Z ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
Znanosti mesto, ki ji gre
Pobuda za obravnavo položaja znanstvenorazi-skovalne dejavnosti in vpliva inovacijske dejavno-sti na gospodarstvo v občini Ljubljana Vič-Rud-nik je bilo podano s strani delegatov in predsed-stva občinske skupščine. Zahteva za pripravo gra-diva je bila poleg perečega položaja dejavnosti, spodbujena tudi z ugotovitvaini, ki se pojavljajo na razpravah predvsem zbora združenega dela. Večrkat je bil namreč poudarjen velik obseg in pomen te dejavnosti v občini, še posebno na področju naravoslovno tehničnih ved.
Pogostokrat je bilo izraženo mnenje, da bi ob-činsko gospodarstvo, že zaradi lokacijske bližine teh institucij, moralo imeti določene prednosti in jih seveda tudi izkoriščati. V naši občini je danes 34 raziskovalnih organizacij s 1346 raziskovalci, kar pomeni četrtino slovenskega raziskovalnega potenciala oziroma tretjino ljubljanskega. Gre pretežno za področje naravoslovno-tehničnih ved in to v taki meri, da je praktično v viški občini koncentriran glavni del slovenske tehnične inteli-gence. Kar 90 odstotkov delavcev (od 2085 zapo-slenih na 16 inštitutih) je zaposlenih v organizaci-jah s pudročja uaiavosiovja isi tchnolugije. izstopa InStitut Jožef Štefan z 872 zaposlenimi, zanj pa je značilno, da združuje več strok oziroma področij medtem ko so ostali inštitut bolj specializirani.
V bližnji preteklosti sam družbenoekonomski položai znanstvenoraziskovalnih dejavnosti ni bil rožnat. In kot piše v poročilu, da njihov razvoj ni bil spontan, enakomeren in vzporeden z razvo-jem, potrebami in možnostmi gospodarstva, tem-več je bil podvržen akcijam oziroma posegom države kratkoročnega značaja, ki so na admini-strativen način dejavnost najprej omejevali, nato pa jo skušali spet spodbuditi. V zadnjih dveh letih je postal delež družbenega proizvoda spet nekoli-ko bolj stabilen.
Sočasno s to sicer bolj poglobljeno in razvejano informacijo, ki zajema tudi stanje visokošolskih organizacij, financiranje te dejavnosti, vlogo OZD ter inovacijsko dejavnost s prenosom razi-skovalnih dosežkov v gospodarstvo in vlogo obči-ne, je bilo s strani republiške raziskovalne skup-nosti delegatom predstavljen tudi potek akcije 2000 mladih raziskovalcev.
Prav tako kot je uvodoma dejal član občinskega izvršnega sveta dr. Venčeslav Kavčič se v tem primeru soočamo morda z enim najbolj bistvenih in vitalnih programov naše družbe, ki ima za končni cilj vključevanje usposobljenih raziskoval-cev v gospodarstvu. Od lta 1985 do letos se je v ta projekt vkljufilo 1586 mladih raziskovalcev pri čemer gre za dve vrsti usposabljanja - strokovno usposabljanje - obnovo in tako imenovani pretok.
Po končanem usposabljanju mladi raziskovalci bodisi ostanejo v raziskovalnih organizacijah za obnovo raziskovalnega kadra ali v visokošolskih organizacijah za obnovo raziskovalno-pedagoške-ga kadra ali pa se vključijo v organizacijo s po-dročja gospodarstva, družbenih dejavnosti. Do sedaj je usposabljanje zaključilo 241 mladih razi-skovalcev. V deležu Ljubljane je v projektu seve-da prevladujoče in tako naj bi po končanem uspo-
Pohiteti z gradnjo Centralne tehniške knjižnice   +,
Takšen je bil soglasen sklep delegatov zbora združenega dela, ko so razpravljali o položaju znanstveno raziskovalne dejavnosti. Sodobna in učinkovita informatika je nujen dejavnik nadaljnjega razvoja raziskovalne dejavnosti in prenosa ter uporabe njenih izsledkov v gospo-darskem razvoju. Nesprejemljivo je zatorej, da se zaradi premoženjskih zadev zavlačuje z izgradnjo več kot prepotrebne izgradnje Centralne tehniške knjižnice na Tržaški cesti, saj so bila sredstva zanjo zagotovljena že lani in je po potrebnosti druga (za NUK-om) naj-pomembnejša investicija slovenskega naci-onalnega programa za to srednjeročno ob-dobje!
sabljanu ostalo v ljubljanskih in okoliSkih organi-zacijah ali pa se nanovo zaposlilo 62 odstotkov od vseh usposobljenih mladih raziskovalcev.
Dr. Tomaž Kalin je v svoji zelo zanimivi razpra-vi poudaril predvsem dvoje, da je potrebno v naši družbi, ki še vedno odmerja znanosti relativno majhen delež vztrajati na tako imenovanih temelj-nih raziskavah in se otresti ponekod še vedno prisotne miselnosti, da lahko znanost oziroma njene institucije nadomeščajo razvojne oddelke podjetij. Drugo, še vedno se ne soočamo z eko-nomsko nujo večje uporabe znanja, zato tudi še ne obstaja inovativna nuja. Opozoril je tudi na majhnost tega zaradi česar je nujna povezanost z Evropo in svetom. Jože Zakonjšek je ponovno opozoril na dolgoletno prisotnost zgrešene misel-nosti, da so družbene dejavnosti kamor sodi tudi raziskovanje pomenile porabo ne pa produktivne-ga faktorja. Delegat DK 2 se je zavzel za izposta-vitev takih tržnih mehanizmov, ki bodo spodbuja-li temeljne raziskave in realno vrednotili aplika-tivne, pri čemer bi morali iti v razvoj tovrstnih podjetij. Iz tovarne grelnih naprav je prišla pobu-da, da zagotovimo vse mehanizme, da obetajoči mladi raziskovalci ostanejo doma, predstavnica Elektrofakultete pa se je zavzela za njihovo boljše nagrajevanje, pa tudi za to, da ne dopuščamo primer (Iskra), ko se visokousposobljeni kadri celo najprej znajdejo na listi presežkov. V razpra-vi je bilo slišati tudi podporo akciji mladih razi-skovalcev v srednjih lolah, pa tudi o zagotovitvi pogojev mladim strokovnjakom (od delovnih do bivalnih).
Sicer pa so delegati obe informaciji odnosno poročili sprejeli skupno z ugotovitvami odbora za družbenoekonomske odnose in sklepom, da se v okviru občine stori vse, da se omenjene aktivno-sti in pričete procese na znanstvenoraziskovalnem področju še vnaprej spodbuja, na posameznih po-dročjih pa vpliva na ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj.