Ve s t n i k. Iravna vrsila. Oglasili so se za meščiinske šole gospod Mate &epi('-, učilelj na olirlni šoli v Kaslvi s lnvatskim poučniin jezikom in gospodioino učiteljice iz pretlsedništvom prec. g. vodja izprasevaine Komisije Trsta: Gen ti 1 <>in<) Ana, Marina Klotilda. Masutt i Iv. Bevelantija med časom od 1C. do 25. velikega Antonijeta z italijanskim poučnim jezikom pa gdč. Kopci". K pi'1'.skušnii urne u.^ posnbljenosti /:.\ Ijudi-kc in ineši-anske ^ole se je oglasilo v tem lorrainu Ž(i uuiteljif in učileljic in se je preskušnja predsedništvom preč. g. vodja izpraševalne komisije Boni n I. iz Trsla, I)e Fioii Angelika iz (iervignann, Forchiassin Tereza iz Mosse, Pincherle Eina Iz Beke in g. J. Dukič iz Kastve. Za slovenske ljudske šole: guspodieini Lozej Ivana, Jurman Emilijn., prva iz Touiaja in slednja iz Šturije; potem g. Fonda Frančišek iz Škednja, Stergar Frančišek iz Banjšice, Tomažič Andrej iz Levpe in Vitori Jožef iz Opatjega Sela. Za hrvatske Ijudske šole: Miran Jnlij iz Voloske, Iskra Anton iz Veprinaca, Marl inčif- Janko iz ^umbreka, Car Viktor iz Lipe in Zidarie. Vinko iz Kringe; med teini g. Car tudi z italijanskim poučnim jeziknm. K posebni preskušnji iz nemščine kakor predmet. na nemškib šnlab so ?e oglasile gospodičine učiteljice iz Trsta: Corner Margerita, A rn errvt scli Klotilda, Me 1.1 i cowit z Boza in Sreboth Angelika ter za francošf-inci gdč. Bud i n i c li Beatrika iz Trsta. Izid preskušenj bil je ugoden. Za meščanske šole bili so vsi usposobljeni. Za l.judske šole so dobili spričevalo usposobljenosti vsi in mimo tega g. Car z odliko. Spričevalo za pouk nemščine kakor predmet so dnbili: Gentilomo. Marina, Masutti, Arnerrytsch Adela in Klotilda. Gorner, Metlicovitz, Sreboth, Pincherle in Car; za francoščino: Budinich in za i t ali j anšfino kako;- piedmet: Lozej. Fonda. Vitori, Martinčič. Vabilo na XXVII. redni veliki zbor ^Matice Slovenske" v sredo, dne 22. rožnika ob '/-5 uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpi-avam: 1. Piedsednikov ogovor. 2. Bačun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od I. januvarija do 31. dec-embra 1891. leta.*) 3. Volitev treli računskili presojevalcev. (§ n. dr. pravil.) 4. Proračun za leto 1893. 5. Letnn poročilo tajnikovn o odborovem delovanju v dobi od 1. junija 1891. do 31. inaja 1892. leta. 0. Dopnlnilna volitev društvenih odbornikov. — Po § 12. društvenih pravil irnajo letos izstopiti iz odbora gg.: Baitel Anlon, dr. Jaro Anton, Majciger Ivan, Pleteršnik Maks, Senekovič Andrej, dr. Sket Jakob. Šuklje Franc, Vilhar Ivan. Zupančič Vilibald in dr. Zupanee .lernej. Popolniti je vrh tega še ono mesto, ki je ostaln lani po udpovedi g. kanonika Flisa Ivana nepopolnjenn. V odboru pa še ostanejo gg.: Dr. Detela Franc, dr. Dolenec Hinko, Grasselli Peter, dr. Giegon-ič Anton. Gregoreič Simon, Hubad Franc, Kersnik Janko, Koblar Anton, Kržic Anton, dr. Lampe Franc, dr. Lesar Josip, Levec Franc, Marn Josip, Navrat.il Ivan, dr. Požar Lovro, Praprotnik Andrej, Hutar Siinon. dr. Sernec Josip, dr. Stare Josip. Stegnar Feliks. Svetec Luka, Subio Ivan, Suman Josip, dr. Sust Ivan. dr. Tavčar Ivan, Toinšič Ivan, Vavru Ivan, Wiesthaler Fianc in Zupanoifi Anton. Vsaj l(i odbornikov iuora po § 12. društvenih pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in pri volilvi treh računskih presojevalcev (3. točka dnevnega reda) ^e vštevajo tudi volilni lislki tacib društvenikov. ki sk-er niso mogli priti ?ami k zborovanju. ki so pa vender volilne listke poslnli ndboru z lastoročnim podpisom tako. da ni suma zaradi kake prevare. — 7. Posamezni nnsveti in predlogi.**) V Ljubljani, dne 28. vel. travna 1892. Predsednik : .losip Marn. Blagajnik: Dr. Josip Stare. *) Računski zaključki so gg. društvenikoui v društveni pisarni na ogled in jitn bndo pri velikem zboru tiskani na razpolaganje. **) Kdor želi v zinislu § i. lit. a) di-uštvenih pravil staviti kak nasvet. mora ga po § 2. lit. a) opravilnega reda predložiti odbcnu in storiti to vsaj do 18. rožnika 1892. leta, akn bo<'e, da pride v velikem zboru na razgovor. ProgTiim za kateketski sasliinak , koji re sc: držati 2i. i rl~). kolovoza 1.S92. u jednoj dvorani »adbiskupskoga sjenmništa u Zagrebu: 1. Dne -ii. kulovnza t. g. točno u i sata poslije podne biti <'e [iiivatni predhodni dogovor, u kom če se razpnivljali o samom saslanku i o izboru častničtva. II. Dne 25. kolovoza t. g. počima j a v n i sastanak točno u 8 sati u jutru sa svetom misom i sazivom «Duha svetoga» u sjemeništnoj kapelici. III. Poslije svete mise: a) Pozdrav predsjednika odbora. b) Izbor predsjednika, podpredsjednika i dvaju tajnika. c) Izbor odbora. kciji če do dojdučega sastanka biti kao centrala, na koju če se svi obračati u škulskiin pitanjima. d) Izbor odbora, koji če priredili pravila za permanentnu družtvo. IV. Bazprava prce teine: «Kako bi se svečenstvo ««šc, štu temeljitije upoznulo na danaSnjim školstcom i znnj se Ho Hvlje zanimalo?* Izvjestitelj: Dr. Josip Horvat, profesor i kateketa kr. realke u Osieku. V. Bazprava druge teme: «Kojim bi se načinom moguo pedagogijskomu listn — koji zastnpa katoličku školstco — najuspjesnije i materijalno i moralno ositiitrati obstanak, te ija n ko dalnje krugure našega srevenstva i učiteljstua razširiti?* Izvjestit.elj: Stjepan K orenič, kateketa grad. više djevojačke škole u Zagrebu. VI. Posebni predlozi imaju se gotovi donicti u predhodni dogovorni sastanak. Bauka .,Slavijau je imela dne 1"). t. m. svoj ubeni zbor. Iz letnega poročila, katero nani je priposlalo generalno ravnateljstvo tega uzorno slovanskega zavoda, posnemamo, da je dne 31. grudna 1891 banka «Slavija» štela 228.472 članov, ki so imeli pri njej zavarovanega kapitala 227,260.237 gld. til- kr. Zavarovalne premije uplačalo se jej je 1,755.603 gld. •Ki kr.: izplačala pa je svojirn zavarovancem za škode in deleže vzajemnu podedovanjskih društev 1,571.(528 goldinarjev 08 kr. Saine obresti, katere je banka prejela od plodonosne naložitve svojih fondov, znašale so 235.882 gld. 87 kr. in so se porabile za zopetnn pomnožitev fondov, ki kljubu ogrornnim izplačilom vlanskega leta iznašajo 5,479.788 gld. 90 kr. Kako zeln skrbi banka «Slavija» za varnost svojib članov razvidno je iz tega, da znaša nje rezervni fond za požarna zavarovanja 691/:;''/« vseb letnih premij. dasi ministerski razpis že 33°/o letnih prernij pioglaša za zado.stno rezervovanje. Tudi za svoje uradnike skrbi banka «Slavija > prav uzorno, kajti njihov pokojninski fond . ki je nastal večinoma iz prebitkov uprave, iznaša že 209.742 gld. 79 kr.. in je le malo privatnib zavodov, kal.erib uradništvn bi bilo za starost svojo le približno jednako dobio preskrbljeno. — Ako koučno omeniino še. da je banka «Slavija» v 23 letih svojega obstanka plačahi za škode 20,012.991 gld. 82 kr.. bode nam gotovo priznal vsakdo, da so to številke, katere piičajo <> uzorneiu vodstvu zavoda in pa o priljubljennsti njegovi |)ovsod, koderkoli posluje. — Poučno je pa tudi. kaj premore poštenje, vstrajnost in dobra uprava, kajti iz primerjevalnega izkaza o uspehib zavarovalnic v letu 1890. prepričali smo se, da banka «Slavija». ki je bila — kakor znano — 1. 1809. ustanovljena z neznatno vsotico 3000 gld., zavzema danes pu velikosti svojih fondov drugo m esto med 33 avstro-ogerskimi vzaj e m n i m i z a v a r o v a 1 n i c a m i. — Tak zavod zasluži vsekakor vse zaupanje in zato naj bi Slovenci zatekali se mnogoštevilno pod okrilje njegovo ter dali slovo tujiin zavarovalnicain, ki našim narodniin težnjam niso nikdar prijazne bile. Tudi glede zavarovalstva ravna naj se vsak Slovenec po geslu: «Svoji k svojim!» Šolska (leliiriia v Kršk.m prav dobro uapreduje pod vod.tvuiiE učilelja g. F iI o r. R o z m a n a. Hazven navadnih metodiško sestavljenih izdelkov so naredili učenri tukajšnje mešeanske in ljudske šole ninogo tit-jih hišic (gnezdic) in raznib učil. Posebno meščanski učenci so po načrtu učitelja g. J. Bezlaja izdelali raznovrstne lesene like za geometriško oblikoslovje ter modele za projekcijsko in perspeklivno risanje. — G. F. Rozinan poučuje nekalere v risanji bolj izurjene učence tudi v rezbarstvu. Ainerikanski r/orni vinograd krške mešuanske šole se pod marljivim in spretniin vodstvom učitelja dr. Roniiha prav lepo razvija, tako, da bode že letcis tretjina 85 arov obsegajočega vinograda obdelana in z amerikanskimi trtaiui zasajena. Pretekli teden so bili tudi tu trije izkušeni vinogradniki iz Bizeljskega, ki so učili meščanske učence ameiikanske trte z našiini požlahtniti. Na Bizeljskem so se te poskušnje dobro obnesle in so lansko leto že pridelali par sto bektolitrov vina na amerikanskib trtah. Analfabeti v Avstriji. Pri zadnjeia štetji so našli, da 24 odstotkov vsega prebivalstva ne znn ne čitati ne brati. Po glavnih liieslih so (i cidstotki zelo razlk-ni. V Bregencu je namreč le 1"/« analfabetov. v Inomostu in v Pragi pa že _"/<>. na Dnnaji 5°/o, v Gradcu 9-43"/n. v Gelovcu HH2"/V v Ljubljani' lfj-4_°/o. v Trstu 19-14n/o. v Lvovu 35-7°/.i, v ("lernovicah 5_-330/,. in v Zadru celo 58()8°/o. Vidi se toraj, daje na vshodu in jugu monaihije ?e straliovito mnogu analfabetov. Velikanoč v tem stolotji bode 1. 1893. dne _. mal. travna, 1. 1801. dne 25. sušca. 1. 1895. dne 1S. nial. travna, 1. 1890. ilne 5. mal. travna. 1. 1897. dne 18. mal. travna, 1. 1898. dne 10. mal. travna, 1. 1899. dne 2. mal. travna in 1. 1900. dne 15. inal. travna. Holubova razstara' v Prag-i. Slavni afriški potovaleo bode priredil f.o leto razstavo svojili zanimivih zbirk v Pragi in sicer v gorenjih i>rostorili bivše deželne razstave. Deželni odbor in mestni zastop gresta .lavnemu češkemu rojaku na roke in tudi narod češki se bode gotovo skazal. K ljudskeinu štetju. (livilnn prebivalstvo Ljub- ljanskega mesta se na podlagi najnovejšega štetja in z vštetiini inoverci pn mestnih in predrnestnib farali tako razdeli. da šteje stolna fara 3811 duš, Šentjakobska 5071. Šentpeterska 775ti, Frančiškanska Ii998 in Trnovska i0S8. Na Fraiicoskeiu ima vsaka normalka, taku se iiucnujejo učiteljišča, svojo kovačnico, niizarnico in keinifni laboratorij, dalje ima učiteljišče t.udi šolski vrl. knjižnK-o in vaduicu. Učitelji izbii-aji) se iz Ijmlskib učiteljev, ki so že dalj časa kol taki deluvali in potrebne skušnje usposobljenosti napravili. Za tc skušnje iloločuje naloge naučni niinister sam in imenuje ludi izpraševalni) koinisijo. Istotaku se izbirajo nadzorniki. Od 1880. leta imenovanih nadzornikov je liilo ver kot polovica 1 j u d s k i h. u č i t e 1 j e v, drugi so bili učitelji na uf i teljiši'ih. Pri ljudskib šolali so tudi branitnice; 1890.1. so prilnanili učenc-i 13 milijonov frankov. Podoba Krištofa Kolumba, ki je baje avtentična, ima vojvoda Tallevrand v giaščini svoji v Valencyu. Podoba ima podpis: <:Hic est efflgies Liguri iniranda Coluinbi.» Za njenu pristnost so porok st.rokovnjaki. Ta slika bode razstavljena pri slavnosti štiiistoletniee odkritja Anierike, ki se bode praznovala to leto. Iz šolp.*) Uč-itelj obravnava 21. berilo druge r-itanke: »Spodobno se obnašaj«. V taistem je stavek: «Kadar kdo iineniten pride k tebi v hišo. pozdiavi ga ter ponudi mu sedež. Kadar odhaja. spremi ga. in če je zvečer. pusveti mu tudi». Ko je vso slvar dobro jazložil, liotel se je prepričati, koliko so si otroci zapniimili, [lokliče slednji(" učenca ter inu pravi: «Mati in o("-e sta šla od doina; sam si doma. Pri oknu sediš in vidis. da pridejo proti biši po stezi g. župnik. Povej nam Ti sedaj, kaj bi naredil? U("'cnec (po kratkem preniisleku): «Skril bi se! .nteljira (med obravnavo necega berila): «Kiba živi v vodi. Katere živali še žive v vodi. TončeV» Tonče: «Žaba». rč-iteljica: «Kdo nii zna še kaj naštetiV — No. Janezek!» Janezek: «Majlmi otioci.» /ahvala. Visoki ileželni udbor je podatil z mllokoni dne 10. vel. travna št. 4165 za napravo cigraji: pri našem šolskem vrtu znesek iO gld. iz deželnokulturnega zaklada. Za to velikodujno podporo izrckata pudpisana v irneni krajnega šolskega sveta najt.oplejš(j zahvalo. Studenec, dne 18. vel. travna 1892. Franiišek Trošt s. r. Irrm Crnms s. r. nadučitelj. predsednik kr. š. sveta. *) Te in druge oiigovore. kateru še misliui ubjaviti čul sem deloma od druzili deloiua sein jib sani doživel. Prvega mi je pravil g. T. P. v C. druzcga pa gdč. T. P. v G. — JV.s'.