dan raren «obot, nedoli jn praznikov. -o dailv except Saturdays - Sundays and Holiday^' PROSVETA 4> « • t GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in upravniiki prostori: 2057 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2657 Smith Lawndale Ave. Telephone. Kock well 4004 .YEAR XXXVIII Cena lista Jo $8.00 Entered as aecond-cISM matter January 16. lt»33. at tha puat offic« at Chicago, HUnoU. vmder the Act of Congress o I March 8. 187» CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 1. FEBRUARJA (FEB. 1). 1946 Subacriptlon $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 23 Acceptance for istoj v pogajanjih med too unijo in korporacijo ladevanja za konča-stavke se izjalovila yder konferi- LSFAIRLESSOM iroit. Mich.. 31. jan.—upada bo prišlo do sporazuma unijo združenih avtnih de-CIO i. korporacijo Ge-Motors, je izginilo, ko je odbila mezdno ponudbo fcracije. Slednja je nazna-da je pripravljena zvišati za 13 in pol centa na uro pogojem, da se stavkarji vrnejo na delo. unija in korporacija, sta nil i svoje stališče po konci, katero je sklical James wey, federalni posredova-Pogajanjn glede končanja ki traja že 71 dni, so se Dvila. mailing at special rate of postage provided for in aeclion 1103, Act of Oct. 3. 1H17, authorued on June 4. 191H Kitajske sile dobile navodila Pritožbe glede kršenja premirja Čungking, Kitajska. 31. jan.— Glavni stan nove komisije za premirje je dal navodila poveljnikom čet centralne vlade in komunističnih sil, naj odrede u-mik najmanj dvajset milj od con vojaških operacij. Zasedajo naj pozicije, katere so držale pred sklenitvijo premirja. Navodila so bila izdana po pritožbah, da obe strani kršita določbe premirja. Ameriški letalci so metali letake z naznanilom, da morajo biti sovražnosti iditelji unije so izjavili, da ustavljene, na mesta v petih ki-stavka nadaljevala, dokler tajskih provincah. Te province so Šansi, Hopeh, Šantung, Ho-nan in Kiangsu. korporacija sprejela pri ila Trumanovega študij-idbora glede zvišanja pla-19 in pol centa na uro. \ je prvotno zahtevala zvi-plače za 30 odstotkov. J Thomas predsednik uni-na shodu avtnih stavkar-Pontiacu dejal, da bo mo-kcrporacija General Motors irati svoje stališče, čeprav znanila, da ne bo podpisala dbe s provizijo glede unij-delavniee brez garancije s i unije o nepretrgani pro-iji. vey je dejal, da še ni jggu- panju med avtr.o unijo in korpo- >. čeprav i.iso prvi razgovo-'inesh zadovoljivega rezul- iflhingtcn, D. C.. 31. jan.— Ijnji korak v naporih za m je jeklarske stavke, v ka-c zavojevanih čez 750,000 cov, zavisi od korporacije d States Steel. Federalna je naznanila, da ne bo do-zvisanje cen jeklu za več Stiu dolarje na tono, zaeno 1 vztrajala ori zahtevi, da jeklarska industrija spre-priporočilo Trumanovega )ra i;lede zvišanja plače za n pol centa na uro. fnjainin F Fairless, prcdsed-koiporacije United States ■<■ je sestal z direktorji v Voiku Prej je konferiral h/mm W Snyderjem, direk-m ni.ida za vojno mobiliza-1,1 pri ureditev industrij " i«' po konferenci dejal, 1'klaiska industrija zvi-l'"1"1 za 18 in pol centa na u eena jeklu zvišana za ''' I- ' > v t a tono. " 'P Murray, predsednik iJ' uniji in Kongresa in-i j s kih organizacij, je pc-' ''u' lasi I. da se bo stavka "" 'l.-i dokler ne bo jek-;ii'iustrija sprejela pripo-: "inanovfga študijskega Glavni stan komisije za premirje je naznanil, da bodo mobilne vojaške enote poslane i? Šanghaja v Canton. General George Marshall, a-meriški poslanik v Čungkingu, ki je aranžiral premirje med centralno vlado in komunisti, je bil naprošen, naj prevzame vlogo posredovalca, da se pospeši reorganiziranje vlade. To mo-la biti izvedeno pred odprtjem posvetovalne konference. —M*rsh*ttr*e ft -vrnil v Čungking iz Šanghaja, kjer je obiskal generala Wedermeyerja, vrhovnega poveljnika ameriških čet na Kitajskem. Zveza ameriških držav predlagana Utrditev mednarodne solidarnosti San Salvador. El Salvador. 31. jan.—S. Castuneda. novi predsednik te republike, je predlagal ustanovitev zveze centralnih a-meriških držav To naj bi tvorile El- Salvado. Guatemala, Honduras, Nil.aragva in Kosta-rika. t "Okolnosti, izvirajoče iz razpleta druge svetovne vojne, zahtevajo ustanovitev zveze centralnih ameriških držav," je dejal Castaneda. "Gibanje v smeri mednarodne solidarnosti in v interesu miru je v razmahu. Močna zveza centralnih ameriških držav je potrebna, da se u-trdijo ir\ poglobi- odnošaji in poveča koperaeija med republikami na zapadn: hemisferi." Kakor Castenada, ki je prevzel predsedniški urad 1. marca, se je za zvezo centralnih ameriških ilržav izrekel tudi Jose Are-valdo. predsednik Guatemale Republika El Salvador je dokazala, da je za enotnost, s podpisom trgovinskih dogovorov s so sednimi republikami. Gibanje za ustanovitev zveze vseh ameriških republik je že staro. Prvo ae je pojavilo 1 1823, ko so se države odcepile od Španije. Predlog glede ustanovitve zveze centralnih ameriških držav je dobil zadovoljiv odziv Formirani so bili odbori, ki bodo skrbeli, da se ideja uresniči Vodilni listi v El Salvadorju Guatemsli in Hondurasu vodijo kampanjo za ustanovitev zveze centralnih ameriških držav. * m^iT------- Rusija vrnila železnico Perziji nova diploma tlcna zmaga ruske delegacije Akcija o konfliktu med Rusijo in Perzijo odložena . ostra deqata na seji sve+a Italija skuša obdržati kolonije Pomočniki zunanjih ministrov, se posvetujejo Gouin se izrekel za podržavljen je industrij London, 31. jan.—Ruska delegacija je izvojevala ,novo diplo-matično zmago na seji varnostnega sveta Združenih narodov s sprejetjem resolucije, da se konflikt med Rusijo in Perzijo izravna s pogajanji med temu državama. Varnostni' svet si je pridržal le pravico informacij o poteku pogajanj. i Seja članov varnostnega sveta je bila viharna; trajala je štiri ure. Britski zunanji minister je povzročil vihar, ko je obdolžil Rusijo, da vodi živčno vojno proti Perziji, kar je v bistvu agresija pfroti tej dr/a vi. Bevinu je odgovoril Andrej Višinski, načelnik juske delegacije. Dejal je med drugim, da nezaupanje, katero je demonstri ral Bevin z obdolžitvami, je preprečilo kooperacijo med država mi v prošlosti. Za Perzijo je na seji plediral Seyed Hassan Taqizadeh, perzijski poslanik v Londonu in načelnik perzijske deUgactje. Orisal je korake, ki so odgovorni za sedanjo situacijo v »overni Perziji. Revolts proti penijski via di je izbruhnila v provinci Ater badžan, v kateri fp ruske Čete Prvotni namen teh »čet je bila rafcH+o pr*vo*a imtf*? «tr*Hvsf:teklefie lata. in drugega vojnega materiala preko Perzije v Rusijo. Taqiza-deh je dejal, da ruske vojaške avtoritete niso dovolile vkoraka- Rim. 31. jan.—Italijanska vlada sestavlja spomenico, katero bo dostavila pomočnikom zunanjih ministrov štirih velesil— Rusije, Velike Britanije in Francije. Prej je naznanila, da bi rada obdržala Trlpolitanijo, Ci-renajko, Eritrejo in Somalijo, afriške kolonije, ali pa vsaj dobila poverjeništvo teh kolonij od organizacije Združenih narodov Pomočniki zunanjih ministrov zdaj razpravljajo o mirovni pogodbi za Italijo Italijanska vlada trdi, (ia so samo tri možnosti glede razpolaganja kolonij v Afriki. Te so povratek pod italijansko suvereniteto, italijansko poverjeništvo in skupno pover jeništvo več drŽav, med temi Italija. Italija zavrača idejo neodvisnosti kolonij. Skupno poverjeništvo hi bilo po mnenju italijanske vlade nepraktično. Amerika in Velika Britanija sta proti ruski repre zentaciji v poverjeništvu. Italijanska vlada je prezrla vprašanje vojne krivde. Ona se trudi v naporih, da pride Italija v organizacijo Združenih narodov. London. 31. jun. — Pomočnik zunanjjh ministrov velesil se posvetujejo glede začttanja no ve meje med Italijo, Jugoslav! jo, Avstrijo in Francijo ln ml rovni pogodbi za Italijo. Posve tovanja trajajo že teden dni. teku to tudi dlskuzije o zakljuČ klh svets zunanjih ministrov, ki •o bili sprejeti v septembru pro- Teheran, Perzija, 31. jun.—Ru sija je vrnila Perziji železnico, nje perzijskih čet v provinco, da ista čete odhajajo v • • zurije Mani evakuacija bo tnialu dovršena Kit.j,k«. 31. jan — ' ki mi udrle v Man-Sibinje m Zunanje P" najx>vedi vojne ' vračajo domov. Moki armada v Man-•< razorožena. >ih-huj. M-f štaba ki-'•'• \ Mandžuriji, j«' ' ' ve* i na ruskih vo-■pustila Mandžurijo. • made v Man-••' .ti M<»dion Mali- • 'la Ik. i vakuaci-d< tmmi.i v marcu. Revizija britsko-egiptske pogodbe Pritisk za odpoklic vojaških čet London. 31. jan,—Velika Britanija je pristala na zahtevo egiptske vlade glede revizije pogodbe, ki je bila sklenjena pred desetimi leti. Vlada je naglasila v noti, katero je poslala Veliki Britaniji, da je vojna dokazala, da pogodba v sedanji obliki ni potrebna za zaščito britski h komunikacijskih zvez. Drugi problem, ki povzroča preglavice, je status britsko-egiptskega Sudana. Možnost je, da bo prišel pod poverjeništvo organizacije Združenih narodov, če se Velika Britanija in Egipt ne bosta mogla sporazumeti. i Egiptska vlada je naglasila, da pogodba v sodanji obliki je i poniževalnega značaja, kakor tudi v nasprotju z neodvisnostjo j Egipta. Prej je zahtevala odpoklic britskih čet s svojega ozemlja. "Navzočnost britskih in drugih tujih čet v Egiptu v mirnem (asu je ž.aljenje našega narodnega ponosa," je izjavila egiptska vlada "Ce ne bodo odpoklica-I ne, bo to v bistvu demonstracija, da nam Velika Britanija nc zaupa" Premier Attlee je nedavno izjavil v parlamentu, da jc za nadaljevanje kooperacije med Veliko Britanijo in Egiptom Ta se I ie izkazala uspešna v vojnem času in m- bo tudi v povojni dobi ki vodi iz Kazvina v provinco Azerbadžan. Predsednik nove perzijske vlade Saltaneh je dejal, da je vrnitev železnice Perziji prijateljska gesta s strani Rusije. Železnica je prišla pod sovjetsko kontrolo, ko so ruske čete zasedle nekatere perzijske pokrajine. Amerika ne zahteva plačila za blago Capetown, Južnoafriška unija, 31. jan.—J. H. Hofmeyer, finančni minister, je zanikal po-ločilo, da Amerika zahteva plačilo za blago, katero je unija dobila na podlagi posojilno-najem-ninskega programa. Poročil > se je glasilo, da Amerika zahteva $300,000.000 Hofmeyer je dejal, da je poročilo brez podlage. \Ford za odpravo kontrole cen Detroit, Mich., 31. jan —Henry Ford II., predsednik Ford Motor Co., se je izrekel za odpravo kontrole cen. Poslal je pismo Johnu W. Snyderju, direktorju urada zs vojno mobilizacijo, v katerem med drugim pravi, da bi odprava kontrole c<*n rezulti-rala v končanju konflikta med delavci in industrijci Letalska zveza med Ameriko in Francijo New York, 31 ;.m.—'Transcontinental Airwave Co jc naznanil a redne letaUke polete mod Stavka pristaniičnih delavcev v Manili Manila, Filipini. 31 jan—Najmanj 35,000 prrstaniščnih in skladiščnih delavcev je odločilo za stavko, da izvoiujejo zvišanje plače. Zahteva je bila predložen« ameriškim vojaškim avtoritetam Delavci zahtevajo poleg zvišanja plače tudi drugo koncesije I New Yorkom in Parizom Po-' leti ** bodo pričeti prih<»dnji torek VoJnja iz New Yorka v ! Pari/ h" »tal« $375. bi zatrle revolto. Bevin je v svojem govoru opozoril člune sveta na provizije pogodbe, katero sta sklenili Velika Britanija in Rusija s Perzijo 29. januarja 1. 1042. Na podlagi teh provizij so ruske in britsko čete zasedle Perzijo. Bevin je dejal, da je Rusija kršila te provizije. Višinski je v svojem govoru odločno zanikal obdolžlttv, da je navzočnost ruskih čet v Azer-badžanu sprožila gibanje za avtonomijo. Dejal je, da se v provinci nahajajo perzijske čete in policija in da bi bile lahko preprečile revolto in vz|K»stuviU-red. V ozadju spora je tekma med Veliko Britanijo in Rusijo za kontrolo oljnih polj v Perziji. Tega dejstvu ni Bevin omenil v svoji kritiki ruske agresije, Delavke grupe v Sin-gaporu protestirajo Sn (apor, 31 jan. — Voditelji delavskih grup so se Izrekli za oklic generalne stavke v Singa-poru in Johoru v znak protesta proti aretaciji več unijsklh u-rsdnikov. Voditelji ao se sestali na konferenci v uradu malajske komunistični stranke Sprejeli so resolucijo z obsodbo aretacije fioona Kwoiiga, t«jnik« protifašistične stianke. in Kurila Lumpura Drugi linijski uradniki ao bili aretirani v Johoru in Peraku. Kitajci zahtevajo vrnitev Hongkonga Pogajanja z Veliko Britanijo Domače vesti Is Clovalanda Cleveland.—K vojakom :ita bi-poklicanu Rud.v Božič, sin družine John Božič, ki se nuhu-ja v Harlingetiu, Tex., in Francis J. Bukovec sin družine Peter Bukovec, ki se nahaja v Sheppard Fioldu, Tex. CaJno sta bila odpuščena iz armade arata Edward in Anthony Skuf-cu, prvi v službi mesecev, od teh skoro leto dni preko morja, drugi pa dve !cti, od teh 14 me-Kccev v Evropi Proioii paketa Chicago.—Frank Stark (Šterk) je prejel dvoje pisem Iz Črnomlja na Dolenjskem, v katerih mu brst in sestra sporoča ta. da ao od njega prejeli šest paketov, vse isti dan. Na poti Jugoslavijo so bili šest do o sem tednov. Sestra mu piše, da otroci niso vedeli, kaj bi počeli od veselja. "Kako bodo veseli ko dobe še ostale zavoje, katerih jo osem na poti ln jih bo še več,M pravi Frank, Amery predlaga razkosanje Palestine . •' ■ • «. Svarilo pred masnimi samomori Židov < ndustrijsko okrevanje poljtke republike Chicago. 31. j«ri —Stanley No-w«k michigariMki državni senator. ki se je vrnil domov z obiska Poljske, je dejal, d« m« bo Poljska kmalu pojavila n« noge v industrijskem oziru Vlada v Varšavi )«• <*iied»lii podržavljanje induatri«, ki re je izkazalo za uaptšro Nowak je bil načelnik dele^eije fx-tfh članov, ki te bil« p«»'lan« na Poljska. eraciJe med Francijo ln Ameriko. Njegova vlsds bo pritiskala zu internacionalizacijo Porenju in Porurja ln vodila o p o z I c i J o proti centralizaciji Nemčije. "Mi smo za^delovanje z vsemi zaveznlšlonru državemi," je dejal Gouin, ' Skušali bomo ko-operiruti tudi z drŽavami Južne Amerike in novo Kitajsko, ki Je bila zaveznica Francije v drugi svetovni vojni.* Gouin je izrekel upanje, ds bo ftpanija postals Članica organizacije Združenih narodov, toda prej mora stopiti na pot, ki vodi v demokracijo. Prsnclja bo š? nadalje nudila asščito in sa-vetje Špmiskim republikancem in skušala pridobiti Veliko Britanijo in Ameriko za prelom di-plomatičnlh In ekonomskih od-nošajev z režimom diktstorjs Franca. Predsednik nove francoske vlade je apeliral na ljudstvo za kooperacijo. Dejal Je, da je II-vilsku situacija kritična in da bo sistem odmerjanja šivil ostal v veljavi, dokler ae položaj ne rboljša, Kukor živilska, Je tudi finančna situacija kritična. Vladni izdatki so znašali lansko leto 31. Jan,—Leopold S. 1 Amery i bivši minister, tU je so* deloval pri reševanju palestin skega problema, je dejal pred člani hritsko-amcrlške komisije, da bi le razkosanje Palestine omogočilo rešitev problema. Dežela naj se razkosa na židovske in arabske distrikte. "Židje in Arubci so proti raz kosanju Palestine, ker upajo, da bodo dobili vso deželo pod kon t rolo," Je dejal Amery. "Kljub temu sem uverjen, da Je razko sanje Palestine edina možna re šitev arabsko-židovskegu vpraša nja. Žid je naj bi dobili pas f\;i^H)(),(M)(),(MH) frankov. Ti so bi« ozemlja ob Sredozemskem mor- J j, ,jHonwi kriti x dohodki. Vla-ju in priataniščna mesta, ostale (1m atorila |>otrebne korake, kraje pa Arabci, ki tvorijo večino prebivalstva." Dr, James Parker, avtor več knjig o židovstvu in vplivna osebnost v mednarodnih mladinskih organizacijah, Je izjavil pred komisijo, da bodo sledili masni samomori zidov, če bo Palestina postala arabska drŽava On »e je zavzel za židovske lx-gunee v Evropi in priporočal akcijo, da ti dobe zavetje v Pttler.-t j ni. Pred komisijo so nastopili tudi icpro/.enianti židovskih organizacij. Vsi so nigurncntira I i v prilog načitu, da Palestina postimo domovina Židov. Jerusalem. Paloatina. 31. jan. Britoke avtoriteto so naznanile, da so /a olajšavo imlgraeij-škili provizij v prilog Židom. Okrog 1.VW brezdomskih Židov naj bi dospelo v Palestino mišično Stališče biltskih avtoritet bo izzvalo o|>ozicljo pri Arabcih V'nlltelji Ai abake lige ho t* izjavili. da ho proti dotoku >ldov v Palestino Naglasih so tudi, da ne b'xlo prevzeli odgOVOtO< -,ti za (Mihlcdlce, zaeno pa so iz-rekll bojazen pr.il iz.gn*l>e o krivicah, ki m- |fode /imeriikim drfavlja-iinin o« |x»illagi tega sistema da se Francija jKrstavi na trdne noge, Vojni department revidiral stališče Zene ae bodo lahko pridružile vojakom Washington. D, C« 31. Jan,— Vojni dep.ii in.eiil Je naznanil, o prevzel stroške preseljevanja Poveljniki okupacijskih sil v Evropi in na Pacifiku bodo ime-I 11 odločilno besedo. Pričakuje da se b<> pi esoljovanje v : večjem obsegu pričelo V aprilu, I a« žene in otroci vojakov, ki so se obvezali da l««io služili naj* manj dve leti v okupacijakih ar-madah, bodo dobile dovoljenje /.n odhod. • Virini department je omejil tudi dobo ve/ban.ia na trinajst tednov za v»e, ki ao se prijavili za slufbo v okupacijskih silah. Doslej je vožbanje trajalo 20 tednov V>i vojaki bodo dobili en te len dopusta pred-odhodom v okupacijske cone. PROSVETA prosveta THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE JEDNOTE NARODNE PODPORNE Organ of and published by Slovan« National Benefit Society Naročnina aa Zdruiene dri*** (is* en Chicago) in na loto. $3.00 aa pol lota. S 1.50 aa četrt ItU: aa Chicago in Cicaro 97M aa ealo leto. S3 TI aa pol lote; aa inoaomatro UN. or tha United States (except Chicago) aad Chicago and Clear o 17.50 por yanr. foreign countrtea Sf.OO por year. Cono oglasov po dogororu—Rokopisi dopisov in nonaroionih člankov so no vračate- Rokopisi literarno vsobino (črtica, porasti, dramo, pasmi itd.) so vraojo pošiljatelju lo v slučaju, te }e priloiil Hi....... Advertising rates on agratmont. Msnwscripts of communications and unsolicited articles vil! not bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc.. win be returned to sender on*r when accompanied by self addrsssed and stamped envelope. Naslov na vse. kar ima stik s PROSVETA SS57-M Bo. Lawndale Am. Chicago. Illinois Dvoboj med Rusijo in Anglijo—U Vsa današnja napetost in konflikti v svetovni politiki izvirajo piedvsem vsled srditega in nepopustljivega imperialističnega boja med Anglijo in Rusijo. Ta boj je danes odprt, brez vsake maske. Ironija vseh ironij je, da sta si v laseh dve delavski vladi, ena "revolucionarna," druga "zmerno" socialistična. Ko je Churchill po preokretu bojne sreče v Afriki in Rusiji svetu naznanil, da misli Anglija "držati svoje" in da on ne "misli pred sedovati likvidaciji angleškega imperija," so titfi v Moskvi pričeli delati načrte za ekspanzijo sovjetskega vpliva in sovjetskih meja Po monakovski kupčiji, ki je bila jasen namig Hitlerju, da lahko maršira proti vzhodu, in po razkosanju Poljske na podlagi berlin-sko-moskovskega pakta, je Rusija sicer "adoptirala" vse tri baltiške državice—Litvi jo, Latvijo in Estonijo—in jih zopet potegnil; v svoje meje. Toda po Hitlerjevem napadu Rusije se je Moskve odpovedala razkosanju Poljske in preklicala tisto pogodbo s Hit lerjem. Pozneje, ko je postalo jasno, da bo Anglija %"obdržala vse" in lahko le kaj več in s pomočjo Amerike skušala postati dominantna sila v Evropi, se je tudi Moskva premislila glede Poljske in pričela delati načrte za čim večjo ekspanzijo svoje sfere vpliva. Po kapitulaciji Finske je odsekala tudi to svojo sosedo na obeh koncih in si prilastila strategiČno ter gospodarsko važne teritorije. Vse seveda za kazen. .. fie predno je bil Hitler poražen, faktlčno takoj po teheranski konferenci velike trojice, se je med Anglijo in Rusijo začela srdita bitka za "sfere vpliva" širom Evrope, posebno pa na Balkanu in na Poljskem. Ta tekma je bila sicer vidna Že prej, toda po tej konferenci je (»ostala še bolj jasna, drzna In nekompromisna. Slo je oclroma gre za vprašanje, kdo bo domlniral ih kontroliral Evropo. Glasovi iz naselbin Edina pametna rešitev evropskega problema bi bila sicer v demokratični evropski federaciji, s po rušenjem vseh carinskih in gospodarskih meja in uatvarjsnjem enotne federativne države. Ampek o tej soluciji velika trojica ni hotela nič slišati. Anglija ni o tej soluciji hotela nič slišati, ker bi bila s formiranjem evropske federacije pokopana njena tradicionalna politika v Evropi in bi padel njen vpliv na kontinentu na ničlo. Sploh bi evropska federacija Anglijo popolnoma zasenčila politično In gospodarsko. Taka oslabitev angleškega vpliva na kontinentu bi gotovo slabo vplivala tudi na njen imperij, kar bi le pospešilo njegov zaton in razpad. Malo pa je Angležev, ki bi jih ob mUU na razpad imperija ne stresla mrzlica, kajti z njim je povezana vsa moč in slava Anglije. Glede tega vprašanja Ima na svoji strani tudi Ameriko. Amerika je bila edina sila, ki bi bila lahko prisilila Anglijo in tudi Stalina na formiranje evropske federacije. To namreč, dokler je bil čas—ko sta bili Anglija in Rusija pritisnjeni ob steno in je obema tekla voda v grlo. To bi bilo tudi v interesu Amerike in svetovnega miru. Ampak Roosevelt se ni oklenil te ideje ne tedaj dokler je bil čas (1940-42), kakor tudi ne pozneje. Lahko pa si mislimo, da sta Roosevelt in Churchill o tem vprašanju gotovo razpravljala za kulisami, kakor tudi to, da je Churchill v kali pobi! vsako tako idejo. Danes je vsako govorjenje o evropski federaciji zgolj akademske vprašanje, le pobožna želja. To vsled tega, ker Je Roosevelt zamudil sijajno zgodovinako priliko, ki se Ameriki zopet ne bo kmalu ponudila, ako sploh Še kdaj. Ako bo kdaj prišlo do evropske federacije, se bo to zgodilo pod sovjetskim vplivom, pdb ruskim vodstvom. ★ To nas privede do vprašanja, /akaj Moskva nasprotuje ne samo vsaki evropski federaciji, marveč tudi tako zvanemu zahodnemu bloku ali zahodni federaciji? Odgovor je v dveh razlogih. Prvi razlog je, ker sovjetski voditelji vidijo možnost, da bi se evropska federacija pod anglo-ameriškim vplivom lahko obrnila proti Ru siji Ta motnost ni izključena, kakor nI nobena stvar, toda nam «e vidi, da vlada v Moskvi prevelik strah glede tega. To pravimo vsled tega. ker je kapitalizem kot dominantna gospodarska in politična sila dodelal v Evropi Slednja se bo mogla zopet postaviti na noge v glavnim le skozi socialistično in zadružno ekonomijo ki bo postala dominantna gospodarska forma v vseh razbitih državah. kar pomeni po vsej Evropi. To jc danes faktlčno smer vse Evrope Edina izjema je Nemčija, ki »e nahaja v totalnem kaosu in brez vsake lastne vlade. Ampak prej ali slej bo tudi Nemčija krenila v to smer, kajti tudi zanjo ne bo drugega Izhoda. Kapita listična Amerika se l*> temu seveda upirala, ampak sile potreb ir razvoja bodo njene ugovore in poteze potisnile na stran. Nikakor si torej ne moremo predstavljati, da bi bila združena Evropa sloneča na socialistični in zadružni ekonomiji, kakšna ne varnost za Rusijo Toda če )e v slednjem kaj resnice, potem velja ta argument tudi /m Rusijo, to je. da bi bila tudi ona nevarna Uk Evropi, fte več Ce je kaj resnice na takt domnevi, tedaj so vse želje tn sanje po trajnem miru le -velika iluzija Drugi razlog za rusko nasprotovanje evropski federaciji je \ tem, ker je s porazom Nemčije dobila sijajno priliko, da razširi svoj vpliv preko vse Evrope in postane njena dominantna sila S tem bo odstranila vsako evropsko nevarnost proti sebi in obenem postala tudi dominantna svetovna sila Ampak za dosego teh sanj ki jih lahko označite za politični imperializem ali za širjenje sovjetske revolucije po Stalinovem ~ne po Leninovem ali Troeki Jevem kopitu—/a uresničenje teh sanj pe mora najprvo uničit angleške "sfere vpliva" v Evropi in Mali Aziji, sploh čtm bolj aru šiti angleški imperij Ttt boj je /da) v pni fan O tem spregovo. runo še prihodnjič. PISMO IZ VASI PLANINE PRI KRftKEM Chicago. I1L—Prejel sem pismo od mojega strica Antona Janca iz vasi Planine, pošta Raka pri Krškem na Dolenjskem. Pismo je bilo poslano z zračno pošto, vzlic temu pa je potovalo nad štiri mesece. / Anton Jane je odšel zadnjič iz Amerike v času depresije 1.1930; v stari kraj je šel tudi enkrat poprej, a se je povrnil. Živel je v Triadelphiji, W. Vs., kjer je bil član kluba JSZ in SNPJ. Pismo, ki ga je imelo v rokah več cenzorjev, je datirano 25. avgusta, in ae glasi v izčrpku: Dragi Louis! Ravno danes sem prejel Tvoje piemo, pisano 2«. junija 1945, in TI sporočam, če ne bi tako dolgo potovalo, me ne bi našlo doma. Prišel sem domov Iz pregnanstva, namreč z vso družino šele pred par dnevi. Kakor vidim iz Tvojega pi sma, TI ni znano, kaj so Nemci počeli z nami. Naj Ti to torej na kratko opišem. Bilo je leta 1941 dne 4. novembra, ko smo imeli že vse pridelke pospravljene. In pridejo vojaki v hišo. Povedali so nam, da smo določeni v internacijo in se naj čimbolj naglo pripravimo na odhod. Dali ao mi dve uri čaaa in v teh dveh urah smo nekaj zaailnlh stvari "popokali" skupaj za na pot, kamor bo držala. Odbijali so nas v erfurtaki lager v Nemčiji. Ampak to ne samo mene in mojo družino, temveč tudi druge vaščane. Izaelili so vse Krško polje, mesto Krško, pa gori do Kostanjevice in doli do Save, Škocjana, kar je kranjske strani; Štajersko do Brežic in Bizelj-sko do Sotle. Izgnanih je bilo iz teh krajev okrog 80,000 Slovencev. Doma smo morali puatiti vse, kar je kdo imel, v "zameno pa smo dobili delo v nemških tovarnah in batine od lager-flrer-jev. Jaz sem puatll doma 80 hektolitrov vina, težke vole, dve kravi, 10 svinj in pa vse pridelke in vse orodje. Ko pa sem se po osvoboditvi iz nemškega lager j a vrnil domov, niaem dobil drugega kot gole stene. Nobene posode, nobenega orodja nI bilo v hiši. Nobene mize, ne stola, ne ključavnice, katerifi sploh treba nI bilo, ker notri je bilo prazno in večino vrat so potrgali in od-neall, aH pa kurili z njimi. Tako je bilo tudi z okni. Sploh vse uničeno. Po njivah, ko smo se vrnili, je rastel osat; po vinogradih kopinke; trte, kolikor je še živih, ležijo navzkriž med strohnelimi koli. Tako, da bi človek obupal. Sedaj (ko je bilo to pijano, op. ur.) dobivamo na upanje nekaj hrane, pa prav slabo, kupiti pa nimamo s čem, ker jaz sem vložil pred vojno ves denar v blago; kupil sem si galice za dve leti, soli, obleke In drugo. Kar smo še imeli denarja, so nam Nemci zamenjali dvajset dinarjev za eno marko. Sedaj pa zamenjujejo (jugoslovanska vlada) marke nazaj za dinarje— 100 mark za 80 dinarjev. S tem smo ob ves denar in vse drugo premoženje. Ostala je nam le opustošena zemlja, kajti nje niso mogli odnesti. V naši vasi sta pogorela Solnce in Jože G rozina Solnce In žena sta umrla v Nemčiji. Domov je prišel samo sin. ške Kočevarje, dalje Nemce iz Besarabije in Bolgarije. Ampak ne da bi delali kakor smo mi. V vsako vas so jih poslali le določeno število, kar pa je Slovencev ostalo, so jim morali delati, drugim, izgnanim, pa so Nemci pojedli, kar so morali izgnanci pustiti Ti pritepeni Nemci niso hoteli delati, za drva pa so rabili naie sode, vozove in sploh vse, kar je bilo lesenega. Kar niso pokurili, prodali ali pa odnesli, so sežgali. Ko smo se vrni li iz jetništva, ni bilo nikjer nič. Pisal bi ti tudi kako smo živeli v Nemčiji, a to Je cel roman in to pismo je že tako dolgo, torej o življenju v iznanstvu več drugič." V ostalem delu pisma pripoveduje 'Anton Jane o svojih vtisih, ki jih Je dobil ob vrnitvi in pa o neredu, ki je bil takrat nedvomno velik—saj so nemške čete šele nekaj prej odšle, oziroma zbežale in ni bilo nikjer nobene prave urejene oblasti več. Jane pravi, da v teh okolščinah ni bilo niti doma vse tako kot bi se od poštenih oblasti pričakovalo, a je izrazil upanje, da čim se dežela uredi, da bo boljše. Jančevo pismo je šlo skozi jugoslovansko cenztro, kar pomeni, da ga vzlic precej strogemu kritiziranju takratnih razmer, jugoalovanski cenzorji niso vrgli v koš. Stric Jane zaključuje pismo: "Pozdravljam Tebe, brata Johna in vse prijatelje in znance. Prosim, če je kateremu možno ka, pomagati, ker sem pomoči zelo potreben. Sporočam Ti tudi, da sva z bratom Lojzetom prišla skupaj domov. Franceta pa še ni, prav tako ne Micke. Bila sta v drugem kraju. Zdravja sem slabega, ker me je Nemčija čisto izčrpala. Sedaj je pa tudi tuka, slabo. V družini nas je osem imam peV.deklet In enega fanta Anton Jane, Planina št. U, pošta Raka pri Krškem, Slovenija, Jugoslavija." Louis Zorim. IZ URADA PODRUŽNICE 48 SANSa Cleveland. O — Kot dosledno tako tudi sedaj objavljamo imena prispevateljev, ki so to pot prispevali za naše rojake v stari domovini, namreč ob priliki po-seta delegacije Jugoslovanskega rdečega križa. Ti računi oz. objava imen se nanaša le na podružnico 48 SANSa, katera je imeia priredbo s predvajanjem filmov iz Slovenije 17. januarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Prispevali so: Tiskovna družba "Enakopravnost" nam je izročila ček za $287.50. Ta vsota je bila skupaj zbrana za slovenske vojne ujetnike, ki so se nahajali v ameriških taboriščih kot italijanski ujetniki. V svrho pomoči tem ujetnikom je bil v Col-linwoodu tedaj ustanovljen odbor in naši rojaki so v ta namen prispevali. Zgornja vsota je oetanek in ob tej priliki je Ena- kopravnost izročila denar za Jugoslovanski rdeči križ. Naie vrle žene gospodinjskega odseka SDD na Waterloo so darovale iz svoje blagajne $100, xxleg tega pa še pripravile okusno večerjo za naše goste, zato tem vrlim ženam vse priznanje za njihovo humanitarno delr Pevski zbor Jadran je prispe val $50. Ta zbor je v mesecu decembru prispeval cel sto tak za sirote v stari dbmovini. Čast pevcem in pevkam zbora Jadrana! Društvo Mir 142 SNPJ je tudi darovalo $50 in enako vsoto društvo V boj 53 SNPJ. Po $25 pa so prispevali sledeči: Ignac Blatnik, Holmes ave., pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi, kateri je že poprej večkrat prispeli. Dalje Joseph Si-skovič, ki ima grocerijako trgovino in mesnico na Waterloo rd. Tudi ta trgovec je že prej prispeval, prav tako obleko in druge potrebščine. Daroval je tudi zaboj mila, ki se ga zelo težko dobi. Ne smemo pozabiti mrs Siskovič, ki ima vedno na razpolago svoj tovorni avto, kadar je potreba kaj prepeljati. Prav tako je daroval ponovno $25 naš dobro poznani rojak Matt Petro vich. Družina Frank Rupnik pa je darovala $12 Po $10 so darovali: Anton Rupnik, Charles Ribar, Louis Ka-ferle, družina Anton Bokal, Tony Mrak, Frank Verbič, Primož Perko, Vinko in Eva Coff, družina Frank Ludwig, Frank Mi helič (E. 168 st.), $7 Andrew Oblak (E. 175 st.). Po $5 so darovali sledeči: Frank Skuly, Jos. Koporc, družina Hrovat, Arcade ave., Frank Kosič, Waterloo rd., John Lazar, John Telisman, John in Lena Lokar st, Steve Valenčič, Hunt-mere ave., Martin Valetič, Frank Svigel, E. 167, družina L. Miha-čič, Glenfield ave», Frank Slejko, Vic. in Paulina Kline, mrs. Bir-tič, Tony Prime in žena, Josephine Kos, Csrdinal ave., Joseph Kos, mrs. B. Prileson, družina F. Truden, Kristine Oblak, Angela Kalin, Frank Zaveršnik, Anton Bartel, Louis Yarm, E. 156 St., Frank in Agnes Straus, C. Lam-pe, Frank Laurich, James Slabe, neimenovan, Waterloo rd., Aug. N. Kabay, Jos. iif Milie Bradač, Frank Smrdel, Cardinal ave., Fr. in Mary Dacar, F. Furlan, 156 st., družina A. Možina, John Strancar st., Anton Šabec, Vic. Peterca, John Jane, East park dr., Jos. Pretnar, E. Park dr., F. Sraj, Anton Ogrin, E. 146 st., John Zupančič, Marcella, družina Chas. Strukel, Geo. Panchur, Joe Margole, Holmes ave., Fr. Bubnič, Holmes ave., družina Aug. Zurc, družina L. Ogrinc, John Novak, E. 200 st., družina J. F. Dura, Domenik Hribar, L. Makuš, Theresa Gorjanc, Hunt-mere ave., Frank Sušel, Frank Perko, Jos. Zakrajšek, Ridepath ave., Jos. Udovič, John Gorjanc, Frank Branisel, Trafalgar, dru žina A. Ivančič, Joe Skerlj, Anton Brenčič, James Kožel, Cherokee ave., Joe Zimerman, Tony Jench, E. 157 st., Jacob Rotar, Peter Rostan, Andrew Božič (k), Theresa Žele, E. 152 st., Frank Turk, Vid Janžič, družina Louis Petrovčlč, Leo Grsjzar, Olandia Madeko (ne dovolj čitljivo), Krist Lokar, Mike Gole, Max Kobal, Ivan*Kapel, Frsnk Sirca, Mstt Matetich, Frank Tolar in žena, družina Julius Sinčič, Mike === ■ Maretič, Friderick Česnik, Kočevar, Louis Levstik, Frank, Andrew Ipavec, Andy Kapel, Fairport, O., Frank m Josephine Zafred. Poleg imenovanih oseb, ki so prispevale $5 ali več, je prispevalo 21 oseb po $3, 75 po $2, tri po $1.50, ena $132, 154 po $1 'nekaj lepenk nečitljivih), nekaj UfttD oo 25c in ena 75c. Pri ečerji, katero so pripravile žen *e gospodinjskega odseka SDD, n Mlo zbrano $15. Ker so one plačaii večerjo iz svoje blagajne, nfc> hotele sprejeti te vsote in so jo i 'darila v blag namen, za sirote stari domovini. Skupna vsota pri jevkov znaša $1,705. Na tem mestu se vsem najlepše zahvaljujem za tako lep odziv! Žal, da je bila dvorana SDD premajhna in veliko oseb je moralo iti domov. Naše okrožje slovenskega Clevelanda se je ponovno izkazalo kot narodno-čuteče in zavedno. Kampanja za obleko je še vedno v teku in do sedaj so pri podpisanemu izročile obleko sledeče družine: Jos. Smole, mrs. J Jerina, Loyd Grosser, A. Raho tina, F. Slibar, Jos. Spenko, J. F Dura, mrs. Golobič, Louis Jarc Obleko sem odpeljal na pristojno mesto. Tudi vam najlepša hvala za darila! Slovenska za družna zveza pa je prispevala nad sto dolarjev v raznih konzervah. Tega blaga je bilo nad 15 zabojev. To je dokaz, da je to slovensko podjetje v resnici delavsko. Kje pa ste ostali slovenski tr govci, ki niste še do danes ničesar darovali? Ali niste tudi vi sinovi in hčere slovenske mate re? Kje ste torej? In kje so na ši obrtniki in profesionalci? Nekaj jih je storilo svojo dolžnost toda mnogi pa so gluhi na vse naše apele, dasiravno jih sloven ski narod precej podpira. Ali resnično soglašate z našim Goeb-belsovim listom na St. Clair ave in verujete v izdajalsko početje te črne klike? Torej slovenski oz. Jugoslovan skl narod se je ta teden dobro odrezal. Zbrali smo skupaj Hrvati vred skoro $6,000 v enem tednu. To je najučinkovitejši odgovor našim črnim reakoio-narjem okrog A. D. To silno boli Gabrovška, Debevca, Oma ha in njihove pajdaše kot Grdina in drugi. To "buba", kajne? Še bolj pa vas boli, ker he morete zbrati toliko denarja za ubežnike pred pravico, za ubijalce lastnih bratov in sester. Od klike ni nobenih računov v javnosti, kajti vsota je tako majhna, da se je ne izplača objaviti, ali pa narod ne sme vedeti, koliko je prispeval za Rim in propagando Slovenskih izdajalcev. Na koncu se ponovno zahvaljujem vsem v imenu podružnice 48 SANSa in prav tako v imenu bratov in sester onstran morja. Ako j« kakšno ime izpuščeno, prosim, da obvestite podpisanega, da se stvar popravi. J. F. Dura. tajnik 48 SANSa. renc $13.90, Peter Jaklevich « rard) $13; po $12: Joe Cv|j Anton Valentinčič, Frank bol, Joe Steklačič; po $U Godina in Joe Smith; ™ Okoren $10.50; društvo 755 110, Ignac Franko $9, John?, inc $8.50; po $8: Math Bohnl Joe Kolenc, Joe Malovič jnJ Novak (Šlškar) $7.50; po jj ■Yank Cimperman (oče), Rupert, Jack Yert, John Roz rič, John Slabe, Anton Safe -ouis Zičkar; po $6: John m Frank Novak (Šiškar); ^ Louis Cvelbar, J. Garm st., Godina, Joe Garm ml., r^ Locniskar, John Shain, Fn Spek, društvo 174 ABZ. Dalje je darovalo pet oseb i $4, tri po $3.50, štiri po $3, $2.50, devetnajst po $2, os dvajset po $1, ena oseba Tfc ena 25c. Dohodki v 1. 1945 od pot nih prispevateljev znašajo $650. 40, 31. dec. 1944 preostanek gajne $36.69, 4. marca 1945 žitev pomožne akcije s nico 30 SANSa je prinesla v I gaj no $114.95, skupno ii $802.04. Izdatki v 1. 1945: za S/ $200, za pomožno akcijo stroški s pošiljanjem potreb v New York $14.61, knjiga SANSa $2.50, poštne nakaz in znamke $2.50, skupni $644.61. Torej je bilo v ni 31. dec. $157.43. V slučaju, da bi se vrinila 1 šna pomota, se oglasite in popravili. Anton Bogolin, pr sednik, Joe Garm, tajnik Anti Valentinčič, blagajnik. Anton Valentinčič. so V Nemčiji je nss rešila ameriška armada. Vso čaat JI! Z nami ao ameriški vojaki občevali kakor z brati. Dali ao nam hrane in prostost* Rekli so nam, da nas bodo oskrbeli tudi s obleko A ko je prišla, so nas poslali na pot domov in obljubili, da nam bodo blago tja poslali Ko to Dišem (28 ivgusta), ga še nismo prejeli. Upem, da boete tam povprašali, kaj je s tistim ameriškim blagom, ki je bilo nam namenjeno Tu sta krški in brežiški okrsj najbolj prizadeta. Drugje, če je pogorela ena vas. je druga cela, tukaj so pa vse uničene. Vem. da te bo zanimalo, kaj to Nemci nameravali s temi na-iimi kraji Ko so nas izgnali 1 brez vsega, so naselili sem nem- RAČUNSKO POROČILO PODRUŽNICE M SANSa West Mlddlasii. Pa.—Ker že dolgo ni bilo poročila o delovanju podružnice 30 SANSa, zato na tem mestu podajam celoletne dohodke in prispevke društev in posameznih članov, da ne bo kdo metal po nepotrebnem sumnje. češ, kam gre denar. Tisti, ki ne bo^o vedeli v tem seznemu svojih imen, pomeni, da so prispevali manj kot $5, kajti uredništvo Prosvete radi pomanjkanja prostora ne priobčttje prispevkov, ki znašajo manj kot $5. Tisti, ki niste prispevali še dosti, imate še vedno čas, da popravite v tem letu, kajti potreba jugoslovanskega ljudstva je še vedno velika. Ob tej priliki tudi opozarjam, da se vrši seja naše postojanke vsako prvo nedeljo v mesecu, pričetek ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Pristopite k podružnici in pri-spevsjte malenkostno vsoto dolar na mesec. Torej v letu 1945 so prispevali za naše brate m sestre v stari domovini sledeči: Društvo Slovenec 262 SNPJ $50, Ženski klub $33. Anton Bogolin $31, Slovenski dom $25. Frank Mlakar $21; po $18: John Cetin in John Novak (Martine); po $16: Frank Garm m Joe Oarm st; po $15: Frank Kramar. Martin Troben-• tar, Joe Pauline $14, Nick Go- PARTIZANKA-INVALIDKA PROSI POMOČI Strabane. Pa*—Prejela sem| smo iz stare domovine, v kati rem se mi Ivanka Tomše zahv ljuje za obleko, katero je la skozi Rdeči križ in v oble našla moj naslov. Ivanka je i ma iz Smolenje vasi pri Nov« mestu. Če je kateri njenih rodmkov v Ameriki in bi čil te vrstice, naj ji pomaga, 1 je velika reva in izgubila n in nogo v boju za svobodno movino. • Pismo je datirano 26. okto 1945 in se glasi: "Spoštovi dobrotnica! Najlepše se Vt zahvaljujem za Vašo darilo, sem /viša dnevne živežne racije * 1550 na 1750 kalorij ali hra-"»InUi snovi dnevno; priporočilo «*laj<\.da naj ne količino kalo-nJ7a posameznika zviša na 2000 v slučaju, da povprečni Nemec pokaže izgubo teže. 'Ci-tudi smo v principu proti da bi ljudstvo stradalo in ^r/ovalo v kateremkoli delu sn"> obenem trdno prepri-morajo priti v pogledu .»si zavezniki prvi v po-r" Jt izrazila pred svojlnr n v London tudi ga Roo-je dejala: 'Ne mislim rn,>rali Nemce izstradati čutim globoko z naši ' "'mki, katerim je bilo u-1 m uničeno v»e in ka-!PHi lakoto in pomanj-'"■i !>et lit—oni so tisti rr">ru biti pomoč dana ca ni rehL iti v odh<, da b Pr* ter- k.-, kat Prt, 'Mtf dmk, Za primer, goep. samo slučaj Jugo-l-juditvo naše junaške " Jugoslavije izhaja da* '"hram«, ki vnebuje 8(10 rusi in angleži v perziji Napisal Donald Bell Navzlic temu, da je perzijska delegacija predložila organizacij« zedmjemh narodov svojo pritožbo glede ruskega vmešavanja v perzijske zadeve, ni verjetno, da bo to perzijsko vprašanje še aktualno takrat, ko bo prišlo na dnevni red. Vsekakor ne v svoji sedanji obliki—to je najbrže, kar je v ozadju naglice, s katero nastopa perzijska vlada. Rusija prav kot Velika Britanija sta se obvezali, da bodo njihove čete evakuirane iz Perzije do 2. marca t. 1. Amerika je predlagala, da se ta rok skrajša na pretekli prvi januar, toda Rusija je ta predlog odbila, nakar so tudi Angleži sklenili, da bodo njihove čete ostale do 2. marca. Da bi Rusi nameravali prezreti tudi ta rok in ostati na perzijskih tleh tudi še po 2. marcu, za to ni nobenih Indikacij; ravno nasprotno, računati je s tem, da se bodo umaknili na določen dan. Toda obenem je tudi verjetno, da bo de takrat novi režim v Azerbejanu tako močan, da mu centralna perzijska vlada ne bo mogla več do živega, vsekakor ne brez zunanje pomoči. * Ako pa bi prišlo do take zunanje pomoči v obliki britanske podpore, bi mogli Rusi t upravičenjem tudi samo podpreti režim v Azerbejanu. Ako bi prišlo do tega, bi dobila stvar popolnoma novo lice. Perzijski problem bi postal mnogo bolj resen, ker ne bi bila več pritožba malega naroda proti svojemu mogočnemu sosedu, temveč konflikt dveh svetovnih velesil. V tem slučaju bi se nahajali Angleži v zelo neprijetnem položaju, kajti razložiti bi bilo treba, zakaj je angleška dominacija v Perzijskem zalivu in angleške posest petrolej ski h polj v južnih predelih Perzije koristna za mir in blagor človeštva, dočim bi bila ruska dominacija severne Perzije in izkoriščanje tamošnjih petrolej-skih ležišč ueodna grožnja proti svetovnemu miru. Angleži bi imeli le to reči v svojo obrambo, da je njihova tradicionalna politika čuvanje poti v Indijo, češ, da je to žila dovodnica vsega njihovega car-stva. Toda Rusi bi jim utegnili xlgovoriti, da imajo tudi nekaj ✓ažnega opraviti tam—namreč ftražlti na poti v Baku. Upravičeno bi mogli naglašatl, da je Baku zanje še mnogo važnejši tot Perzijski zaliv za britansko :arstvo. V prejšnjih dobah bi bili diplomati uredili tako sporno za-ievo s primerno delitvo v interesne sfere. To se Je že enkrat zgodilo ravno v Perziji. Bilo Je dobro za oba velika partnerja i slabo za narod Perzije, ki je padel na stepnjo kolonijalnega naroda. Daner je postala, taka rešitev vprašanja zastarela, kajti pti reševanju perzijskega vprašanja ne velja popolnoma pozabiti na 15 milijonov PerzIJ-cev. Kar se Ruaov tiče. je povsem verjetno, da bodo rade volje tprejeli demokratično rešitev tega vprašanja Ne morda Iz gole nesebičnosti ali iz ideolo- or»j na <»ebo In v od- gičnih razlogov Moskva raču- na nato, da perzijske ljudske mase mrze svojega vladarja, sedanjega šaha, ki je marijoneta v angleških rokah, in si žele konca njegovega fevdalnega režima, slonečega na privilegijih veleposestnikov. Demokratična Perzija bi bila nedvomno naklonjena svojemu velikemu sovjetskemu sosedu. Angleški zunanji minister Be-vin ne more zagovarjati popolne demokratizacije Perzije. On mora podpirati vse, kar je podlaga $n$le$kega carstva, in s tem vred najrazličnejše avto-krate. V Španiji je proti revoluciji. Na Grškem odklanja e-vakuacijo britanskih čet. V Indoneziji z orožjem podpira Nizozemce. Vse to mora delati, dokler je zunanji minister Anglije in ne le član britanske delavske itranke. Ako ne pride do evakuacije Perzije pred določenim rokom utegne biti, kot smo dejali, prepozno. Sile disidentov v severnem delu dežele brzo napredujejo. Njih oblast bo v par mesecih najbrže obsegala vse, kar je nahaja pod sovjetsko okupacijsko cono. Nato bodo priredili volitve in poslali svoje predstavnike v Teheran na poletno zasedanje. Prav verjetno je, da bodo imeli večino v parlamentu ter tako v stanju, da spremene ustavo in izženejo svojega vladarja. In novi režim, ki bi sledil, bi utegnil dati Rusom koncesije na severu, ali pa odpovedati vse koncesije, kar bi pomenilo, da morajo Angleži ven iz dežele. Velikanske svote denarja so vpletene v to stvar—denar in sila!—ONA. Poročilo iz mrzle alaskine pokrajine Eska. Alaska. Prigibno pošiljam denarno nakaznico za $5, ker ielim, da mi pošiljate Pro-sveto v ta oddaljeni kraj v Ala-sko. Če ni dovolj, bom pa pozneje poravnal, teko da bo prav, ker ne vem, koliko stane celoletna n&ročnina. Član sem društva št. 371 SNPJ v C le Elumu, Wash, Moj sedanji naslov pa je: John Pazar, A.R.R. Eska Mine, Alaska. Nag pre j t naj povem, če bi znal pero dobro sukati, da bi napisal marsikaj zanimivega, tako pa bom skušal storiti to, kar zmorem. Živim okro« 65 milj od trtesta Anchorage med grdimi gorskimi velikani, ki so sedaj pokriti s snegom, zato zgledajo dokaj lepi. Sneg je pričel padati že 14. oktobra, od takrat naprej pa se pomalem vsiplje od časa do časa. Gotovo bo prišel v deželo mesec maj ali celo junij, predno ga bodo sončni žarki stopili in poslali v potoke in reke ter končno v morje. Zadnje dni v oktobru sem šel čez dolino Matanuško, kjer so zadnja leta začeli s kmetijstvom. In res sem videl dokaj lepo pšenico in oves, ampak bilo je še vse zeleno, tu in tam pa je ležal sneg. Nekaj tistega žita je bilo že jsožetega, ker ga krmijo živini. Vsekakor ni ta klima za kmetovanje. Tukaj, kjer delam, sta dva premogokopar drugega nič. Tisti, v katerem jaz delam, je last vladne železnice Alaska. - Nihče ne dobi dela, če ni ameriški državljan. Druga maj na nosi ime Jonesville, ki je privatno podjetje. Tu uposlijo vsakogar, delati pa je treba kot črna živina. Tu je kontraktno delo in dokaj dobro zaslužijo. Nekdo mi je pravil, da nekateri včasih zaslužijo tudi do $100 na dan. Premog, da je zelo visok, zato tako dobro zaslužijo. Razume se, da v takih rovih o mu rekli, da mora iti v njihovo armado, toda on se je uprl in ni hotel iti. Drugi dan jih je prišlo šest. Eden je bil iz Drašič blizu Gradca pri Metliki, eden pa izdajalec iz Slamne vasi, po imenu Janez Zamik, po domače Kučev Tonak. Ta mu je dal dva strela v čelo, da se Je revež takoj zgrudil in bil na mestu mrtev. Tako so delali izdajalski belogardisti. Franc Zupec z leno in dvema majhnima otrokoma— vsi so bili pobiti. Sedaj je brat Jure sam ostal V nekaterih vaseh je mnogo uničenega, tukaj pa skoro nič. Pozdrav vsem skupaj!" Pismo je bilo dano na pošto 8. okt. 1945 in je dospelo sem zadnje dni decembra. Mark Vranlčar. V Pros veti so dnem* svetovne In delavske vsstL Ali JU> čttate vsak danf Pod vodstvom Ameriškega odbora ss pomoč Jugoslsvltl Je sds) v teku kampanja ss sbtranle obleke In brane sa vojne sirote la druge lačne. boie ln napol nage otroke v Jugoslsvljt. Teh otrok. M so sel o podhranlenl In msogi tudi Jollčnl je v Jugoslsvlll 1.200400. Ta slika peedstsvlls dra mallfiranle Is kampanje la Je bila anot« v New Yorku. Otroci v toplo obleko, kakršno *Mrs odbor v tej kampanji (sil ps denar se njen nakup) ss jugoslovansko sirote. Pavel Bezeljak ' piše iz Trsta Chicago.—Pavel Bezeljak, ki je lani večkrat pisal v Prosveti iz ujet luškega taborišča v Cali-forniji, mi piše iz Trsta, kamor se je vrnil preteklega novembra. Bezeljak, ki je zaveden Slovenec, je bil proti svoji volji vtak-njen v laško armado in je bil ujet v Afriki ter z ostalimi ujetniki pripeljan v Ameriko. Njegovo pismo, datirano v "*Ystu 5. dec. 1945, se glasi: "Dragi rojak V. Cainkar!—Z veseljem prisrčno pozdravljam Vas in Vašo družino iz Trsta— iz mesta, ki pričakuje rešitve. Z enakim veseljem pozdravljam vse ameriške Slovence, ki Čutijo rojaki v stari domovini. V Trst sem prišel dne 10. nov. Iz Neaplja do Trsta j "Ni res! Slepar si, lažeš! Knjižica je tistega, ki jo ima v rokah! Pravi Gale! Moja je bila, ker sem Jo s sabo prinesel! Sakstum!" "Dobro, dobro!" je dejal Raznožnik. "Sedaj te išče krvava sodmfe! Tam se že dogovorite, čigava j« bila knjižica!" Mignil je svojemu tovarišu, zgrabila sta ga in kakor bi trenil, je bil Čeljustnik vklenjen. "Meni tako pojete!" je divjal. "Prava sreča, da so cesarji v Ljubljani! Pri njih se pritožim, potem bosts ps vidva ričet zobala, osls poll-cajska!" Največje veselic so imeli pri tem mladi svet-liČarji, ki jih je Čeljustnik tako rad klofutal In lasal. Komaj je bil vklenjen, so ga obsull kakor ose: "Licht gefselllg!" Vsi so mu svetili do zapora. Ko so se vrsta za nJim zapirala, so kričali: "Kadar te bodo v Suhem bajarju obesili, ti bomo tudi svetili!" Tsko se je za Miklavža Čeljustnlka prav žalostno končal Imenitni ta ljubljanski ples! lestnaleto poglavje Umiral je kongres! Svojo nalogo je bil dovršil in pravuprav ničesar več delati nI Imel. Najprej so bUi z avstrijskimi bajoneti potlačili svobodno gibanje v Neapolju ter pritrdili tolstega Burbona za nekaj časa na stsrem in trhlem prestolu obeh Sicilij. Zategadelj je nea-poljskl kralj prvi uredil svoje kovčege ter odrinil iz Ljubljane. Bržkone je komaj 'čakal tega trenutka, ker se s svojim zetom nista posebno ljubila, še manj pa s cesarico, ki, dasi je sama stopils v zakon s starim možem — katerega je pri vsem tem s svojo ljubosumnostjo precej mučil« — nI mogls odpustiti neapoljske-mu veličanstvu, da ae je na stars svoja leta pozakonll z mlado žensko, ki niti njegove vrste ni bila. Ni dvojbe, kralj Ferdinand je z veseljem odpotoval k svojim nezvestim podsnikom In k svojemu sinu, ki je tedaj po Evropi slovel za prvega revolucionarja! Gospa Florid i ja je odšla še pred njim, kar se je Ljubljančanom u-mevno videlo, ker vendar nI spodobno, če bi se mož in ženska, katera nista v zakonu, vozila v enem In tistem vozu, in še tako daleč, kakor je od Ljubljane do Neapolja, kamor se potuje čez dolge hribe in skozi še daljše doline! Tudi upor v Piemontu so hitro zadušili. Ako bi v tem pogledu ne bile avstrijske čete zadoščale, je zaukazal car Aleksander, da se je zbirala v kongresni Poljski mogočna armada, katera naj je čez avstrijske zemlje krenila nad sardinske upornike. Pa so zadoščale avstrijske čete! — Dela torej ni bilo, in kongres je umiral! Vladarji so po svoje preganjali čas: odlikovali so se med ssbo z redovi. Tako je na primer cesar Franc neapoljskega kralja obenem ovenčal z velikim križem Leopoidovega reda in reda sv. Štefana. Ali ruski car ga je še presegel, ko je podelili Frsncu ModenskemiP^red sv. Andreja, sv. Aleksandra in sv. Ane. Vse obenem! Posebno radi so se visoki gospodje zabavali s streljanjem ptičev. Jahali so na Golovec — "auf den Kahlberg" — ter ondi prežah na ptiče in jih pobijali ter se kratkočasili — "durch das Vogelschiessen mittels der Falken"! Včasih so se zbrali v glorietu v Mestnem logu ter imeli ondi svoj — dejeneur. Da so se dajali javnosti lepi vzgledi, je poklical avstrijski cesar svojega in svoje soproge izpo-vednika z Dunaja. Bila sta to patra Schopp in Job. Ko je bila cesarska dvojica izpovedana, ju je v Šenklavžu škof Avguštin lastnoročno obhajal, in kronika nam pripoveduje, da pobožna Ljubljana še nI bila kmalu tako srečna kakor tisti dan! Cesar Franc je tuintam lovil na močvirju — "mit Juchtenstiefeln angetam"; car Aleksander pa je pohajkoval po mestu, kakor pravi kronist, v ponižni, modri nemški suknji, ogovarjal ljudi ter se zanimal za slovenski jezik — "ftir den hiesigen, krainerischen, slavischen Dialekt". Vmes so gospodje — v prvi vrsti radi dolgega časa — obiskovali javne zavode. Danes je obiskal avstr. c«sar botanični vrt, jutri pa je prišla cesarica na grad, kjar je bila tedaj kaznilnica. Car Aleksander pa si je ogledal vojaško bolnico in prtskrbovališče, dočlm je Franc Modenskl prav rad zahajal v vojaško od-gojevallšče, kjer so se morali dečki vaditi in vežbatl pred njim. O vseh teh obiskih je tedanja "Lalbacher Zeitung", ki takrat, in naj se je od lojalnosti cedil«, ni bila uradno glasilo, poročala z globoko vdanostjo ter pisala o gorečnosti visokih vladarjev, kateri se za vse In tudi za najmanjšo stvarco po očetovsko brigajo. Meščanček ljubljanski je bil docela prepričan, da vsi navzočni "najboljši" monarhi kar spati ne morejo, ln sicer radi preobilnih poslov! Nsposled so ti dobri monarhi pričeli odhajati. Ljubljančanom se je nudil« prilik« pasti radovednost, ko so dolge vrste v četver vpreženlh voz zapuščale mesto. Na drugo stran pa so se poživili razgovori po različnih gostilnah, ker Je hotelo vse vedeti, kake darove je odhajajoči suveren delil pri svojem odhodu. (Deli« prihodnjič.) razrušil. Zato tudi ni čudno, če slišimo, kako razni strici in tete moledujejo in posredujejo, naj bi ta in ta fond iz "socialnih" razlogov obstojal še v naprej. Naenkrat vehka ljubezen do—bodočih upokojencev fonda X ali fonda samega ali pa do funkcij, ki jih je kdo pri tem fondu upravljal. Stmjenje vseh takih fondov v enem zavodu je uspeh poenotenja zavarovanja. Tako poenotenje pa more biti samo v korist zavarovancem in zato £a morajo zavarovanci, t. j. delavci in nameščenci, le želeti, pozdraviti in braniti. V bodočih samoupravah fede-ralnin zavodov imajo delavci in nameščenci večino. V samoupravi so zastopani tudi delodajalci in sicer iz državnega in pri vatnega sektorja gospodarstva. Če je zakonodajalec priznal večinsko zastopstvo delavcem in nameščencem, s tem še ni rečeno, da se delavstvo ne sme več brigati za te institucije. Preko svojih sindikalnih organizacij mora delavstvo ščititi zavarovalne inflitucije, jih podpirati ter sodelovati. Le s takim sodelovanjem bodo doseženi pričakovani uspehi, ki bodo koristili zopet samo delavcem in nameščencem. 'Saj res, k«) bi si vedno belil glsvo s temi prokletiml štrajkarji. prakso ordiniral v Mostah, na Viču, v Šiški itd. Tako ne bo samo za Ljubljano; to bo moralo veljati za vso Slovenijo. Čemu naj hodi mesečno na stojtine bolnih članov in svojcev t«ko daleč k zdravniku, če se lahko omogoči zdravhlŠka ordinacija bližje stanovanjem teh članov in svojcev. Le zdravnikl-speclali-sti bodo ordinirali v centralnih ambulatorijih. kjer bodo članom in svojcem na razpolago tudi laboratoriji, fizikalna kopališča itd., ki jih ni mogoče decentralizirati. Prijavo delavstva Za prijavo delavcev in nameščencev bodo enotne tiskovine in bo zaudelodajalce odpadlo Razni mali oglati 41159 SEWING OPERATORS HAND FINISHERSI on Fine Dressy Drapers - Sorters - Ti PHONE RANDOLPH SLAVAI NIČ VEČ hrbtobola Tukaj je ttiti. modem, tin olaltati 1 L- r" "*v*den hrbi«. bol. Johnson* t a..* w pu.,*" OUji. bolečine. oUp^J tesnjeno«t Vpliv. prl * V VMh lekarnah zffiS Johnson * Johnson k«* Prve vknjižbe na posojila za pn novljenje in refinanciranj, po zmerni obrestni meri pri: KORUNA SAVING \ LOAN ASSOCIATION 2832 W. Cermak lid.. Chicago, fc • Rockwell 0538 CABINET MAKERS & FINISHED For Display and Exhibition M,^ 48 Hour Week Top Pay for. Good Mtn A. STEVEN LEWIS 219 W. Chicago Ave. ....... V 'If Razni mati oglasi NAtE GOSPODARSTVO K ustanovitvi Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Sloveniji Zakon o izvajanju socialnega zavarovanja v območju demokratično federativne Jugoslavije, ki ga je izdalo predsedništvo AVNOJa in je bil objavljen dne 4. maja 1945 leta, predvideva v prvi vrsti popolno poenotenje vsega zavarovanja v naši državi. Na prvi pogled ln za pre-prostegs državljana zakon ni prinenel prsv nič novega, tem več je samo potrdil stsro stanje. V resnici pa je z zakonom Izvr šeno dejanje, katetega dobre po sledice bodo sicer vidne za lajl ka šele v doglednem času. prve dobrine pa se bodo pokazale, ko bo Federalni zavod pričel z rednim poslovanjem. Ksj pa nam nudi popolno poenotenje zavarovanja? Z« celo območje države je postavljen samo en noallec zavarovanja I število članstva pri noailcu ta- j varovanja otlioina pri federalnih zavodih se bo povišalo, ket bodo poleg članov dosedanjemu tplošnega zavarovanja (OUZD) prišli v sklop federalnega zavoda tudi rudarji, železničarji, pri- < vatni nameščenci, pozneje pa tu-! di vsi javni in državni uradniki, kmetijski delavci tet osebe, ki < izvršujejo samoktojno obrt ter trgovci in svobodni poklici. Vse ambulance, bolnice, sana-toriji in ostala zdravilišča, katerih Ustniki so bili doslej različni zavodi ali Institucije, bodo prišli v sestsv poenotenega zavarovanja. Navajam nekoliko primerov: v zdravilišče za tuberkulozne na Klenovniku pri Zagrebu, ki je bilo doslej last splošiega delavskega zavarovanja, bodo v bodoče lahko sprejeti tudi rudarji in železničarji, isto velja za ostala zdravilišča in okrevališča v državi.—V bolnico v Trbovljah, ki je bila last brstovske sklsdnlce in namenjena samo rudarjem, bodo lahko sprejeli tudi vsi ostali člani ali njih svojci. Ambulatorijev blv šega okrožnega urada se bodo lahko posluževali vsi člani, tako tudi rudarji in ostali. Doslej smo imeli slučaj, da se je mogel posluževati rentgena v ambula-toriju OUZD v Mariboru samo član OUZD. v bodoče bo U rent gen na razpolago vsem članom unificiranega zavarovanja. To velja za zobne ambulatorije, posamezne ordinacije speclsltstov Ud. Vse to je le stvsr organi /acije in bo lahko izvršeno i najkrajšem času. Zaradi povišanega članstva bodo seveda naraali tudi prispevki. Ker bo linel zavod večja sredstva. bo mogel c denarjem bolj racionalno gospodariti ter ustanavljati nove ambulatorije, dosedanje pa opremiti s modernejšim instrumentarljem Gradnja novih bolnišnic in zdravilišč se bo mogla v resnici iz- vajati. V bivši Jugoslaviji so bile redke bolnišnice, ki so jih gradile zavarovalne institucije, ker Je vedno primanjkovalo denarja. Zdravniška alušba Doslej sta dve ali so tri blagajne imele nastavljenega enega in Istega zdravnlka-speciallsta, bodoče bo mo#el federalni zavod organizirati boljšo zdravniško službo. Oglejmo si samo primer centraliziranega nudenja zdravniške pomoči v ambulatorlju OUZD v Ljubljani. Na Miklošičevi cesti je bil centralni ambu latorij, kamor so morali hoditi vsi člani ln svojci, bivajoči v Ljubljani ln neposredni okolici, ki so bili potrebni zdravniške pomoči. Bolan delavec, ki je sta noval v Mostah, je moral napra viti najmanj pol ure do ene ure hoda ali se peljati s tramvajem k zdravniški ordinariji. In to morda vsak drugI dan ali celo vsak dan. Pri tem pa je treba pribiti, da je tudi zdravnik OUZD stanoval v Moatah. Isto veljs za delavstvo na Viču, v Šiški To so bile tolikokrat opevane dobre strsni centrsllzaclje Sava rovsnja v bivši Jugoelavljl. Mi pa nočemo taka centralizacije. Če smo unificlrall zavarovanje ln ustanovili federalni zavod v Ljubljani, nismo rekli s tem. ds bodo člani vse Slovenije morali iskati zdravniško pomoč v Ljub ljani ns Miklošičevi cesti, niti ne sme ostati pri starem za v Ljubljani stanujoče člane in svojce, temveč bo federalni zavod preuredil zdravniško službo tsko da bo zdravnik ta splošno dvakratno prijavljanje: za bolniško zavarovanje posebej in za pokojninski zavod posebej. Vsi bodo zavarovani pri enem zavodu in za vše uslužbence bo prejel delodajalec samo en plačilni nalog. Uvfrbtitcv obratov v nevarnostne razrede v bodoče odpade, ker je za vse obrate določen enotni nezgodno-zavaroval-ni prispevek 3%. Uvrstitev v mezdne razrede, ki je bila doslej različna za OUZD, bratov-ske skladnlce in Pokojninski zavod, je od 1. julija t. 1. enotna. Predpis prispevkov je enoten za vse kategorije delavstva in nameščenstva ter znaša 28% zavarovane mezde (na delodajalca odpade 20.7%/ na delojemalca 7.37t). Ti prispevki se razdele takole: bolniško zavarovanje 7%, nezgodno zavarovanje 2'S, pokojninsko zavarovanje 8W, brezposelnostno zavarovanje V/i., družinsko zavarovanje 7.7%, pravna zaščita 0.3«?. Prispevek je enak tako za delavca kakor za nameščenca ter je višina pri-spvka odvisna le od zavarovane mezde, t. j. od zaslužka delavca «11 nameščenca. Vse to poenotenje bo seveda vplivalo ugodn^ tudi na upravne stroške zavarovanja, ki se bodo mižali, ker se bo poslovanje poenostavilo. Ze s par uredbami je poenotenje zavarovanja znižalo upravne stroške. Nasproti bivši centralizaciji je to že ujpeh, dasi zelo majhen t' primeri z nalogami, ki se bodo morale še izvršiti. V najkrajšem času Izidejo u-redbe, ki bodo izenačile tudi dajatve v socialnem zavarovanju. Zakaj naj ima ena stroka delavstva višje dajatve kakor druga oziroma zakaj naj bi imela ena stroka boljše urejeno zdravniško službo kot druga? Ali ne potrebujejo v času bolezni vsi delavci in nameščenci ter njih svojci en«ko zdravniško oskrbo? Pokolnlnako «avarovanj« V pokojninskem zavarovanju so bile doslej ogromne, razlike v rentah. Sploftno delavsko zavs-rovanje je s tri odstotnim prispevkom nudilo rente, ki so zadoščale za preživljanje rent ni ka jedva par dni. S povišanjem | prispevka se bodo mogle dajatil za 200'. višje rente. Rudar ali j privatni nameščenec, katerih; pokojninsko zavsrovanje je bilo finančno boljše urejeno, sta i-mela vedno strah, ako sta morala menjati Jutbo In sprejeti delo v obratu, ki je spadalo pod sploftr.o zavarovanje. Bala sta se, da izgubita pridobljene pra- vice ^lede pokojninskega zavarovanja, oziroma v kolikor so jim bile iste očuvane, da sta vendarle prišla iz dežja pod kap ker je splošno zavarovanje glede pokojnin nudilo tako malo upanja na količkaj ugodne ren te./ Vprašamo se, ali tako poenoteno zavarovanje ne bo moglo nuditi delavcu ali nameščencu neko najnižjo ali tako zv&no te meljno rento, ki bo nudila rent niku vsaj človeka dostojno živ ljenje. Uverjenl smo, da bomo tudi to dosegli. Pokojninski skladi . Bivša Jugoslavija, ki je stremela po strogi centralizaciji, je vendarle dovolila, da so nastale desetine in desetine raznih pokojninskih skladov pri bankah in različnih zavodih v državi. Kdor je imel le delček vpliva pri režimovcih v Belgradu, pa je že dosegel dovoljenje za ustanovitev lastnega pokojninskega sklada. Tako smo dobili poleg množice pokojninskih skladov tudi množico predsednikov, ravnateljev in drugih varuhov teh skladov, ki so tam oblačili in vedrili, pa vlekli seveda tudi— honorarje. In če ie bil nad banko proglašen konkuTZ—je vzel vrag tudi pokojninski sklad, ki ie bil kot dolgoročna vloga naložen pri isti banki. Ali naj smatramo to kot blagoslov centralizacije belgrajske čaršije v bivši Jugoslaviji? Zakon o izvajanju socialnega zavarovanja je z e-nim mahom vse to preprečil in COOK fr AND GENERAL HOUSEWORK 5 days a week, 3 in the family. No windows, pleasant working conditions and good home. Own room. Stay. Salary $30.00. Phone—BRIARGATE 8339 NURSEMAID or GOVERNESS 3 year old baby. Stay. Permanent. Good home and pleasant working conditions. Excellent salary. BITTERSWEET 5687 La France Dress Co. » Announces THE OPENING OF A MODERN FACTORY at 3110 ROOSEVELT RD. Stock of the Latest Style Dresses always on hand for immediate >• delivery Razni mali oglasi 25 WOMEN WANTED No experience necessary; to pack spinach; 75c per hour; time and ta over 40 hours. See Mr. Maier. Krispy-KIeen Vegetables, Inc., 28 South Water Market. PICTURE FRAME FINISHERS Experienced finishers, polishers, sanders, etc. for wood molding; steady work with plenty overtime; free hospitalization and insurance Turner Mfg. Co., 2309 S. Koeler av., 2d floor. AU GLEDATE ZA DOBRO „ PLAČO III STABILNOST? Telefon kompanija ima nakaj takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od aačetka plača 70c na ure. po treh meaecih 7lc na uro in po šosilh meaocih po Me na uro. ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:10 pop. do 12 ure ponoči. POMAGALKE V JEDILNICI IN KUHARICE V KAFETERIJI POTREBUJEMO NOVA VISOKA PLAČA Oglasita so pri ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v uposlovelnem uradu aa ionska v prit 114Ju 909 W. WASHINGTON ST. SINGLE NEEDLE OPERATORS FOR SPORTSWEAR CAN MAKE $1.25 OR MORE PER * HOUR STEADY - PLENTY OF WORK 5 DAY WEEK MARLO JUNIORS 115 South Market St. 4th floor GIRLS FOR LIGHT FACTORY W0H No experience necessary / Apply ROBERT BOBINS & CO. i 2846 W. North Ave. OPERATORS—EXPERIENCE! MERKOW MACHINE High Pay - Permanent Work ROYAL KNITTING MILLS 2001 So. California LIGHT FACTORY WORK Clean. 40 Hour Week. Time and | for overtime. Experienee not necessary. NOVELTY CASE CO. 117 W. Harrison COOPER. WANTi Highest salary , Best equipment and working conditions in'nice small town near Chicago C F, N, Room 940 30 W. Washington St Chicago, 111. Gen. Office and Payro Clerk for plant Ipcated at 3636 WEfifT 3Stk STREET 40 hpu "5/ Tiir.e & halff< lixcetleiH Kay Good opportunity Phorie " SUPERIOR 3704 Ask for Mr. O'Connor or overtime GIRLS—WOMEN ^ ] for typing and clerical work in small pleasant mail order office. nent positions. Hours 8:30—5:00. No Saturdays. Excellent opportune with good starting salary. Convenient transportation. CENTRAL MERCHANDISE CO. Ill W. HURON ST. NAROCm SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 12. redno konvencijo se lahko narod na list Prosrtto Is prištelo odra. dva. tri. Iliri ali pot članov is ono druiine k eni nsroi nlnl. Ust Prosveia slano sa vso enako, ta ilane ali nečlane $6 00 u ono lotno naročnino. Ker pa člani fto plačajo pri asesmentu 11.20 « tednik, so jim ko prišteje k naročnini. Torej sedaj al vareka. rs& da Jo Ust predrag sa člane *NPJ. Lie! Proa vete Ja vala lastnin« Is gotovo Jo ▼ vsaki družini nekdo, ki M rad čital list vsak dan. Pojasnilo*—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti dan SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval Mm svoj lat tednik, bode moral tisti Član Iz dotične druiine, ki Je teko skupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravništvu li«u. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako trga ne stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Za Chicago in okolico J* 1 tednik ln________________ 2 tednika te.---------- 3 tednike te..~............ 4 tednike i«_________ 5 tednikov te- _ s.* ... S.II ... 3.S . m _ i* Cona listu PresTOte Jot Za Zdruš. dršave in Kanado $8.00 1 tednik te...................4J0 2 ia____________3JO 3 tednike te.....................2.40 4 tednike In_____________1 20 5 tednikov in____________ nič Za Evropo Jo - Ispolnlte spodnji kupon. priloAite potrebno vsote denar i« ali Money Order v pismu in si naročite Prosretr, list ki Jo vate lasto** PROSVETA. SNPJ, 2857 So. Lawndale Ato. Chicago 23. I1L PrUofteno pošiljam naročnino s« ,1k! Pros vete vsoto » I. Ime--------------------------------------- ČL društva ŠL Naslov sle**