosti	$96
■ Popravek e spremembah in dopolnitvah statuta mesta Ljubljane	08
Kakšna in kolikšna je odškodninska odgovornost avtomobilista in kako je odgovornost zavarovana, boste zvedeli v strokovnem delu
prof. dr. Stojana Cigoja
odškodninska odgovornost in zavarovanje odgovornosti
Spričo hitrega razvoja avtomobilizma in spričo prometnih nesreč, ki jih je ta razvoj prinesel, se tako v domačem kakor tudi v mozemskem pravu vse bolj natančno oblikujeta odškodninska odgovornost in zavarovanje.
Avtor je želel v tem delu predvsem pokazati današnji pravni položaj odškodninske odgovornosti v zvezi z obratovanjem motornih vozil in zavarovanje odgovornosti ter probleme, ki se pojavljajo, ko se škodno razmerje ne dotika samo domačega, marveč tudi inozemskega prava.
Celotno delo je razdeljeno na naslednja poglavja:
Uvod (zgodovinski razvoj in viri avtomobilskega odškodninskega prava).
Odgovornost (objektivna) brez krivde (pojem; vozilo, ki pomeni povečano nevarnost, obratovanje vozila, prenehanje in kraj obratovanja; omejitve varstva upravičencev; izključitev objektivne odgovornosti; dokazno breme itd.).
Krivdna (subjektivna) odgovornost (nedopustnost in krivda itd.).
Odgovorna oseba (obratovaiec kot subjekt objektivne odgovornosti; razmerje med voznikom in obratovalcem; stranka, ki škodo zakrivi itd.).
Vzročna zveza (pojem; dogajanje in stanje; direktna in indirektna vzročnost itd.). Škoda (kvalifikacija škode; osebna škoda; premoženjska škoda itd.).
Odškodnina (odmera; vrste odškodovanja; oblika denarne odškodnine; porazdelitev odškodninske obveznosti; več upravičencev do odškodnine itd.).
Razmerje med kazensko odgovornostjo in odškodninsko zavezo.
Razmerje med odškodnino in zavarovalnino (iz premijskega zavarovanja in iz socialnega zavarovanja).
Zavarovanje odgovornosti (viri, načela, pravni temelj obveznega zavarovanja, subjekti in predmet zavarovanja; vsebina zavarovalnega razmerja; regresni zahtevki itd.).
Razmerje med več vrstami zavarovanj.
Zavarovalno razmerje z inozemskimi elementi (obseg veljavnosti jugoslovanskih pravil; unificirana ureditev; zavarovanje v jugoslovanskem mednarodnem zasebnem pravu; Haaška mednarodna ureditev kolizijskih pravil; varstvo tujca po jugoslovanskem pravu itd.).
Razvojne smeri v teoriji.
Na koncu je še obširno stvarno kazalo, ki bo omogočilo praktično uporabo dela, in pa pregled literature.	V
Cena: 1100 din	*
Naročila sprejema: ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VTI
e
Izdaja časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din, Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
prtMMtaeca davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72