V pravi loCi. Bolezen, na katori je nekdanja Avstrija hirala, bolehala ter naposled umrla, se imenuje pangermanitis = vsenemška bolezen. Stara Avstrija je sesfojala iz raznih narodov, katerim bi morala biti vsaj pravična mati, pa je bila kruta in krivična mačeha, iki je slovanske narode zatirala kot pastorke, nemškemu narodu pa dajala prednost kot lastnemu otroku in vesoljnemu dediču. Ponemčevanje slovanskih narodov je bilo stremljenje, ki je z njim bila prešinjena politika stare avstrijske države. Vsenemštvo nekdaj. Vse nemške stranke v nekdanji Avstriji so bile več ali manj okužene s ponemeevalno idejo in težnjo. Dočim je pri nemški konservativni, pozneje pri krščansko-socialni stranki krščanstvo nekoliko ikrotilo ponemčevalne nagone, so se ti med svobodomisclstvom svobodno razvijali, izživljali in izdivjali zoper slovanstvo. Nemška liberalna stranka, odnosno njej sledeča nemškonacionalna stranka je smatrala Slovane kot narode druge vrste, kojih naloga je, da nosijo nemški jarem. Da vsenemška ideja ni popustila ter omagala, za to so skrbeli Ijudje, ki so razpaljevali vsenemško strast. To so bili radikalni vsenemoi, ikojih voditelja sta bila Schoneier in Wolf. Njih geslo je bilo: »Nemštvo edino in vse! Nemštvo vselej iri povsod!« Ker so Hohenzollernce smatrali za najmočnejše predstavnike nemštva, so zahtevali zedinjenje vseh Nemcev pod hohenzollernskim vodstvom. Od njih oboževana trobojnica je bila frankfurtarica: črno-rde(.a-ruinena, najljubša pesem pa jim je bila »Die Wacht am Rhein«. Kolikokrat smo morali slišati to pesem, iki so jo po slovenskem Spodnjem Štajerskem tulili Nemci ali boljše rečeno nemškutarji, zbrani okoli vsenemške trobojnice! Vsenemštvo sedaj. Svetovna vojna vsenemške ideje ni zatrla. Po sklepu mirovnih pogodb, ki so spremenile politično lice Evrope, se je ta ideja nekoliko potuhnila. Ob ugodnem trenutku pa je z vso silo planila na dan. Njen glavni nositelj je sedaj nemški socializem pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Ta stranka hoče izvršiti zedinjenje nemštva, ki je sedaj raz« deljeno na nemško in avstrijsko državo, ikar zavojevalnim potom: zavojevati in okupirati hoče Avstrijo. Proti tej na-< kani se je postavila z vso odločnostjo v. bran krščanska socialna stranka, ki vo-> di energičen boj za samostojnost Avstrije. Zanimivo je opazovati, kakšno stališče zavzema v tej borbi med Hitlerjevo Nemčijo in Avstr;jo nemštvo v naši državi. Stališče naših Nemcev. Nemci v Jugoslaviji in osobito v Slo-< veniji so ostanki in dtihovni dediči tistih Nemcev, pravilnejše rečeno tistih' nemškutarjev, ki so po naših slovens-* |ph krajih prepevali »Die Wacht am Rhein« ter so prisegali na vsenemško ieastavo. Duh, ki jih prešinja, je vsehemški. Zato si želijo, da bi se na Karavankah in v Radgoni pojavile _imprej zastave Hitlerjeve Nemčije s kljukastim križem. »Deutsche Zeitung«, glasilo nemške manjšine za dravsko banovino, nam nujno priporoča, naj se eprijaznimo s to mislijo. V evoji števiiki 'dne 29. junija piše, da bi bilo »gotovo v ičtobro razumljeno korist Jugoslavije, .e ixi prej ali slej mejila na nemško drža¦vo«. 0 borbi Avstrije za svojo samobitnost in svojo samostojnost pa je pisal ;celjsikl nemški list 15. junija to-le: »StaHšče, ki ga sedaj zavzema Av3trija, je sebično gibanje, ki bo končno imelo Isti uspeh ko nesmiselno zapravljanje in prevzetija preteklega desetletja. Avfctrijski ponos bi moral temeljiti na siklenjenem občestvu, na pomoči iz sebe in iz vsega nemštva ter ne bi smel za Avstrijo pogubne mirovne pogodbe vedno iznova priznati s tem, da berači pov&od po svetu.« Mirovna pogodba, ki jo ima »Dcutsche Zeitung« v mislih in ki jo imenuje »pogubno«, je sentžertoensika pogodba z dne 10. septembra T. 19, 5__J8 u.stvarila sedanjo Avstrijo in njeno državne mej_. j\_»r J)Q celjsko nemškonacionalno glasilo ob obletniči pogodbe tako pdsalo, kakor so pisali ob obletnici versajske mirovne pogodbe (28. junija 1919) nemško-socialni listi: »Prafi z versajsko pogodbo!« »Versaj pomenja rop!« (Glavno nemško socialno glasilo »Volkischer Beobachter« z 'dne28. junija 1933)?! Uloga nemštva v inozemstvn. Nemško manjšinsko glasilo v Celju poroča 11. junija o binkoštnem zborova- nju »Društva za Nemce v inozemstvu« v mestu Passau. Na tem zborovanju borbenega vsenemštva je vseučiliški profesor dr. Penck izjavil: »Nemška država je sicer po mirovni pogodbi zmanjšana, nemštvo pa je močnejše kakor kdaj poprej.« Državni namestnik na Bavarskem general Epp je to društvo imenoval »spono, ki naj drži skupaj naše raztrgano ljudstvo, osobito odkar sta vsled sovražnega nasilja po svetovni vojni samo dve tretjini nemškega ljudstva združeni v nemški državi.« Voditelj društva (zdaj se imenuje »Ljudska zveza za nemštvo v inozemstvu«) dr. Steinacher je v svojem govoru Nemcem v inozemstvu določil to-le ulogo in nalogo: »Tukaj bodite okop zoper tuje zahteve, tam b-odite most, na 3. mestu pa zvezni činitelj!« S tem je jasno opredeljena naloga, ki jo imajo izpolnjevati Nemci v inozemstvu: »okop« in »most«. Inozemski Nemci, torej tudi oni v Jugoslaviji, imajo ulogo in nalogo »okopa« in »mosta« za vsenemštvo. Ta naloga je izrazito politična. Vršiti pa jo morajo ne z besedo — besed je bilo dovolj —, marveč z dejanjem. Da pa jo bodo mogli vršiti, jim je treba dati na razpolagG gmotna sredstva. V to svrho se je ustanovil za rojake, »ki se najtežje foojuiejo t_.r so najbolj preizkušeni«, za Nemce v inozemstvii poseben obramben sklad pod imenom »Narodni Častni dar 1933«, ki je proračunjen na 2 milijona mark. V pozivu se povdarja, da je treba 1000 ljudi, kojih vsak podpdše 2 tisoč mark. Kot prva sta podpisala državni predsednik Hindenburg in kancler-v-oditelj Adolf Hitler.