Velenje, 14. julija 1978 Številka 28 (438)
PB9
mm ■ ..i
Nov član sozda Gorenje
V torek so predstavniki sozda Gorenje in elektrostrojnega podjetja TI KI Ljubljana podpisali samoupravni sporazum o vključitvi delovne organizacije TI KI v sozd Gorenje -Združitev dela in sredstev delovnih organizacij Ljubljana in ETA Cerkno za osvojitev
plinskega programa
V Klubu delegatov v Ljubljani je bila 11. julija priložnostna slovesnost, ki so se je udeležili tudi visoki gostje Igor Uršič, Marjan Rožič in Tone Kovič. Predstavniki elektrostrojnega podjetja TIKI Ljubljana so podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sozd Gorenje. Družina Gorenje je s tem dobila novega, dvanajstega člana.
Predstavniki delovnih organizacij elektrostrojno podjeteje TIKI Ljubljana in tovarne elektrotermičnih aparatov ETA
Cerkno pa so ob tej priložnosti podpisali tudi samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za osvojitev plinskega programa.
V priložnostnih nagovorih so generalni direktor sozda Gorenje, Ivan Atelšek, direktor podjetja TIKI. Karel Primožič, direktor tovarne ETA , Rafael Mavri ter predsednik skupščine občine Ljubljana—Šiška, Franc Dejak opozorili na pomen odločitev delovnih kolektivov, ki jo odražata pravkar podpisana
samoupravna sporazuma. Vključitev delovne organizacije TIKI v sozd Gorenje tudi v praksi potrjuje odprtost ljubljanskega gospodarstva, združevanje dela in sredstev delovnih organizacij TIKI in ETA pa nov korak teh dveh kolektivov pri uresničevanju zakona o združenem delu.
Slovesnosti v ljubljanskem Klubu delegatov sta se udeležila tudi predsednik skupščine Velenje, Franjo Korun in sekretar komiteja OK ZK Velenje, Janez Miklavčič.
V Rdeči dvorani v Velenju je bil v soboto, ob 20-letnici, zbor delavcev GIP Vegrad Velenje
Prva seja velenjskega izvršnega sveta
Poglavitna naloga izvršnega sveta velenjske občinske skupščine bo nadaljnje pospeševanje razvoja šaleške doline — Pripraviti je treba program bodočega dela in se lotiti najbolj aktualnih vprašanj - V razpravi zazidalni načrti za rekreacijski center Velenje, Topolšico in vas Gorenje — V ponedeljek spet seja izvršnega sveta
spehi sad dela, zagnanosti in odrekanj
DO članski delovni kolektiv GIP vegrad Velenje je skupaj s številnimi gosti nadvse slovesno proslavil 20-letnico lovne organizacije - Odprta prva naša tovarna za proizvodnjo prostorskih elementov-celic - Slavnostni govornik zboru delavcev je bil predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič - Pozdravno pismo predsedniku Titu - Franc Leskošek Luka prvi častni član delovnega kolektiva GIP Vegrad
d obrtniške do industrijske dnje". Pod tem geslom slavi ošnje jubilejno leto — dvaj-letnico delovanja - kolektiv P Vegrad Velenje. Osrednja vesnost ob tem, ne tako ititljivem, pa vendar po-mbnem jubileju je bila prej-
0	soboto. Pomembnem pred-m zato, ker so letos začeli
Osvojili lato medaljo
. .u	,
1	VIII. svetovnem prvenstvu
talnih orkestrov v mestu irkrade na Nizozemskem je lenjska rudarska godba z 294 Skami osvojila prvo mesto in to medaljo
Na Nizozemskem je svetovno 'enstvo za pihalne orkestre, ga tekmovanja, ki je sedaj /.e no po vrsti, se je udeležila :u-velenjska Rudarska godba, iemdesetčlanski orkester je segel največji uspeh v 59-let-m delovanju. Mednarodna ija. ki so jo sestavljali tnje sbeni strokovnjaki iz Avstra-i, Češkoslovaške in Nizozem-! je godbenikom naše občine delila 294 točk in zlato me-Ijo. Sodelovanje na tem
uresničevati že pred časom začrtano nalogo in dolgoletno željo industrijsko proizvodnjo prostorskih elementov.
V soboto ob 10. dopoldan so / v Selu pri Velenju predali namenu prvo poizkusno tovarno prostorskih elementov - celic - po programu DOM 101. Za to proizvodnjo so združili sredstva z TGO Gorenje. Tovarna je eksperimentalno začela obratovali že v začetku leta, v njenih proizvodnih prostorih pa so že naredili celice za vrtec na Kono-vem in prizidek k hali Zamrzovalniki TGO Gorenje.
Svečanosti ob otvoritvi nove tovarne so se med drugimi udeležili tudi član sveta federacije Franc Leskošek Luka, predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič, podpredsednik izvršnega sveta SRS Zvone Dragan, predstavniki republiških in občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupnosti in organov ter predstavniki zavodov, samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij.
Otvoritveni govor je imel Mu-harem Bolič, vodja delovne skupnosti inženiring, nastopila
Sprejet operativni načrt
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata so se dogovorili o poteku javne razprave o dokumentih za IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije
afesor Ivam Marin prejema ito medaljo
renstvu se ocenjuje absolut-i, za osvojitcev prvega mesta pa potrebno 2188 točk. Ta uspeh .prav gotovvo najlepši prispeli k 60—letnici delovanja dbe, ki gaa bodo praznovali slednje letco, zanj pa je prav tovo zelo zaslužen dirigent ofesor Ivann Marin, ki godbo di že 14 lett.
Včeraj je bil v sejni dvorani skupščine občine Velenje skupni posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata.
Na posvetu so predsednike seznanili z vsebino kongresnih dokumentov, dogovorili pa so se tudi o organizaciji javne razprave pred devetim kongresom Zveze sindikatov Slovenije. Tako bodo v juliju in avgustu najprej seje izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ter organov konferenc osnovnih organizacij sindikata, na katerih bodo sprejeli program organizacije javne razprave, nato pa bodo po osnovnih organizacijah spregovorili o kongresnih dokumentih. V začetku septembra bo potem razširjena seja občinskega sveta zveze sindikatov Velenje kjer bodo sklenili javno razpravo in sprejeli pripombe in dopolnitve.
Kongres Zveze sindikatov
Slovenije bo, kot je znano, 25. in 26. oktobra v Mariboru.
Z.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Vabilo borcem
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Mozirje je lani pričela z obnovo partizanske bolnišnice pod levim ostenjem v Robanovem kotu, ki naj bi pomenila spomenik vsem bolnišnicam na Solčavskem. Letos mladi z obnovo nadaljujejo in če bo vse po sreči bo obnavljanje končano do letošnjega dneva vstaje. Tudi če jim to ne bi uspelo v pravem času pa bodo ob 22. juliju pripravili dvodnevni pohocf po poteh partizanske sanite-te, ki bo poslej tradicionalen.
Pohod bo v vsakem vremenu, na pot pa bodo krenili v soboto 22. julija ob 7.30 od kmeta Zibovta v Matkovem kotu. Prehodili bodo pot do Gradišnika in Kočnarja in se zaustavili pri lovski koči v Matkovem kotu. Od tu bodo krenile preko Kozje jame do Flesnika in od tam preko Plesnikove planine na Stre-lovec in se zvečer ustavili pri Knezu in Havdeju kjer bodo pripravili partizanski miting.
V nedeljo, 23. julija bodo nadaljevali pot do obnovljene bolnišnice.
J. P.
V ponedeljek se je prvič sestal novoizvoljeni izvršni svet skupščine občine Velenje. Kljub temu, da je največkrat med poletnimi počitnicami manj živahno v vseh dejavnostih, so člani izvršnega sveta prejeli in obravnavali bogat dnevni red.
Med točkami, ki jim velja posvetiti posebno pozornost, je bila prav gotovo najzanimivejša in najaktualnejša nadaljnja delovna usmeritev, oziroma koncept dela izvršnega sveta. Predsednik skupščine Franjo Korun, ki je prisostvoval seji izvršnega sveta, je nakazal naloge in pomen izvršnega sveta v tem mandatnem obdobju, ko se naglo razvijajo samoupravni odnosi in se neprestano porajajo nove, kvalitetnejše rešitve. Poudaril je potrebo po boljši kordinaciji in sinhronizaciji med posameznimi dejavnostmi.
Predsednik skupščine je opozoril, da je vsaka centralizacija politike nedopustna in da je nujno prisluhniti najširšim interesom, saj le tako lahko pričakujemo tudi najoptimalnejše rešitve.
Zaradi potreb na vseh področjih delovanja je nujno, da se občina bolj odpre navzven in se bolj poveže z sosednjimi občinami. Nekateri koraki so na tem področju že narejeni, je menil Franjo Korun, vendar pa bo začeto delo potrebno poglobiti in razširiti.
Seveda bodo tudi v prihodnjem obdobju prioritetne naloge izvršnega sveta usmerjene k hitrejšemu razvoju naše doline. Več bo potrebno narediti na področju stanovanjske izgradnje, kjer občutno zaostajamo za plani, dokončno se bo potreb-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Praznik v Gaberkah
Tudi letos nove delovne zmage — V kratkem bodo predali svojemu namenu dom družbenopolitičnih organizacij in trgovino — Zazidalni načrt bo omogočil hitrejši
razvoj
Danes praznuje svoj krajevni praznik krajevna skupnost Gaberke. Na ta dan so namreč leta
V drugi polovici tedna bo sončno in toplo vreme, najvišje temperature bodo okoli
25 C
Pred kratkim je prebivalcem Ljubnega in vsem, ki bivajo višje po dolini grozila nevarnost, da se podre most pred Ljubnem, okrog katerega tudi obvoz ni mogoč. Bil je to tudi zadnji most te vrste konstrukcije v Sloveniji. Nevarnost je sedaj odveč, ker so most v dobrih treh dneh delno razdrli in ga popravili Vse lepo in prav, vendar ob popravljanju niso poskrbeli za prehod potnikov preko Savinje. Tudi preko edine in precej oddaljene brvi je bil v tistih dneh prehod prepovedan, zaradi dotrajanosti seveda. Pešci se prepovedi niso držali, proti koncu obnove pa so zanje ob razdrtem mostu zbili majhen „flos" in jih tako rešili odvečne poti. Most je sedaj usposobljen za promet, zaključna dela na njem pa napredujejo bolj po polževo. Številni opozorilni znaki na obeh straneh veijetno vseh nevarnosti ne odpravljajo. Kaj zato, turistična sezona je pa le na višku. (J. P.)
1974 zastavili izgradnjo novega doma družbeno političnih organizacij s trgovino. Vsa leta so ob tem prazniku zabeležili pomembne delovne zmage. Tako so uspeh napeljati vodovod, asfaltirati cesto, napeljati telefon in organizirati odvoz smeti. Kljub vsem tem akcijam so intenzivno gradili tudi dom. V letošnjem letu so kupih novo gasilsko vozilo v vrednosti 250 tisoč dinaijev. Sredstva zanj je dala občinska požarna skupnost, krajevna skupnost in ob-čanL
Tudi dom je pravzaprav končan, prostori za delo družbenopolitičnih organizacij so urejeni in opremljeni, na otvoritev pa čaka trgovina. Trgovski lokal bo prevzel Mera, ki je že naročil notranjo opremo. V krajevni skupnosti upajo, da bo trgovina začela delati čez kakšna dva meseca, takrat pa bodo pripravili tudi večjo slovesnost. V tem letu načrtujejo še izgradnjo severne magistrale, to je cesta, ki bo povezovala Gaberke s Škalami. V vasi so pričeli tudi z intenzivno gradnjo, ki jo je omogočil pred kratkim sprejet zazidalni načrt. V prihodnjih letih bodo na nekmetijskih površinah zgradili 90 novih hiš.
O življenjsl Zahrastnik
delovni poti Lojzeta Napotnika je spregovoril Janez
Visoko odlikovanje Lojzetu Napotniku
Pred dnevi so na priložnostni svečanosti v Velenju izročili družbenopolitičnemu delavcu in direktorju službe družbenega knjigovodstva Velenje Lojzetu Napotniku Red republike z bronastim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik republike tovariš Tito.
Lojzetu Napotniku je to visoko odlikovanje predal sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije Celje Janez Zahrastnik, ki je v slavnostnem nagovoru opisal življensko in delovno pot Lojzeta Napotnika ter med drugim dejal, daje bila njegova politična aktivnost vsestranska, vendar v največji
meri namenjena zvezi sindikatov, kjer je opravljal vrsto let pomembne politične dolžnosti v najvišjem sindikalnem vodstvu šoštanjske in kasneje velenjske občine. „S svojo predanostjo," je poudaril Janez Zahrastnik, „znanjem in odločnostjo je v vrstah zveze sindikatov močno prispeval k učinkovitemu delu te naše najbolj množične delavske organizacije. V priznanje za to njegovo delo mu je bil nedavno izročen tudi srebrni znak zveze sindikatov.
„Svečanosti so prisostvovali najvišji predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij ter skupščine občine Velenje.
Prva seja velenjskega izvršnega sveta
(Nadaljevanje s 1. str.)
no dogovoriti o nadaljnji perspektivi zdravstva in zdraviliškega turizma v naši občini, urediti PTT dejavnost, izoblikovati center usmerjenega izobraževanja, več pozornosti posvetiti delovanju kulture in še številnim drugim problemom, ki so bolj ali manj pereče prisotni v naši dolini.
Člani izvršnega sveta so se strinjali s temi smernicami Dogovorili so se, da kar najhitreje pripravijo plan nadaljnega dela in se lotijo najbolj aktualnih vprašanj.
Na seji izvršnega sveta so obravnavali tudi zazidalni načrt za rekreacijski center Velenje in zazidalni načrt Topolšice. Zazidalni načrt Topolšica obravnava bodoči stanovanjski del tega kraja. Načrta, ki sta reševala področje bolnice in zdravilišča, je skupščina že potrdila. Projekt obravnava zemljišče pod obstoječo cesto skozi naselje do potoka Toplica in področje do obrobkov gozda na vzhodni strani bolnišnične cone. Tu je -predvideno skoraj 200 novih
Delegatska vprašanja in odgovori
Izvršni svet skupščine Velenje nam je posredoval za objavo naslednji odgovor na vprašanje delegacije Ravne, na skupni seji vseh 3 zborov skupščine občine Velenje, 5. junija 1978 o dobavi električne energije za del vasi Ravne:
„Sporočamo, da poznamo razmere napajanja tega območja, vendar kratkoročno gledano, to je v 1. 1978, še ne bo prišlo do izboljšanja napetostnih razmer.
V L 1976 smo zgradili novo transformatorsko postajo 20/0,4 KV Ravne - Krištan in priključni daljnovod 20 KV v dolžini cca 1,5 km, kar je rešilo problem napetostnih razmer za severni del območja vasi Ravne. Informacija, ki jo je dal delavec naše TOZD prebivalcem vasi ob priliki merjenja električne napetosti, je pravilna. V našem srednjeročnem planu graditve elektroenergetskih objektov zaradi zmanjšanih virov za financiranje ni bilo mogoče zajeti dodatne interpdirane transformatorske postaje za obravnavani del vasi Ravne. Problem napetosti razmer bomo reševali v začetku 1. 1979 s tem, da bomo iz planiranih sredstev za obnovo nizkonapetostnih omrežij del porabnikov, ki so priključeni na TP Ravne, prevezali na nizkonapetostno omrežje TP Ravne — Krištan, kar bo izboljšalo napetostne razmere.
Gradnja elektrodistribucij-skih objektov v občini Velenje je osredotočena predvsem v napajanju novih blokovnih zazi-
dav, vendar bo kljub temu vrednost vseh investicij v 1. 1978 za občino Velenje znašala 10.061.000,00 din, kar je slabih 58 % vseh investicij na področju TOZD. K osvetlitvi naših problemov naj navedemo še dejstvo, da je na vsem območju naše TOZD še preko 120 neelekt-rificiranih kmečkih gospodinjstev, ki imajo prioriteto v naših planih.
Takšno je torej stanje glede normalne dobave električne energije, kontinuiteta dobave pa doslej ni bila vprašljiva."
Izvršni svet bo pooblastil svojega predstavnika, da v neposrednih razgovorih s predstavniki TOZD Elektro Slovenj Gradec skuša poiskati možnosti za čimprejšnjo rešitev problema, ki tare občane dela vasi Ravne pri Šoštanju.
delegatski naš cas
itanovanj (individualnih hiš in stanovanj v blokih), tako da bo ob kortcu zazidave živelo na tem predelu okoli 1800 prebivalcev. Zgrajena bo nova osnovna šola s telovadnico, vzgojno varstveni zavod in trgovinsko gostinski lokali. Člani izvršnega sveta so bih mnenja, daje predlog dovolj pripravljen, da ga laliko obravnavajo delegati na naslednji seji skupščine. Enako so menili tudi o zazidalnem načrtu za rekreacijski center Velenje. Sprejet je bil tudi sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta za vas Gorenje. Po projektu naj bi tu zgradili 52 novih stanovanjskih enot. Več hiš bi tvorilo posamezen trg, ki bi ponazarjal nekdanja vaška središča in bi imel takšen namen.
Člani izvršnega sveta so se opredelili tudi za najbrž edino možno varianto izgradnje strelišča, ki je v naši občini že nadvse potrebno.
Zaradi obsežnega gradiva je nekaj točk dnevnega reda ostalo odprtih in jih bodo obravnavali na prihodnji seji v ponedeljek.
B. Z.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Številka: 06-3/1978-1 Datum: 30/6-1978
Na podlagi 187. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) in 25. člena poslovnika občinske skupščine (Ur. vestnik občine Velenje, št 7/74)
SKLICUJEM
3. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje, ki bo v petek, dne 14. julija 1978 ob 7. uri v sejni sobi št. 28/1, skupščine občine Velenje.
Za sejo predlagam naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in obravnava poročila komisije;
2.	Določitev dnevnega reda;
a Obravnava poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisnika 2. skupne seje zborov občinske skupščine z dne 5/6-1978;
4.	Obravnava predloga o določitvi enot, števila sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Celju ter določitev enot in števila namestnikov javnega tožilca temeljnega tožilstva v Celju;
5.	Obravnava predloga sporazuma o zagotavljanju sredstev za delo temeljnega sodišča in temeljnega tožilstva v Celju;
6.	Obravnava predlogov komisij za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve:
a)	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za pregled splošnih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti;
b)	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja zavoda za urbanizem Velenje;
c)	Sklep o razrešitvi komandirja postaje milice v Velenju,
d)	Sklep o imenovanju komandirja postaje milice v Velenju,
e)	Sklep o razrešitvi medobčinskega gozdnega inšpektorja,
f)	Sklep o razrešitvi sodnika na sodišču združenega dela v Celju,
g)	Sklep o imenovanju gradbenega odbora za izgradnjo „Šaleške magistrale";
7.	Obravnava predloga sklepa o prevzemu pokroviteljstva nad MDB „ Karel Destcvnik — Kajuh" na zvezni mladinski delovni akciji Šamac — Sarajevo;
a Vprašanja delegatov.
PREDSEDNIK družbenopolitičnega zbora MARIJA ŽUŽEK, s. r.
Pristopiti k izgradnji novega zajetja vode
Tvorna seja delegatov uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev — Potrjen program dela samoupravne interesne komunalne skupnosti — Sklep o najetju kredita za izgradnjo primarnega vročevoda Kidričeva cesta — Šalek
S kar malo preobilnim dnevnim
redom so se srečali delegati uporabniki in izvajalci komunalnih storitev
prejšnji teden na seji skupščine samoupravne interesne komunalne skupnosti No, kljub temu je bila
seja tvorna; nekaterim točkam dnevnega reda pa moramo posvetiti ne-
kaj več prostora, saj so najbrž zanimive za vsakogar.
Delegati so med drugim obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med komunalno skupnostjo in delovno skupnostjo in ta predlog tudi potrdi-
li Delovna skupnost je bila ustanovljena letos marca z namenom, da opravlja administrativno in tehnično strokovne, finančno knjigovodske, pravne, splošne in skupne naloge za samoupravne interesne skupnosti. To delo so prej opravljali različni sodelavci v delovnih organizacijah,
kar ni bilo smoterno niti s finanč-
nega, niti z organizacijskega vidika. Zaenkrat delovna skupnost opravlja naloge za komunalno skupnost, vodno, zemljiško, požarno-varnostno in raziskovalno skupnost Morda bo pristopila tudi stanovanjska interesna skupnost. S potrditvijo samoupravnega sporazuma je delovna skupnost pridobila pravni status, podrobno pa so opredeljena tudi dela in naloge skupnosti
Delegati so potrdili tudi predlog letošnjega programa dela samoupravne interesne komunalne skupnosti, ki pa zaradi dolgov iz lanskega leta, ko je bilo potrebno realizirati nekaj nepredvidenih investicij, ne načrtuje kakšnih večjih vlaganj. Sprejet je bil tudi sklep o najetju kredita za izgradnjo primarnega vročevoda Kidričeva cesta - Salek, za izgradnjo hodnika za pešce v stanovanjski soseski Šalek — Gorica, izgradnjo Šaleške magistrale, povezavo kanalizacije kolektor Šalek -
Gorica III - Trebuša, razširitev pokopališča in za komunalno pripravo zemljišča bodočega avtoservisa.
Na seji skupščine so obravnavali tudi več osnutkov. Tako je bil potrjen osnutek rebalansa srednjeročnega načrta komunalno stanovanjske izgradnje. Popravek je potreben za področje vodovoda, kanalizacije in toplovoda.
Dosedanji način zbiranja in višina potrebnih investicijskih sredstev za povečanje kapacitet in urejanja vodovodnega in kanalizacijskega sistema nista bila realno zastavljena. Ker komunalne kapacitete zaradi često zgrešenih zasnov in nedovo-ijne zmogljivosti, zahtevajo pogoste rekonstrukcije in večja vzdeževalna dela, te potreba po večjih sredstvih nujna.
Pitna voda je naslednji, vendar še večji problem. Le obiuci dežja se lahko zahvalimo, da pri preskrbi
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Številka: 06-3/1978-1 Datum: 30/6-1978
Na podlagi 178. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občini Velenje, št. 2/74) in 25. člena poslovnika občinske skupščin (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/74)
SKLICUJEM
3. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje, ki bo v petek, dne 14. julija 1978 ob 7,00 uri zjutraj v prostorih občinskega sindikalnega sveta (stavba sodišča) sejna soba 51/IV.
Za sejo predlagam naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra šanja in obravnava poročila komisije;
2.	Določitev dnevnega reda; a Obravnava poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisniki
2. skupne seje zborov z dne 5/6-1978;
4.	Obravnava predloga odloka o povprečni gradbeni ceni in po» prečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč;
5.	Obravnava predloga odloka o določitvi vrednosti posameznili elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš ozi roma stanovanj;
6.	Obravnava predloga o določitvi enot, števila sodnikov porot nikov temeljnega sodišča v Celju ter določitev enot in števila namest nikov javnega točilca temeljnega tožilstva v Celju;
7.	Obravnava predloga sporazuma o zagotavljanju sredstev za del« temeljnega sodišča in temeljnega tožilstva v Celju;
a Obravnava predloga odloka o povišanju stanarin in najemnin n območju občine Velenje;
9.	Obravnava predloga sklepa o soglasju k ekonomski ceni za pred šolske otroke in dojenčke v VVZ ter otroke v organiziranem varstvi v družinah in k lestvicam za subvencioniranje ekonomske cene;
10.	Obravnava predlogov komisije za volitve, imenovanja ter kad rovske zadeve;
a)	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustano vitvi, delovnem področju in sestavi komisije za pregled splošnih akto samoupravnih organizacij in skupnosti:
b)	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja zavoda za urbanizer Velenje,
c)	Sklep o razrešitvi komandirja postaje milice v Velenju,
d)	Sklep o imenovanju komandirja postaje milice v Velenju,
e)	Sklep o razrešitvi medobčinskega gozdarskega inšpektorja,
f)	Sklep o razrešitvi sodnika na sodišču združenega dela v Celju,
g)	Sklep o imenovanju gradbenega odbora za izgradnjo „Salešk magistrale";
11.	Obravnava predloga sklepa o prevzemu pokroviteljstva na MDB „Karel Destovnik - Kajuh" Velenje na zvezni mladinski delo* ni akciji Šamac — Sarajevo;
12.	Obravnava poročila o zbranih in razporejenih sredstvih p družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v občini Velenje z financiranje programov krajevnih skupnosti v letu 1977;
13.	Obravnava predloga sklepa o imenovanju komisije za spremi ji
nje in pregled razporejanja sredstev samoprispevka na območju obi
ne Velenje;
14.	Vprašanja delegatov.	predsednik
zbora krajevnih skupnosti TONE HLAOIN, s. r.
prebivalstva in industrije niso potrebne redukcije vode. Zato moramo kar najhitreje pristopiti k izgradnji novega zajetja, sicer se lahko zgodi, da se bomo kmalu soočili s to nadvse neprijetno redukcijo.
Na seji skupščine komunalne skupnosti je bil potrien tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe na območju občine Velenje.
Ta samoupravni sporazum, ki bo sedaj v javni razpravi, je zasnovan tako, da bi z zbranimi sredstvi (30.543.377 din) lahko ustavili opadanje kolektivnega komunalnega standarda ter ustvarili primere sanitarne pogoje za normalno delo in bivanje. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek, stopnja prispevka pa 1,40.
B. Z.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Številka: 06-3/1978-1 Datum: 30/6-1978
Na podlagi 187. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik oWine Velenje, št 2/74) in 25. člena poslovnika občinske skupščini (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/74)
SKLICUJEM
3. sejo zbora združenega dela skupščine občine Velenje, ki bo v petek dne 14. julija 1978 ob 7.00 uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje
Dnevni red:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in obravnava poročila komisije;
2 Določitev dnevnega reda;
3.	Obravnava poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisniki 2. skupne seje zborov z dne 5/6-1978;
4.	Obravnava predloga odloka o povprečni gradbeni ceni in p» prečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč;
5.	Obravnava predloga odloka o določitvi vrednosti posameznili elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hil oziroma stanovanj;
& Obravnava predloga o določitvi enot, števila sodnikov porot nikov temeljenga sodišča v Celju ter določitev enot in števila name* nikov javnega tožilca temeljnega tožilstva v Celju;
7.	Obravnava predloga sporazuma o zagotavljanju sredstev za deli temeljnega sodišča in temeljnega tožilstva v Celju;
8.	Obravnava predloga odloka o povišanju stanarin in najemnini! območju občine Velenje;
9.	Obravnava predloga sklepa o soglasju k ekonomski ceni za pred šolske otroke in dojenčke v VVZ ter otroke v organiziranem varstvi v družinah in k lestvicam za subvencioniranje ekonomske cene:
10.	Obravnava predlogov komisije za volitve, imenovanja ter k» drovske zadeve:
a)	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o usta« vitvi, delovnem področju in sestavi komisije za pregled splošnih akt« samoupravnih organizacij in skupnosti,
b)	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja zavoda za urbanizai Velenje,
c)	Sklep o razrešitvi komandirja postaje milice v Velenju,
d)	Sklep o imenovanju komandirja postaje milice v Velenju
e)	Sklep o razrešitvi medobčinskega gozdarskega inšpektorja,
f)	Sklep o razrešitvi sodnika na sodišču združenega dela v Celju,
g)	Sklep o imenovanju gradbenega odbora za izgradnjo „Šale9 magistrale"
11. Obravnava predloga sklepa o prevzemu pokroviteljst mladinsko delovno brigado „Karel Destovnik — Kajuh" Velenje«| zvezni mladinski delovni akciji Šamac — Sarajevo;
1Z Obravnava predloga sklepa o potrditvi statuta osnovne Sok| „Veljko Vlahovič" Velenje; 13. Vprašanja delegatov.
PREDSEDNIK zbora združenega deb I ERNO RAHTER, t J
SEŠLA SE JE KONFERENCA DELEGACIJ SIS ZA 2ELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET
V velenju je bila minuli ponedeljek prva seja konference delegacij z območja skupščine občine Velenje, za temeljno samoupravno skupnost železniškega in luškega prometa-prometnega središča Celje. Na seji
so analizirali sprejem samoti) ga sporazuma o ustanovitvi t skupnosti za železniški in lul met v Celju ter izvolili vodjo li renče delegacije in delegate^ porabnikov, ki se bodo ustanovne skupščine te sai ne skupnosti v Celju. Na [ kovi seji ga so izvolili tudi d za republiško samoupravno i no skupnost za železniški iil| promet
T
Tovarna Koerting v Grassau
Razvoj narekuje prodor preko meja
Na tiskovni konferenci v Gorenju so govorili o nastopu te tovarne na tujih tleh — Nakup Koertinga je le sestavni del
poslovne strategije Gorenja za osvajanje tujega trga
V orenju so preteklo sredo pripravili tiskovno konferenco, na kateri sta generalni direktor sozda Gorenje, Ivan Atelšek in pomočnik generalnega direktorja, Avgust Jeriha seznanila predstavnike tiska, radia in televizije z nastopom njihove tovarne na zahodnonemškem tržišču. Kot je poudaril Ivan Atelšek je nakup tovarne Koerting le del poslovne strategije, ki si jo je začrtalo Gorenje za osvajanje tujega tržišča. Klasični načini kooperacije in pO-
in avtomehaniki
Včeraj so po vsej Sloveniji proslavili dan šoferjev in avtomehanikov - Njihova združenja s svojim delom vse bolj opozarjajo nase
Včeraj, 13. julija so šoferji in avtomehaniki po vsej Sloveniji svečano proslavili svoj praznik-republiški dan šoferjev. Ta dan so si izbrali za svojega v hvaležen spomin in kot skromno oddolžitev tistim, ki so 13. julija leta 1943 kot borci prvih motoriziranih enot partizanske vojske osvobodili Žužemberk, predvsem pa mnogim, ki so tam pustili svoja življenja. Združenja šoferjev in avtomehanikov so v zadnjih letih svojo dejavnost razvila do te mere, da predstavljajo pomemben sestavni del naše družbene stvarnosti. Vedno znova in vedno bolj dokazujejo, da šoferji in avtomehaniki ne delajo ie z volanom ali orodjem v rokah, marveč da razdajajo svoje moči tudi na najrazličnejših področjih družbenega in političnega udejstvovanja. Predvsem je njihova velika obveznost in naloga, da voznike vzgojijo v varne in previdne popotnike na naših vse preveč ,.črnih" cestah.
i
Srečno ob prazniku
Pa ne le to. Njihove želje in hotenja segajo še mnogo dlje. Nadvse vzpodbudno je dejstvo, da postajajo) tudi kulturna izpovedovanja vse pogostejši in pomembnejši del njihovega delavnika. Te:mu smo priča tudi na področju občine Velenje, kjer se združenji šoferjev in avtomehanikov lalhko pohvali z zavidanja vrednimii raznovrstnimi delovnimi dostežki.
Člani Združenja šoferjev in avtomehaanikov Velenje so, kot je to že običaj, letošnji praznik proslavilii skromno a nadvse svečano. Včeraj popoldne so pripravili sllavnostno povorko, ki se je vila o«d Šoštanja proti Velenju in nazaj.j. Praznovanje pa so pričeli že 22. julija v Mozirju, ko so se skupaaj z ostalimi šoferji in avtomehhaniki udeležili regijske proslaves v Mozirju in na najboljši znik.
način prioslavili svoj praznik
J. K.
slovno tehničnega sodelovanja preko predstavništev v tujih državah hitremu razvoju Gorenja že davno ne zadošča več, zato se v zadnjem času vse bolj zavzemajo tudi za proizvodnjo na tujih tleh. S tem se omogoča večja optimalizacija proizvodnje, kupcem zahodnega tržišča pa nakup najsodobnejših proizvodov.
Gorenje si je v prizadevanjih za vse večje osvajanje tujega trga in povečevanja izvoza, kar je, kot so povedali njihova velika obveznost, zadalo tudi smelo nalogo, da bo do
leta 1985 postavilo v drugih državah kar petnajst svojih tovarn. Tako njihovi proizvodni objekti že stojijo v Grčiji, Avstriji, na Danskem, kme-lu bo odprta tovarna v Nigeriji, kot vse kaže pa bodo začeli z gradnjo tudi na Bližnjem vzhodu in morda v Franciji. Nakup Koertinga, ki je ena najstarejših tovarn radio aparatov v Evropi, je torej le sestavni del tega obetavnega načrta in logična posledica hitrega razvoja tega velenjskega industrijskega giganta. Gorenja bo v Grassau, kjer stoji tovarna Koerting, izdelovalo televizijske sprejemnike različnih tipov, hi-fi
glasbene centre ter drugo industrijsko in zabavno elektroniko. Za to potezo pa so se odločili na podlagi temeljitih strokovnih analiz, ki so med drugim pokazale, da bodo v
Koertingu ustvarili letno dvesto milijonov mark brugo produkta.
Gorenje je bilo na zahodnonemških tleh zelo dobro sprejeto in prizadevanja, da bi proizvodnja v tovarni Koerting čimprej nemoteno stekla, so v polnem zamahu. „Zavedamo se," so povedali na novinarski konferenci, „da bomo tudi tu naleteli na marsikakšno težavo, toda pripravljeni smo nanje in ne bo nam jih težko premagati." Razvojna pot Gorenja je začrtana jasno in razločno, zato bodo rezultati, ki se bodo dosegali na tujem trgu, prav gotovo podobni tistim, ki so jih zabeležili v petindvajsetih letih dosedanjega delovanja in ki Gorenje postavljajo med najbolj znane in cenjene proizvajalce v Evropi.
J. KRAJNC
Titovo odlikovanje za Janeza Zahrastnika
Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, France Popit je v Ljubljani izročil osemnajstim zaslužnim partijskim delavcem naše republike odlikovanja predsed-
nika Tita. Med odlikovana je tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik, ki ga je Josip Broz-Tito odlikoval z redom republike s srebrnim vencem.
Seja predsedstva
Včeraj je bila razširjena seja predsedstva OK ZSMS Velenje. Na seji so mladinci spregovorili o poteku javne razprave o dokumentih za X. " ongres ZSMS, ki je sedaj organizirana v osnovnih organizacijah. Člani predsedstva pa so bili seznanjeni tudi o pripravah na mladinsko delovno akcijo Samac - Sarajevo, ki se jo bo kmalu udeležilo tudi sto naših brigadirjev.
I3 k-
v središču pozornosti
Splet bratskih in prijateljskih vezi
V Dobrepolju je bila 4. julija zaključna prireditev letošnjega srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije — Velenje so obiskali predstavniki rezervnih starešin iz 22 občin
širšega splitskega območja
p1
ki
Slovenija je bila od 2. do 4. julija po šestih letih spet gostitelj tradicionalnega srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki ga pod nazivom . Bratstvo in enotnost" pripravljajo že osem let zapovrstjo. Letošnje srečanje je bilo še posebnega pomena ne le zaradi kongresov zveze komunistov, temveč tudi zaradi pomembnega zgodovinskega dogodka v Sloveniji: 35-letnice ustanovitve slovenskih divizij v sestavi dveh korpusov in 4. operativne cone.
Proslavo te pomembne obletnice in zaključek letošnjega srečanja rezervnih vojaških starešin so prijavili 4. julija v Dobrepolju v Suhi krajini. Predstavniki zveze rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije pa so v Slovenijo prihajali že dva dni prej, ko so jih nadvse prisrčno pozdravili in sprejeli po vseh slovenskih občinan. Tako je Velenje ponudilo gostoljubje več kot štiridesetim rezervnim vojaškim starešinam iz dvaindvajsetih občin bratske splitske regijo. Srečanje velenjskih in splitskih rezervnih starešin, kot je povedal Martin Slatinšek, ki je ze polnih dvajset let sekretar občinske konference ZRVS, je vse prekmalu minilo v zares enkratnem, prijateljskem in ustvarjalnem vzdušju, kot vedno, kadar se srečajo predstavniki obeh pobratenih občin. Kot zanimivost velja omeniti, da bo oktobra letos minilo že pet let bratskih in nadvse plodnih vezi med člani ZRVS iz Velenja in kolegi iz Splita.
Potem, ko so jim izrekli dobrodošlico že v Čatežu, so goste iz 22 občin splitskega območja pospremili do Velenja in jim pnpravili izredno zanimiv in bogat nedeljski večer. Najprej so po sprehodu skozi center Velenja prisluhnili koncertu godbe na pihala in moškega pevskega zbora Kajuh, nato pa so si ogledali ognjemet, kresove m kano-nado. Ker so se v Velenju mudili prav v času praznovanja rudarskega praznika, je bilo zato se toliko bolj svečano in živahno. Na slavnostni večerji je v imenu gostiteljev spregovoril predsednik skupščine občine Velenje, Franjo Korun, za topel
sprejem pa se je zahvalil predsednik občinske konference ZRVS Split, Ante Žaro, ki je med drugim poudaril, da so dosedanji bratski odnosi med obema organizacijama bili več kot dobri in da bodo še naprej skupaj vztrajali na Titovi poti, razvijajoč bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti
ženci srečanja so se spletle pristne bratske in prijateljske vezi, tako trdne, da jih nikdar več ni moč zrahljati Svečana in ponosna pesem se je iz ust vseh zlila v en sam skupen refren: bilo je čudovito, zato kmalu spet nasvidenje!
J. KRAJNC
Predstavniki rezervnih vojaških starešin iz Splita in Velenja so položili venec na spomenik žrtvam fašizma v Velenju (Foto: L O.)
Naslednjega dne so si gostje iz Splita in okoliških občin ogledali vse prireditve, ki so jih v Velenju pripravili v počastitev dneva rudarjev, popoldne pa so z velikim zanimanjem spoznavali še muzejske zbirke na velenjskem gradu, Šoštanj, Topolšico in rekreacijski center na Trebeliškem. Razgiban delovni dan so zaključili s polaganjem venca na spomenik žrtvam fašizma v Velenju, naslednje jutro pa so se skupaj s starešinami velenjske občine odpeljali na veliko proslavo v Dobrepolju, kjer so se srečali predstavniki zveze rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije, ki so se v teh dneh mudili na obisku v Sloveniji
Letošnje srečanje je znova dokazalo, da imena „Bratstvo in enotnost" ne nosi slučajno. Med udele-
ŽE ZAHVALA STAREŠIN
Rezervni vojaški starešine mozirske občine so se ob nedavnem 8. srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije še posebej potrudili. Da je to res priča zahvala, ki so jo gostitelji prejeli od starešin iz Zagreba, ki so bili gostje Gornjesavinjčar nov. Zagrebški starešine se v njej najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so jim pripravili tako čudovit sprejem in zagotavljajo, da jim bo obisk ostal v trajnem in lepem spominu. Hkrati so prepričani, da to m bila le enkratna manifestacija bratstva in enotnosti, temveč začetek prijateljstva in sodelovanja med obema organizacijama.
J. P.
Kaj pa vas moti?
Kaj delovni ljudje in občani menijo o delu v krajevnih skupnostih? Kakšne so njihove želje, hotenja? Kaj se jim zdi narobe? Kaj jih moti? Kaj bi po njihovem bilo potrebno spremeniti in kako? Kaj čimprej narediti? S temi in sorodnimi vprašanji smo ustavili šest prebivalcev nekaterih krajevnih skupnosti občin Velenje ter Mozirje in rodila se je tale anketa:
JANEZ DVORNIK, Šmartno ob Paki:
„Predvsem me moti to, da dejavnost v krajevni skupnosti še
—
vedno vse preveč leži na ramenih premajhnega števila ljudi tako pri starejših, kot pri mlajših krajanih. Tudi med sabo različne generacije premalo sodelujejo, zato je moja želja, da bi temu ne bilo več tako. Menim tudi, da bi morali tisti, ki so člani Zveze komunistov v različnih organizacijah združenega dela, aktivno delati tudi v krajevni skupnosti. Pa še več drugih stvari je, ki bi jih bilo treba urediti. Mladi v Šmartnem smo na primer končno le dobili svoje prostore, nimamo pa sredstev, da bi jih primerno opremili in tako razvili denimo klubsko dejavnost Potem pa so tu še kanalizacija, ki se sicer že urejuje, nekatere ceste, kot tista proti Letušu, zastarela javna razsvetljava, odlagališča smeti v okolici Šmartnega, dotrajan kulturni dom, ki so ga dosežki na tem področju že zdavnaj prehiteli in morda še kaj."
TEREZIJA GOUČNIK Bele vode:
„Tisto, kar nas, vsaj nekatere, v Belih vodah trenutno najboli
zelenica ah pa travnik z bogato košnjo. Paviljon za prireditve v parku je prava razvalina- Prehod na Šaleški cesti bi se dalo po vzoru ljubljanskih mnogo bolje izkoristiti; zdi se mi, da je bilo pred samo gradnjo glede tega tudi marsikaj obljubljeno."
MARIJA KLAVŽ, VELENJE
Moti me, da urbanisti niso pravočasno razmislili, ko so na-
črtovali Velenje. Ulice so preozke, manjkajo semaforji. Največ pripomb pa imam na račun delovanja pošte. Tu bi bilo potrebno še veliko urediti. Imamo slabe telefonske zveze, slabo dostavo, sama zgradba pošte in število okenc pa je dosti premajhno."
ŽANI KRANJC, Nazarje:
„Kaj me moti? Marsikaj. Premalo enotnosti in delovne zagnanosti vseh krajanov. Ne rečem, da krajevna skupnost ni aktivna, le pri delu in tudi na sestankih se srečuje vedno ista peščica ljudi Mnogo krajanov je od drugod in so tukaj v službi, tukaj tudi stanujejo, niso pa pravi Nazarčani
po aktivnosti, mnogo jih je v službi drugje in ko se vrnejo na domove, so res samo „doma" v stanovanju, ne pa tudi „doma" v kraju in podobno. Ob 4. juliju me je zabolelo malo zastav po hišah, pa tudi to, da so bile večinoma stare in izrabljene, samo da so bile. Morda ne bi bilo odveč, če bi se lesna industrija in gozdno gospodarstvo včasih za hip spomnila tudi nas upokojencev. Moti me občutek, da
moti, je napeljava telet onskih priključkov. Nekateri smo predpisane prispevke že plačali, drugi pa še čakajo in ne vem, kdaj bomo končno uspeh dobiti tudi tovrstno povezavo s svetom. Podobno je z elektriko. Do nas prihaja električni tok zelo slabe jakosti, kar nam povzroča prene-katero težavo. Če sem prav seznanjena, se je tudi to delno že premaknilo z mrtve točke in močno upamo, da bo kmalu kaj videti. Seveda je stara želja krajanov Belih vod tudi asfaltiranje ceste, ki vodi do nas. Ne vemo pa, če bi bila primerna za ledene zimske dneve in zato se bomo verjetno morali voziti kar po makadamu."
JAKOB GROŠL, VELENJE
„Omejil bi se samo na videz mesta. Najbolj me moti zapu-
sem pozabljen, pa še marsikaj drugega."
LEON KLEMENAK, Mozirje:
„Nobena krajevna skupnost ni brez problemov in tudi naša ni izjema. Pogrešam več enotnosti sodelovanja med društvi in organizacijami v kraju. Savinjski gaj je res primer skoraj zglednega sodelovanja, vendar prej ni bilo tako in bojim se, da tudi v bodoče ne bo. Prav bi bilo, da bi sedli za mizo in se skupno dogovorili. Že dolgo ugotavljamo, da je kritična avtobusna postaja, kritična pa je še vedno. Ze kar po vojni smo se pričeli pogovarjati o javnem stranišču in ga prav tako še nimamo. Včasih me ob raznih prireditvah moti način pobiranja vstopnine v našem gaju, pa obupna cesta v Lepo njivo in dober kilometer dotrajane ceste med Zekovcem in Dol Suho.
ščen park. Na travo gledam s kmečkimi očmi: naj bo urejena
Sosednja krajevna skupnost je posodobila cesto do naših mej pred Zekovcem in tudi mi bi morali odločneje kreniti v akcijo zbiranja sredstev. Še so pomanjkljivosti, lepim delovnim uspehom navkljub."
Uspehi sad delay zagnanosti in odrekanj
(Nadaljevanje s 1. strani)
pa je tudi godba milice iz Ljubljane.
Po govoru sta delavca Anica Kristan in Herman Kuhar simbolično razvezala trak, gostje pa so si najprej ogledali proizvodne prostore, nato pa odšli na Konovo in v TGO Gorenje ter si ogledali zgrajena objekta iz prostorskih elementov.
Ob 12. je bil v Rdeči dvorani svečan zbor kolektiva, katerega so se udeležili tudi vsi vidni gostje. Direktor Vegrada Janez Basle je ob tej priložnosti v slavnostnem govoru med drugim dejal:
O razvoju GIP Vegrad je govoril direktor Janez Basle
,Jubilejno dvajsetletnico praznujemo delavci Vegrada pod geslom „Od obrtniške do industrijske gradnje." V tem obdobju smo resnično prehodili strmo razvojno pot, kar nas uvršča med priznana gradbena podjetja v Sloveniji in Jugoslaviji Ta prizadevanja so bila v jubilejnem letu nagrajena s pri-četkom proizvodnje stanovanj na tekočem traku in tako uresničujemo geslo - industrijska gradnja - tudi v praksi.
Dvajset let življenja delovne organizacije sicer ni tako dolgo obdobje, toda jubilej nam je toliko bolj drag, ker se zavedamo, da so uspehi doseženi v tem času sad našega dela, zagnanosti in tudi odrekanj. Zavedamo pa se tudi, da so k našemu razvoju veliko prispevali rudarji in delavci Gorenja za katere smo gradili tovarne, stanovanja in me-
sto, še posebej pa s tem, ker smo imeli v razvoju teh kolektivov dober vzgled in spodbudo."
V	nadaljevanju govora je direktor Janez Basle opisal življenjsko pot nekoč 25—članskega kolektiva in opozoril na tiste mejnike v razvoju, ki so Vegrad pripeljali do enega največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Ob koncu pa je dejal: „V vseh dvajsetih letih pa nismo težili le k osvajanju novih tehnologij in novih tržišč. Naša prvenstvena skrb je bila namenjena razvijanju samoupravnega sistema ter pravičnih medsebojnih dohodkovnih in človeških odnosov.
Družbenopolitične organizacije, predvsem pa ZK in sindikat, so bile gonilna sila in ini-ciatorji, da smo v teh letih zgradili 150 družinskih stanovanj, samska stanovanja za 600 delavcev in objekt družbene prehrane. 150 družin članov kolektiva lahko letuje v lastnih kamp prikolicah.
V	želji, da bi bilo pri naših odločitvah in delu čim bolj prisotno znanje smo stalno skrbeli za družbeno politično in strokovno izobraževanje. Na višjih in srednjih šolah se letno izobražuje 64 štipendistov, ob delu 45 delavcev kolektiva, v poklicnih šolah pa 140 učencev.
Danes je v našem kolektivu 66 delavcev z visoko in višjo in 290 s srednjo izobrazbo. Preko seminarjev, ki jih organiziramo
v kolektivu, klubu samouprav-Ijalcev in delavski univerzi pa skrbimo za samoupravno in družbeno politično izobraževanje.
K razvijanju samoupravnih odnosov in v zadnjih letih, k uresničevanju zakona o združenem delu, nismo pristopili kampanjsko in formalno, ker smo se zavedali, da so rešeni medsebojni dohodkovni odnosi in pravilna organiziranost, osnove za resnično samoupravljanje in doseganje boljših ekonomskih rezultatov.
Ugotavljamo, da je resnično gospodarjenje delavcev v temeljnih organizacijah z dohodkom, prineslo boljše rezultate in čistejše medsebojne odnose. Vzpostavljena odvisnost osebnih dohodkov od ustvarjenega dohodka pa je vspodbudila vsakega izmed nas, da bolje in odgovorneje gospodarimo.
Seveda ni še vse tako kot bi si želeli, še veliko bo potrebno storiti, izboljšati, dopolniti, tako v delovni organizaciji kot krajevni skupnosti."
S tega svečanega zbora kolektiva GIP Vegrad so poslali pozdravno pismo predsedniku Josipu Brozu Titu, zbranim udeležencem pa je govoril tudi Andrej Verbič.
Ob tej priložnosti so delavci Vegrada sprejeli v svoje vrste Franca Leskoška-Luko, ki je
Otvoritve prve jugoslovanske tovarne prostorskih elementov so se udeležili številni visoki gostje med njimi Franc Leskošek Luka, Andrej Verbič in Zvone Dragan
postal prvi častni član tega kolektiva. V obrazložitvi so med drugim omenili veliko vlogo tovariša Leskoška pri izgradnji Velenja in zasluge za nesluten razmah, ki sta jih mesto in občina po vojni dosegla. Obdarili pa so tudi svoje najstarejše delavce, ki so od začetka do danes vztrajali v kolektivu.
Za prijetno razpoloženje na slovesnosti v Rdeči dvorani pa je poskrbel tudi pester kulturni program.
B. Z.
Sklepe
uresničiti takoj
Občinska konferenca ZKS Mozirje je na svoji minuli seji med drugim razpravljala o uresničevanju sistema nagrajevanja po delu o čemer smo že poročali. Člani konference so sprejeli sklepe, ki jih je treba takoj uresničiti.
i Prvi takšen sklep je, da morajo v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih takoj izdelati oceno delitve dohodka in nagrajevanja po delu po metodi, ki je bila uporabljena za izdelavo ocene občinske konference. To oceno morajo obravnavati na razširjenih sestankih osnovnih organizacij ZK in na delavskih svetih. Prav tako morajo povsod nemudoma ukreniti vse potrebno za uskladitev delitve osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti in z doseženim dohodkom. Na podlagi drugega sklepa morajo povsod hitreje razreševati upravičene pritožbe delavcev na sistem nagrajevanja. Tretji sklep pa pravi, da morajo povsod tam kjer so bili samoupravni akti s področja delitve sprejeti z minimalno večino, s politično akcijo popraviti in dopolniti akte, še pred tem pa izdelati politično oceno vzrokov za tako slabo opredeljevanje delavcev.
J. P.
Obetaven razvojni program orodjarne
Dejavnost, ki jo opravlja tozd orodjarna je stara toliko kot Gorenje - Sodobna orodjarna pogoj za dober in hiter
razvoj tovarne — Dobro sodelovanje s temeljnimi organizacijami
Govoriti o tradiciji orodjarjenja v ..Gorenju" pomeni vrtati v zgodovino te tovarne prav do njenih korenin, ki so pognale pred srebrnimi petindvajsetimi leti. Že prvo orodje, ki so ga pri svojem delu uporabljali pionirji „Gorenja" je bilo treba popravljati in vzdrževati. Zato moramo pripoved o temeljni organizaciji Orodjarna Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, pričeti prav tam in takrat: pred četrt stoletja v majhni vasici Gorenje.
Jakob Virtič Poklic orodjarja je lep in zanimiv.
„Začetki orodjarne segajo tako daleč nazaj, kolikor je staro Gorenje," so Me besede, s katerimi je načel pogovor Jakob Virtič, vodja tozd Orodjarna. , Takrat so orodjarska dela opravljali trije delavci, danes pa je v orodjarni 170 zaposlenih. Opravljamo predvsem vzdrževanje orodij, proizvodnjo novega orodja ter izdelujemo tudi priprave in stroje za potrebe, ki jih narekuje razvoj delovne organizacije Gorenje. V Gorenju smo orodjarjenju vedno posvečali izredno veliko pozornost in skrbeli za njegov razvoj. Zavedamo
se namreč, da brez sodobne orodjarne hiter razvoj take vrste delovne organizacije kot je Gorenje, ni mogoč. V tem mora vsaka dobra tovarna stati na lastnih nogah in biti neodvisna od drugih. Vzemimo na primer, da se nam pokvari neko orodje. Nemudoma ga je treba popraviti ali izdelati novega, sicer lahko pride do ogromnega izpada proizvodnje. Zato mor biti orodjarna organizirana tako, da je v vsakem času sposobna posredovati in da ni le največjega skupnega pomena za vse temeljne organizacije, temveč, da tudi živi z njimi in je njihov sestavni del. Moram reči, da pri nas zelo dobro sodelujemo. Tovarna z dobro orodjarno ima ob nastopu denimo tržne krize to prednost, da lahko zelo hitro spremeni oziroma dopolni nek izdelek in ga v novi obliki ponudi kupcu. Pri nas imamo vsaj tri podobne primere na mesec, ko na primer ne dobimo tudi reprodukcijskega materiala in ga je potrebno izdelati doma. Naša želja je, da bi Gorenje v perspektivi bilo sposobno tudi nekje na tujem postaviti tovarno z lastnim orodjem in tako izvažati še naše znanje."
Kot nam je pripovedoval Jakob Virtič, je za velike potrebe tovarne Gorenje njihova orodjarna še vedno premajhna, kajti rast Gorenja je bila hitrejša. Zato so si v orodjarni zastavili nalogo, da ujamejo ta korak količinsko ter tehnološko in sprejeli so srednjeročni in dolgoročni načrt, katerega uresničitev to v celoti obeta. Tako naj bi število zaposlenih od sedanjih 170 zraslo do leta 1981 na 250, do leta 1990 pa na 420. Izračunali so, da bo takratni bruto proizvod, ki ga ustvarja orodjarna, desetkrat večji od današnjega.
„V tem programu vidimo zadostitev tekočih potreb in osvajanje novih programov," je nadaljeval
Jakob Virtič. „Do tega so nas privedle potrebe v delovni organizaciji, prizadevanja za zmanjšanje porabe deviz ter struktura zaposlovanja. Delavcem, ki svoje kvalifikacije in strokovnost vedno bolj izpopolnjujejo, bomo nudili višjo stopnjo obdelave, zato pa smo dali poudarek predvsem uvajanju najsodobnejše tehnologije. Le-ta bo povzročila tudi to, da se bo fizičen obseg del povečal kar desetkrat, število zaposlenih pa le trikrat. Naš načrt vsebuje tudi željo, da bi orodjarna v bodoče izdelala kompletno avtomatizirano linijo za izdelovanje nekega programa. En tak uspeh smo že zabeležili. Koncem meseca maja smo namreč s sodelovanjem tehnologov iz razvojne in konstruktorske službe izdelali linijo za zamrzovalne skrinje. Poleg tega pa bi radi osvojili še izdelavo orodij za proizvodnjo posameznih delov elektromotorja ter keramičnih ploščic. Še več pa bi radi naredili tudi orodja za obdelavo plastike in pločevine. V orodjarni imamo tudi svoje učne delavnice, ki vzgajajo nove mlade orodjarje. Vendar pa le-ta ne more pokriti vseh potreb, kajti dokaj veliko število mladih se odloča za nadaljevanje šolanja. Z razvojem, ki smo za začrtali, bomo lahko zaposlili tudi več delavcev z višjo izobrazbo. Leta 1990 bomo na primer potrebovali 60 tehnikov in šest inženirjev. Omogočamo pa tudi večerno šolanje, kajti potrebujemo samo strokovno dobro podkovane delavnice. To se je dobro pokazalo na nedavnem tekmovanju kovinarjev, kjer so naši delavci tako na občinski kot na republiški ravni dosegli zares odlične rezultate, telim, da bi to bila tudi vzpodbuda za mlade ljudi, da bi se v še večjem številu odločali za ta zares lep in perspektiven poklic."
Orodjarno v tovarni Gorenje že
nekaj časa pesti prostorska stiska. Manjka jim proizvodnih prostorov, prav tako pa potrebujejo tudi garderobe in sanitarije. Ta problem pa bo v precejšnji meri rešen še letos, ko bodo k sedanjim 2000 m2 površine prizidali še dodatnih 1000 kvadratnih metrov, s čimer bo tudi tehnološki red funkcionalno bolje izpeljan, proizvodnja pa količinsko in tehnološko temu primemo višja. Letos bodo zvišali tudi investicijska vlaganja, kar pa se jim bo, kot so nam povedali, dokaj hitro obresto valo.
,.Naši delavci so zelo aktivni tudi takrat, ko ne stojijo za strojem z orodjem v rokah. Trudimo se čimbolje samoupravljati in zato vsi sodelujemo pri razreševanju različnih ključnih vprašanj. Naše družbeno politične organizacije imajo obširen in pester program dela, ki ga vestno izvršujejo, zelo dobre uspehe pa dosegamo tudi pri športno rekreacijskem udejstvovanju. Vse to pogojuje tudi dobre odnose med vsemi nami, to pa je predpogoj za dobre gospodarske dosežke," je razgovor z nami zaključil Jakob Virtič.
J. KRAJNC
e *
I riasin lielovnih
kolektivov
5 Hiter razvoj $ proizvodnje plastičnih \_izdelkov
t V temeljni organizacij Plastični izdelki DO Plastik REK Velenje so v osmih letih dosedanjega delovanj £ zabeležili vidne poslovne uspehe — Obetavne želj *>	in načrti
\
0 0
0 0
0
1
S 0
0
0
\
\
0
\
S 0 0 0 0 0
S
0
>
0 S 0
S
/
S 0
\ \
5 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
S 0 0
S 0
0 %
0
0 0
Nedvomno bo res, da v seznamu delovnih-organizacij rudarsko elektroenergetskega kombinata iz Velenja vzbuja največjo pozornost in radovednost naziv Plastika. Ime ne zveni namreč nič kaj sorodno z dejavnostmi, ki jih opravljajo v tem kombinatu, zato te kar samo sili k poizvedovanju. Za popolnejšo informacijo je najprej treba povedati to, da sestavljata delovno organizacijo Plastika dve temeljni organizaciji, Plastični izdelki ter Kovinski izdelki in glanteri-ja. Najbrž bi bilo preveč, če bi obe hoteli predstaviti hkrati, zato bomo tokrat namenili nekaj prostora prvi izmed obeh, o drugi pa kdaj kasneje.
Prav zanimivo je bilo kramljati z Eriko Meh, ki vodi temeljno organizacijo združenega dela Plastični izdelki in spoznavati dejavnost, ki jo tukaj opravljajo.
„Obrat Plastika in zaščitna sredstva so po sklepu centralnega delavskega sveta Rudnika lignita Velenje ustanovili oktobra leta 1970. Osnovni namen tega koraka je bil da se poleg zvišanja osnovne proizvodnje premoga poveča tudi obseg proizvodnje stranske dejavnosti ter da se našim rudarjem-invalidom ponudijo lažja delovna mesta. Takratni obrat sta sestavljali enoti plastike in zaščitnih sredstev, v obeh skupaj pa je delalo 25 delavcev. Prvi proizvodi, ki so prihajali iz tega obrata so bili polipropilenski trakovi za povezovanje em-baliranih izdelkov, ki naj bi nadomestili jeklene trakove. Prednosti, ki jih je prinašal ta izdelek, so povzročile seveda veliko povpraševanje in povečanje naše proizvodnje. Treba je omeniti, da smo bili prvi proizvajalci tovrstnih trakov v Jugoslaviji in da še danes pokrivamo z njimi približno 70 odstotkov našega tržišča, čeprav nas je sedaj že več. Naša velika prednost pa je v kompletni ponudbi, ker skupaj s temi trakovi izdelujemo tudi stroje in sponke za njihovo uporabo.
Le-te pa izdeluje naša dnu temeljna organizacija Kovi ski izdelki in galanterija", povedala inž. Erika Meh.
Leta 1973 so proizvodn razširili s plastičnimi ni mi-monofili, ki se upora Ijajo predvsem za izdelav nje različnih vrvi, pleten vreč ter mrež in podobn Raziskava trga je namreč pi kazala, da moramo te ni uvažati in da na domač tleh ni proizvajalca, ki bij izdeloval. Leto dni poznej so proizvodni program popestrili. Začeli so izdel vati pihano embalažo iz po stirola, namenjeno predvse mlečni industriji.
„Ker je naša proizvodn iz leta v leto naraščala", nadaljevala Erika Meh, seveda rastlo tudi število i pos lenih. Tako je danes delovni organizaciji Plastil zaposlenih 170, v naši tem Ijni organizaciji pa 49 dela cev. Naš nadaljnji razvoj usmerjen predvsem v še ve jo razširitev proizvodnje zato je naša želja oziron potreba, da čimprej priden do novih proizvodnih pn štorov, ki naj bi izboljši zmogljivosti do tiste met ki jo narekuje trg. Skušt bomo kompletirati progrn embalaže za prehramben industrijo, možnosti za to nam bodo nudili le novi pn stori. Lani smo v naši teme ni organizaciji realizira 42,000.000 dinarjev priha ka, kar ob mehanizira proizvodnji pomeni, da učinkovitost naših delavct med katerimi je 40 odsti kov delovnih invalidov, zt visoka Naši načrti pa s kot sem že omenila, še ob tavnejši Sprejeli smo že pn gram za nakup nove oprem in gradnjo novih prostora saj bi v naslednjem letu m lanski dosežek povišali n 100,000.000 dinarjev. Tal nam bo večja akumulaa ostanka dohodka nudila tu večje možnosti za hitrtj razvoj. Ob vsem tem pa b mo skušali prodreti na tuj konvertibilno in kliringU tržišče. V Italijo izvažan že sedaj, drugje pa se na prav tako že odpirajo m nosti"
V tozd Plastični izdelki nam povedali še to, da tudi delo njihovih družben političnih organizacij samoupravnih organov z< uspešno. Erika Meh je j zaključku povedala: „Ri meroma malo nas je, zato i aktivno sodelujemo v pn cesih odločanja in dogem janja. Zavedamo pa se, s te ne smemo biti zadovoljni da nas tudi na tem podrofj čaka še mnogo dela."
J. KRAJ,
,— Dobršen del proizvodnje predstavlja embalaža za mlečno j strijo
lova pridobitev za krajane Šmartnega
V Šmartnem ob Paki so odprli novo pošto - Odslej znatno boljši pogoji poslovanja
Krajani Šmartnega ob Paki in olice so od 3. julija dalje bo-tejši za še eno, dolgo in težko ičakovano novost. Poštne [uge iščejo odslej v novih, sobnih prostorih v nedavno do-ijenem objektu, ki stoji sredi aartnega in kjer je svoje pro->re našla tudi nova zdravstve-postaja. Obiskovalci in usluž-nci pošte v Šmartnem naj-ij vedo, za kako pomembno idobitev gre, saj so pogoji, v iterih je delovala stara pošta, dolgo bili, milo rečeno, ne-imerni: skromen prostor za lo s strankami in soba za smonoše je bilo daleč premaza obstoječe potrebe. Pogoji la pa so se z novimo poslovni-i prostori seveda bistveno remenili.
0	tem nam je sprejenino-iz-jna delavka na pošti v Šmart-m ob Paki Beba Navršnik po-iala: „Vsi skupaj zelo nazor-
1	občutimo razliko med ob ki Beba Navršnik povedala: rsi skupaj zelo nazorno obču-110 razliko med opremljeni, edvsem pa zelo svetli. Prej K) imeli eno samo okno in še brez pravega razgleda, kar seda ne more popestriti delov-iga razpoloženja. Tu je po-em drugače. Poleg prostorov , delo s strankami in za pismo-
lože Menhart
Pred dnevi so se številni prebivalci
ipolšice, Šoštanja ter drugih krajev
žnje in daljnje okolice na poko-tišču v Podkraju poslovili od pri-bljenega domačina, Maistrovega rca, aktivista NOB in družbeno-Btičnega delavca, zavzetega če-laija in dolgoletnega tigovca v polšici, Jožeta MENHARTA. Pokojnik se je rodil 31. januarja 99. leta v narodno zavedni druži-Frančiške in Franca Menharta v iriboru. V družini je bilo kar 14 rok, s katerimi je Jože preživljal roška leta, dokler ni bil kot mla-nič poklican v prvo svetovno voj-. Leta 1918 se je odzval klicu doline in se pridružil Maistrovim rcem, prostovoljcem za severno ;jo. Po demobilizaciji se je vrnil mov in nato prišel v Topolšico pri štanju, kjer si je ustvaril dom in ižino ter v neposredni bližni ravilišča odprl majhno trgovino za jnujnejše potrebe tamkajšnjih do-ičinov in pacientov bolnišnice, sč kot 50 let je preživel v tem kra-se ukvarjal s čebelarstvom in po-igal vsem, še posebno mnogim iskovalcem iz vseh krajev naše žave, ki so v stari Jugoslaviji iskovali bolne svojce v Topolšici, je bila takrat znana po vsej Jugo-viji kot ena najuspešnejših bolnic tuberkulozo.
noše imamo še kuhinjo z jedilnico, sanitarije in skladišče. Te nove zmogljivosti pa vsaj zaenkrat še ne prinašajo kakršnihkoli novosti v poslovanju. Za dve uslužbenki je namreč še premalo dela, za eno pa lahko rečem, da ga je preveč. Nekaj začetnih težav je seveda bilo.
Predvsem moti naše stranke napis, ki visi nad stranslflmi vrati, zato jih moramo usmerjati h glavnemu vhodu. Vendar pa sem prepričana, da se bomo vsi skupaj kmalu privadili na vse te novosti, ki nam resnično mnogo pomenijo."
J. KRAJNC
naši kraji in ljudje
Pogoji dela so na novi pošti bistveno boljši
Tekmovanje gasilcev - veteranov
V Štorah je bilo preteklo soboto tekmovanje gasilcev-vete-ranov, ki sta se ga med drugimi udeležili tudi desetini tovarne ustnja iz Šoštanja in društva Velenje-mesto. Šoštanjski in velenjski veterani so se na letošnje tekmovanje marljivo pripravljali več kot dvajset dni, nastopili pa so v skupini , B", sestavljeni iz desetin, v katerih so gasilci, ki so stari več kot šestdeset let. Obe desetini sta dosegli dobro uvrstitev, saj so Ve-lenjčani pristali na tretjem,
Šoštanjčani pa na šestem mestu. Kot zanimivost velja omeniti še to, da je bila poprečna starost velenjske ekipe 70 let, vsi skupaj pa so jih imeli 630. Najstarejša med njimi sta bila
Viktor Prevočnik in Alojz Pocajt, oba stara preko 80 let.
L O.
GOLTE POLETI ZAPRTE
Vrtenje v že kar začaranem krogu se nadaljuje. Težavam na Golteh ni konca. Podpisovanje samoupravnega sporajuma o skupnem pokrivanju izgube ni uspelo in s tem so se izjalovili tudi vsi obeti, dani pred začetkom letošnje zimske sezone. Izletnik je tako skclnil Rekreacijsko--turistični center Golte zapreti in tako zmanjšati izgubo. Obiskovalcem
bi zopet odprli vrata pred zimo. 0
tem problemu in o potrebnih ukrepih se bodo danes pogovarjali predstavniki Izletnika, skupščine občine Mozirje in družbenopolitičnih organizacij mozirske občine.
J. P.
f<
PIONIRJI ODŠLI NA DELOVNO AKCIJO
Na zvezno mladinsko delovno akcijo v Sisak je v soboto odpotovalo deset pionirjev iz naše občine. Skupno s Splitom pobratenimi občinami Voždo-vac, Kragujevac in Mostar, ki so tudi poslale na to mladinsko delovno akcijo vsaka po deset pionirjev, sestavljajo brigado „Bratstva in enotnosti." Pionirji iz raznih krajev Jugoslavije pomagajo pri gradnji ceste.
SREČANJE NARODNO ZABAVNIH ANSAMBLOV
V nedeljo, 16. julija bo na Graški gori že III. srečanje na-rodnozabavnih ansamblov in pevcev oziroma malih vokalnih skupin. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 14. uri, bo nastopilo dvanajst ansamblov iz Slovenije ter ansambel izseljeniškega društva „Bled" iz Essna. Srečanje, ki ga posvečajo spominu na narodnoosvobodilne bitke s tega področja, pripravljata kulturno društvo in osnovna organizacija zveze socialistične mladine iz Plešivca. Program bo povezoval
napovedovalec Marjan Kralj, po
končanem revijskem delu pa bo zabava. Če bo v nedeljo deževalo, bodo prireditev preložili za teden dni.
Velikokrat je že bilo ugotovljeno, da je turistična ponudba Gornje Savinjske doline omejena na lepo naravo in čist zrak, da je vrh vsega še neenotna in razdrobljena, da je razvita oblika turizma v tej dolini vse bolj in zgolj perspektiva, vsem besedam navkljub. Pa vendar so šeljudje, ki so zadovoljni z dolino takšno, kot je in se že vrsto let zapored vračajo na dopust v ta ali oni kraj. Med njimi je Josip Sokolj iz Zagreba, ki so mu Luče dopustniški dom že dvanajsto leto zapored, z eno samo prekinitvijo, ko jih je nadomestil z Jezerskim in se naslednje leto že vmil v Luče. Všeč mu je čudovita narava, sprehodi po čistem zraku, rad ima prijazne in dobre krajane in še je našteval prednosti Nekoliko ga moti pomanjkljiva preskrba, zlasti s sadjem, ki ga je malo in še slabe kakovosti je povrhu. Tako verjetno meni tudi njegov vnuk, oba pa sta z drugimi vred prepričana, da bosta prihodnje leto spet tukaj.
J. P.
Spomini brigadirke na delovno akcijo v Pesju
Ob slovesu je bilo vsem hudo, čeprav smo to prikrivali
Veterani velenjske L O.)
desetine na tekmovanju v Storah (Foto
Za nas, dijake tretjih letnikov velenjske gimnazije je bil 15. julij zadnji šolslti dan, hkrati pa prvi, ki smo ga preživeli kot brigadirji brigade Janko Ulrih. Naša naloga je bila skopati prek 1100 metrov vodovoda v zaselek Podgorje v Pesju, urediti skakalnico in igrišče in utrditi -bankine ob cesti, ki vodi k domačinu Kora-deju.
Da bi delo v celoti opravili se nam je pridružilo še 14 dijakov gimnazije
Več pozornosti zasabni obrti
Vabilo vsem občanom, ki imajo ustrezno potrebno poklicno izobrazbo, da se odločijo za zasebno delo, oziroma odprejo samostojno obrt ter tako nadaljujejo poklic, za katerega so se usposobili
Ob prihodu okupatorja le-ta ni bCailesel Jožetu, saj so ga zaradi delovanja z borci NOB ze v letu 142 zaprli v celjski Stari pisker, v iterem je oibčutil vse goije mu-mja in trpljenja. Toda Jože ni klo-tm ko so gai po več mesecih konč-1 izpustili, sse je zopet povezal z uči NOB iin pomagal po svojih očeh. Po oswoboditvi pa se je z vso ojo močjo in prizadevnostjo kot užbenopolittičm aktivist vključil v gradnjo naše socialistične domovi-; BI je vrsito let odbornik osvo-»dilne frontse, okrajnega ljudskega [bora Šoštamj in krajevnega odbora >polšica, kjer je predano in uspeš-» izvrševal ; naloge, ki so mu jih upali.
Prejel je vrssto pohval in priznanj, it borec prrostovoljec za severno sjo pa tudi Maistrovo spomenico. 1 njegovo deblovanje po osvoboditvi prejel še znaak osvobodilne fronte, I predsedniška Jugoslavije maršala ta pa red zasluge za narod. V Inje slovo s so mu na pokopališču dkraju zappeli pevci Šaleškega leta, žalostitinke je zaigrala delav-I godba Zaaija, trije govorniki pa se mu še : zadnjikrat zahvalili za ■govo pommembno družbenopoli-Sno delovaBnje pri graditvi naše užbene skuppnosti.
V. K
V našem gospodarskem sistemu smo v preteklem obdobju posvečali premalo pozornosti razvoju in krepitvi zasebnega dela, to je samostojne obrti v naši občini in sploh v našem gospodarskem sistemu. Ta panoga gospodarstva je kot sestavni del malega gospodarstva v občini dokaj zaostajala ob hitrem razvoju industrije, gradbeništva, trgovine in še nekaterih drugih dejavnosti. Pri vsem tem se še prav posebno odraža pomanjkanje uslužnostne ali storitvene obrti, kar ima za posledico pomanjkanje teh uslug v vsakodnevnem življenju naših občanov, pa tudi ostalih potreb po tovrstnih uslugah v občini. Pa tudi proizvodna obrt ne more zadostiti vsem potrebam in naročilom, ki prihajajo predvsem iz združenega dela, kjer se vse bolj uveljavljajo koperantski odnosi med zdruzenim in zasebnim delom.
Potrebno je torej, da si v prihodnjem obdobju skupno prizadevamo za hitrejši družbeno-gospodarsko-ekonomski razvoj malega gospodarstva v naši občini, s tem pa tudi zasebnega dela kot enega pomembnih delov tega gospodarstva.
Izvršilni odbor združenja samostojnih obrtnikov občine Velenje je že na svojih zadnjih sejah večkrat razpravljal o nadaljnjem razvoju zasebne obrti in v ta namen sprejel tudi nekatere sklepe za čim hitrejše reševanje oz. krepitve zasebne obrti v občini. Med temi sklepi je bil tudi ta, da čimprej ugotovi sedanje stanje obrtništva v občini, pri čemer naj bi sodelovale vse krajevne skupnosti, ki bi lahko neposredno ugotovile manjkajoče obrtne usluge na svojem območju.
Povedati moramo, da so se krajevne skupnosti zelo obširno in temeljito lotile problematike obrti tako, da smo kaj kmalu lahko dobili po-
datke, katerih vse obrti primanjkuje in v katerih krajevnih skupnostih.
V občini Velenje je vseh samostojnih obrtnikov 284. Poleg teh pa opravlja kot dopolnilno obrt še nekaj nad 60 občanov. Več kot 75 % vseh samostojnih obrtnikov se ukvarja s proizvodno obrtjo in zato je število uslužnostne in storitvene obrti zelo majhno spričo vse večjih potreb in vse večjega števila občanov naše občine. Tako smo s pomočjo KS ugotovili in pa seveda tudi ostalih dejavnikov v naši občini, da nam še primanjkuje okoli 150 novih nosilcev obrti in od teh naj bi vsaj polovica opravljala storitve in usluge za vsakodnevno zadovoljevanje naših občanov.
Razumljivo pa je, da vzporedno s povečanjem števila samostojnih obrtnikov nastajajo druge težave, ki se predvsem odražajo v potrebnih poslovnih prostorih, potrebnih strokovnih kadrih, materialnem stanju občanov, ki bi bili zainteresirani za samostojno obrt idr. Zato bo v prihodnje nujno potrebno, da bomo storili vse, da bi si zasebno delo pridobilo čimprej ustrezne delovne prostore, nadalje potrebne strokovne kadre, ki so po sedanjih podatkih v večini zaposleni v združenem delu in skorajda v večini ne pri svojih poklicih. Tudi kreditna politika igra pri tem veliko vlogo, za katero pa lahko zatrdimo, da se je v zadnjem času precej uredila v korist zasebnega dela in tudi v bodoče se bo kreditiranju obrti posvečala še večja pozornost
Precej več kot doslej se bomo vsi skupaj morali posvetiti problematiki davčne politike in le to urediti tako, da bo zainteresirala čim več naših občanov, ki bi sicer imeli interes za samostojno obrt, pa jih pri tem še vedno ovira nedovolj realno izdelana in vpeljana davčna politika, ne samo v občini, temveč v republiki oz. fe-'ieracijL Naglasimo naj, da se tudi v
tej smeri že pripravljajo nekatere dopolnitve, ki bodo imele za cilj dogovoriti se o taki davčni politiki zasebnega dela, ki bo imela dovolj močno družbeno-ekonomsko težo in tudi zadovoljevala samostojne obrtnike. O tem in pa nasploh o problematiki zasebnega dela v posamezni občini se bomo lahko v bodoče neposredno pogovarjali v novem zborničnem sistemu, saj bodo, kot je znano, v prihodnjem letu ustanovljene občinske ali medobčinske gospodarske zbornice, kjer bo zastopana in imela svoje organe tudi zasebna obrt
Zasebno delo mora torej postati trden in dohodkovno močan faktor pri nadaljnjem gospodarskem in družbeno-ekonomskem razvoju naše občine. To se mora odražati predvsem v še večjem sodelovanju z združenim delom s kooperacijskimi odnosi, nadalje v uporabi domačih surovin, v visoki delovni storilnosti, v večjem zaposlovanju ustreznih strokovnjakov pri svojih poklicih in ne nazadnje tudi izrednem pomenu za nadaljnji razvoj obrambe in samozaščite ter varnosti.
Da bi lahko čim hitreje prišli do željenih rezultatov, predvsem pa čim večjemu in kvalitetnemu nu-denju uslug v našem vsakdanjem življenju, vabimo vse tiste občane, ki imajo ustrezno potrebno poklico izobrazbo, da se odločijo za zasebno delo odnosno odprejo samostojno obrt in tako nadaljujejo v mej svoj poklic, za katerega so se tudi usposobili. Vse informacije v zvezi z ustanavljanjem samostojnih obrtnih delavnic ah obratovalnic so na razpolago v pisarni Združenja samostojnih obrtnikov občine Velenje Foito-va 6, kjer si lahko zainteresirani pridobijo poleg ostalih tudi vsa tehnična pojasnila v zvezi z ustanavljanjem samostojne obrti.
IVO GOROGRANC
Slobodan Penezič Krcun iz Vrnjač-ke Banje.
Ob 16. smo ob spremljavi harmonike zapeli in se peš, po vroči cesti, odpravili v krajevno skupnost Pesje. Pred šolo, kjer je bil postavljen tabor, so nas že čakali predstavniki krajevne skupnosti. Pripravili so nam prisrčen sprejem, učenci podružnične šole pa so nam podarili majice z napisi: „Tito naš vzor" in „ ljubim svojo domovino". To je bilo tudi geslo celotne akcije.
In kakšen je bil naš vsakdan? Ob 4.30 nas je zbudil glas piščalke komandanta Borisa Polaka. Kot mesečniki smo prilezli iz šotorov in se postavili v zbor. Dvignili smo zastavo, se umili in pozajtrkovali. Ob 6 smo že odšli na delovišča. Razdelili smo se v dve skupini. Prve štiri čete so kopale vodovod v Podgorje, druge štiri pa proti graščini Bilo je hudo, ker nismo bili najbolj vajeni takšnega fizičnega dela. Tudi tereno je bil težak. Tako so se eni mučili s koreninami v gozdu, drugi pa smo se „kopali" v blatu. V tabor smo pri-
hajali lačni in smo komaj čakali komandantovega povelja: „Prva četa h kosilu!" Popoldan smo imeli prosta Eni so spali v šotorih, drugi pa so kot martinčki polegli na sonce. Ob 18.30 nas je glas piščalke pozval k zboru. Ob petju državne himne smo spustih zastavo in odšli k večerji Kasneje smo se zbrali sredi tabora, ter ob spremljavi harmonike
in kitare zapeli Vsi smo uživali ob petju, razen dežurnih, ki so se mučili s pomivanjem posode. Toda kazalci na uri so se hitro premikali. Ob 22. se je tabor umiril Brigadirji smo zaspali zamotani v spalne vreče in odeje, do jutra, ko se je začel nov delavnik.
Tako se je ponavljalo iz dneva v dan. Dopoldne smo delali na trasi popoldan pa se udeleževali raznih udarniških akcij. Pripravili smo tudi športno srečanje. Naši brigadirji in člani osnovne organizacije ZSMS Pesje so se pomerili v malem nogometu. Čeprav smo izgubili smo bili veseli in smo se zvečer udeležili plesa. V teh štirinajstih dneh je 25 brigadirjev naredilo tudi izpit iz prve pomoči
Zadnji večer, ki smo ga preživeli v Pesju, so nas krajani povabili na piknik, na katerem so najbolj zaslužni brigadirji prejeli udarniške značke in priznanja.
Med nami se je spletla še trdnejša vez, postali smo še večji tovariši Bili smo "veseli, ker smo delo opravili, hkrati pa tudi žalostni ker smo vedeli, da se bliža slovo. Mi smo ostali tu, naši novi prijatelji pa so se polni lepih spominov odpeljali domov v Vrnjačko Banjo. Ob slovesu je bilo vsem hudo, čeprav smo to prikrivali.
Obljubili smo si, da se bomo še srečali, če ne v kakšni mladinski delovni brigadi pa na pikniku.
DAMJANA GRIČAR
,,BIROSTROJ",
podjetje za mehanografske in tehnične storitve ter zastopanje inozemskih tvrdk, p.o., Maribor, Mladinska ulica 3
prosto delo
elektronika za področje Velenja
Pogoj: srednješolska izobrazba in opravljena vojaška obveznost
prosto mesto
za uk finomehanične stroke
(poklicna šola), za Velenje,
Pogoj: starost 15 let in končana osemletka.
Prijave pošljite kadrovski službi podjetja, Maribor, Mladinska ul. 3
Rok prijave: 15 dni od objave.
Planinci na obisku v Bosni
Skupina štiridesetih velenjskih planincev se je pred dnevom borca podala na izlet v bratsko republiko Bosno in Hercegovino — Po ogledu Sarajeva in Trebeviča je obiskala dolino herojev, Sutjesko — Povzepela se je tudi na najvišji vrh v BiH, 2386 metrov visoki
Maglič.
PLANINSKE VESTI
Minilo je že nekaj časa, kar smo se vrnili z izleta po Bosni, a spomini nanj so še vedno živi. Taki bodo ostali še dolgo; posebno zato, ker smo bili na legendarnem Tjentištu v dneh, ko so se tod pripravljali na osrednjo jugoslovansko proslavo ob dnevu borca in 35-letnia velike bitke na Sutjeski ter mrzlično pričakovali predsednika Tita; pa zato, ker smo več dni po prihodu domov po-doživliali naše potovanje tudi ob spremljanju poti maršala Tita po teh krajih prek televizijskih zaslonov.
In zakaj smo se sploh odločili za obisk Bosne? Predvsem zato, ker se je velenjsko planinsko društvo lani
?abratilo s planinskim društvom reskavica iz Sarajeva in smo se člani obeh društev ob lanskoletnem obisku Sarajevčanov v Velenju domenili, da jim letos vrnemo obisk. Tako smo se odločili, da v spored izletov za letošnje leto vnesemo tudi večdnevno potepanje po Bosni.
Rečeno, storjeno! V četrtek, 29. junija, nas je na večer odpeljal Izletnikov avtobus proti Zagrebu in dalje po avtocesti - če bi temu lahko tako rekli - v smeri Beograda. Vse dolge vožnje od Okučanov prek Banja Luke in Jajca do Sarajeva pa niti ni vredno opisovati, ker jo poznate, niti ie ne morem, ker je bila vso pot trdna tema. Seveda pa je večina prisotnih v avtobusu imela, za vsak slučaj, oči odprte kar večji del noči-
O bisk Sarajeva in okolice
V glavno mesto bratske republike, Sarajevo, smo priromali ob malo čudni uri. Ljudje so hodih - sicer počasi, a vendarle - na delo, mi gremo pa na izlet! Lahko si predstavljate, da smo med številnimi Sarajevčani zbudili nemalo pozornosti, se posebno, ko smo nekajkrat prav počasi in svečano obvozili center mesta, da bi našli kak parkirni prostor.
Tudi srečanje z našimi sarajevskimi „brati" je bilo svečano! In da ne govorimo o dobri turški kavi in vseh ostalih specialitetah, ki so se po neprespani noči našim na večno presnavljanje navajenim želodcem še kako prilegla. .
Sledil je ogled glavne etnografske značilnosti Sarajeva, znamenite Baščaršiie, v kateri se je vse do danes ohranil velik delež prvobitnega načina orientalskega življenja, čeprav se tudi tod križajo stare in nove prometne poti. Žal smo vse ostale kulturnozgodovinske znamenitosti Sarajeva lahko zaradi kratko odmerjenega časa videli le od daleč.
In že smo se z avtobusom vzpenjali po vzorno urejeni cesti proti Trebeviču. Ustavili smo se pri planinski koči neke sarajevske delovne organizacije, saj je bil čas za kosilo. Pred njim pa se pozdravni govori, izmenjava daril in družabni pomenki!
Po kosilu smo se povzpeli na Vi-dikovac, razgledno točko na pobočju Trebeviča, od koder je čudovit razgled na vse mesto ob Miljacki in njegovo okolico. Po ogledu Trebeviča pa smo z avtobusom odbrzeM po cesti prek Romanije, Goražda in Fo-če do Tjentišta.
Pa ni šlo vse tako gladko, kot je tu zapisano! Cesta, ki vodi v dolino Sutjeske, je bila namreč že tisti dan
močno zastražena in večkrat smo morali pojasniti, kam in s kakim namenom potuje tako čudno (beri: planinsko) oblečena družba. Kljub vnaprejšnji rezervaciji smo tudi prenočišče v nekakšnih „planinarskih kučicah" na Tjentištu komaj iz-
Eoslovali. A noč smo vendar prespa-, tako kot običajno, v vodoravni legi.
Vzpon na Maglič
Napočil je težko pričakovani dan. Sicer čisto navadna sobota, a za nas nadvse pomemben dan, saj smo nameravali opraviti vzpon na najvišji vTh v SR Bosni in Hercegovini, 2386 metrov visoki Maglič. In smo ga tudi opravili!
Sijalo je sonce in nebo je bilo povsem umito. Spokojni mir je vladal med mogočnimi drevesi ob poti, ki vodi proti Dragoš sedlu. Tudi nas je navdal občutek nemega spoštovanja, ko smo stali ob grobu Nurije Pozderca, podpredsednika Avnoja, in se na razgledni točki zazrli prek slapa Skakavca nad pra-gozdo Peručico na mogočna ostenja Volujka in prostrana pobočja Zelen-gore, ki se dvigajo nad dohno Sutjeske, kjer so junija 1943. leta divjale najbolj krvave bitke med našo narodnoosvobodilno borbo.
V sedanjost nas je vrnil pogled na naš cilj, impozantni vrh Magjfiča, ki se je ves kopal v soncu. Do Suhe Gore smo se pripeljali z avtobusom, odtod pa peš krenili po novo markirani poti proti vrhu.
Vznožje Magliča je bilo odeto s pisanim alpskim cvetjem; marsikje tudi takšnim, ki ga v naših gorah ni videti. Marsikoga so presenetile bele vetrnice in rumene lilije. S spoznavanjem modrega svišča in rdečih murk pa ni bilo težav. Tudi pod-leske pa alpske zvončke in jegliče smo videli. Na trati pod mogočnim ostenjem Magliča pa smo se zagledali v čredo lepih konj, ki se še zmenila ni za našo prisotnost, čeprav smo jo vztrajno fotografirali.
Ob opazovanju lepot narave se niti zavedali nismo, da se počasi, a vztrajno vzpenjamo. Prek črnogorskih grebenov Magliča smo se dvignili na sedlo in od tod na bosan-
ski vrh Magliča. Na vrhu smo se strnili okrog znamenja s Titovo podobo in jugoslovansko zastavo v ozadju ter se slikali. Žiga in vpisne knjige pa žal ni bilo. Toda za ves trud smo bili nagrajeni s čudovitim razgledom. V daljavi Prenj, Bjelašni-ca, Treskavica in Jahorina; le Durmi-tor je tal v meglici; pred nami Vo-lujak, globoko pod nami pa Trno-vačko jezero. In prav k njemu nas je vodila pot!
Spustili smo se na Prijevor in Suha jezera ter v najhujši pripeki prisopihali do jezera. Tod smo si privoščili pošten počitek; tak, z malico pa celo kavico; nekateri pa še z osvežujočo kopeljo v sveži gorski vodi. Razgrete podplate pa smo namakali prav vsi...
Vrnitev
Po več kot osemurni hoji smo s pesmijo na ustnicah sestopih v Suho, najmanjšo vasico nad dolino Sutjeske, ki je med vojno nudila zavetje številnim ranjenim partizanom. Ko smo se pripeljali na Tjcntište, so bili mahoma vsi napori pozabljeni. Šli smo še na ogled veličastnega spomenika in ob grobnici, kjer počiva več kot tritisoč žrtev okupatorja, počastili spomin vseh padlih. Pomislili smo na velika junaštva naših malih narodov, ki so se hrabro uprli tujcu, in izbojevali zmago, tako da se danes svobodno gibljemo po naši domovini pa obiskujemo tudi vrhove naših gora. Spominskega doma bitke na Sutjeski pa si žal nismo mogli ogledati, ker ie bil že zaprt
Naš izlet smo končali v nedeljo zvečer; in sicer po dolgi in naporni vožnji, s katere nam bo najbrž vsem ostal najdalj v spominu le nekajminutni obisk Višegrada in ogled znanega mosta na Drini, saj je bilo daljše ustavljanje zaradi prihoda predsednika Tita nemogoče. Čeprav je v srcih vseh nas tlelo upanje, da bomo našega povsod dragega gosta tudi mi lahko pozdravili, pa se nam ta želja ni izpolnila...
Namen izleta je bil vsekakor dosežen! Bratsko srečanje s planinci iz Sarajeva je bilo nadvse tovariško. Ob tem srečanju smo si tudi obljubili, da bomo te vezi med našimi narodi utrjevali še naprej. Srečevali se bomo ne le v naših gorah, ampak povsod po naši lepi domovini. Vsi stiki pa bodo pomenili tudi nadaljnjo krepitev tradicij, ki izhajajo iz naše narodnoosvobodilne borbe.
S. SAJE
TP^v
S2PSL
Posnetek z obiska v Bosni

Velenjčani na Poreznem
Pred kratkim so velenjski planinci obiskali najvišji vrh v cerklanskem pogorju — Porezen (1622 m). Izhodišče vzpona je bilo Petrovo brdo, ki leži na prevalu med Baško goro in Selško dohno, na razhodnici med Sočo in Savo. Tod je potekala prejšnja jugoslovanska meja in še danes lahko vidimo ostanke nekdanje obmejne vojašnice.
Koča na Poreznu (1602 m) stoji na severni strani, približno 20 metrov pod vrhom in je preurejena iz nekdanje italijanske vojašnice, opuščene med II. svetovno vojno. Vodstvo izleta je ob počitku pred kočo pripravilo zanimivo planinsko tombolo z lepimi nagradami, izkupiček pa namenilo za nakup torbe prve pomoči.
Ob poti, ki pelje na vrh Po-rezna, so si ogledali vhod v dolge betonirane zemeljske rove, ki segajo pod vrhom do utrdb na
severovzhod. Tu so med zadnjo ofenzivo marca 1945 Nemci pobih skoraj vse partizane, le malo pa se jih je rešilo. Ujete partizane so kasneje v vasi Jesenica pobili. Na vrhu Porezna stoji spomenik partizanom, ki so padli na tem območju leta 1945. Na jugu in zahodu je Porezen pokrit s pašniki in senožeti, cvetoče pogačice in množica visokoraslega svišča pa krasijo grobove tistih, ki se s tega vrha niso nikoli vrnili.
Na severni strani stoji onstran tesne Baške grape dolga vrsta tolminsko-bohinjskih gora, izza Črne prsti pa bi morali videti konico Triglava, a so megla in oblaki zakrili ta čudoviti pogled. Z vrha so po dve-umi hoji prispeli v vas Poljana, od tu pa krenili proti znani partizanski oolnici Franja. Lega bolnice in pripomočki ter razmere s katerimi so se takrat srečevali, so bili enkratno doživetje za vse tiste, ki tega doslej še niso videli, obenem pa zaključek poti, polne obeležij in spomenikov iz obeh vojsk.
M. G.
OŽIVLJANJE ŠPIKA
Paški Kozjak je področje, ki ni poznano in priljubljeno le med planinci, ampak postaja tudi pravi rekreacijski center delovnih ljudi Šaleške doline.
To potrjujejo sedaj že tradicionalni TRIM pohodi Toda premnogi se
žal ustavljajo pri planinski koči, za :oti Špiku pa se odločajo le ______V vseh dosedanjih opisih planinskih poti s tega področja je Spik
označen kot najboljša razgledna točka, saj se v lepem vremenu od tod vidi ves vzhodni del Savinjskih alp, Karavank pa Pohoijc in avstrijske hribe. Zal se je Špik v zadnjih letih precej zarasel, kar mu jemlje nekdanji sloves čudovite razgledne točke.
Člani Planinskega društva so se zato odločili, da bodo Špik očistili ter ga tako naredili spet privlačnega, 26. avgusta pa naj bi na njem zagorel velik kres v počastitev 200-letnice pristopa na Triglav. Člani velenjskega planinskega društva z vso resnostjo razmišljajo tudi o možnostih postavitve razglednega stolpa, kar bi prav gotovo povečalo zanimanje za Špik, obiskovalcem pa nudilo užitek več.
A. KUZMAN
•	ATLETIKA
IZREDNO ZANIMIV MITING V VELENJU
V počastitev dneva rudarjev bo 21. julija na stadionu ob velenjskem jezeru tradicionalni mednarodni atletski miting. Doslej smo v Velenju imeli ob tej priložnosti že tri izredno zanimive atletske prireditve, letošnji miting pa bo prav gotovo eden največjih v Jugoslaviji. Atleti se bodo najprej pomerili v Beogradu, nato na Skokovem memoriali v Celju in 21. julija ob 16. uri v Velenju. Pokrovitelj mitinga je Rudnik lignita iz Velenja, na njem pa bodo poleg najboljših slovenskih in jugoslovanskih atletov nastopih tudi predstavniki Kitajske in večine evropskih držav. Sodeluje tudi univerzitetna ekipa ZDA. Med najbolj znanimi tujimi atleti, ki bodo tekmovali v Velenju, naj omenimo Taylorja in Frasierja, ki sta na 400 metrov že tekla pod 45 sekund, Petra Smocha, ki je sunil kroglo 21 metrov in skakalca ob palici Larrya Jieesseya (5 m, 61 cm). Pogovarjajo pa se tudi z enim najboljših tekačev na 800 metrov Sameom Kipkura-tom iz Kenije in še nekaterimi drugimi atleti.
•	INVALIDSKI ŠPORT
USPEHI DRUŠTVA INVALIDOV VELENJE
Športniki društva invalidov iz Velenja so letos dosegli nekaj zelo dobrin rezultatov v različnih športnih panogah. Tako sta plavalca Rastko Lah in Jože Angelo v mednarodnem razredu ponovno potrdila, da sodita med najboljše v Evropi, Rastko Lah pa je z uspešnim nastopom na Poljskem najavil kandidaturo za olimpiado, ki bo leta 1982 na Nizozemskem. Prav tako sta Tone Tratnik in Tone Osolnik letos že dokazala, da sta med najboljšimi v državi in sta tudi člana republiške
reprezentance. Zelo dobre rezultate so na letošnjih področnih in republiških tekmovanjih zabeležili tudi strelci Hinko Bola, Franjo Žučko, Rudi Zager in drugi. Z uspešno igro na republiškem prvenstvu v namiznem tenisu se je v državno reprezentanco uvrstil Matjaž Antlej, ki bo v avgustu nastopil na mednarodnem dvoboju v Pragi. Mičo Lukežič pa je zasedel prvo mesto na področnem prvenstvu kegljačev, vendar je bolezen preprečila njegov nastop na republiškem prvenstvu. Področni prvak v smučanju Rastko Lah pa si je na prvenstvu republike prismučal 4. mesto.
Tekmovalce športne sekcije društva invalidov Velenje čaka letos še vrsta zanimivih tekmovanj. Med drugim se že pripravljajo na tradicionalno občinsko prvenstvo invalidov v različnih športnih panogah ter na avto rally, ki ga bodo letos pripravili v spomin na prvega predsednika društva, Egona Kruleja. Poleg tega pa so dobili tudi povabilo za srečanje z invalidi Krakowa na Poljskem.
CE-
• PLAVANJE
ZA REPUBLIŠKE NASLOVE
Republiškega prvenstva v plavanju za člane in mladince, ki je bilo 8. in 9. julija v Trbovljah, so se udeležili tudi velenjski plavalci in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Meta Herlah je v disciplini 100 metrov hrbtno zasedla 2. mesto, na 200 metrov hrbtno 4., na 100 metrov
pi
Ui
kravi pa 5. mesto. Tudi trinajsti ionirki Katja Žibert in Ju rlep sta se izkazali v članski I kurenci s 7. oziroma 8. mesta disciplinah 100 in 200 md prsno. V mladinski konkurenci | Matjaž Gaberšek osvojil prvo mi v disciplinah 100 metrov in metrov prsno, 2. mesto na metrov hrbtno, 3. mesto na metrov delfin in 4. mesto na! metrov mešana
• MODELARSTVO
TRIUMF VELENJČANOV
Brodomodelarji iz Velenja, i društva modelarjev „Modelar", dneh od 23. do 25. junija nasti na odprtem tekmovanju v Zaa in dosegli izreden uspeh. V demnajstih kategorijah je s 35 deli tekmovalo 16 brodomodelai Velenjčani so v ekipni razvrs nadvse prepričljivo osvojili 1. m pred Ljubljanskim modelarskim bom. Uvrstitve Velenjčanov: pit ji-MČ—1 : 1. Boštjan Pelko, Arpad Šalamon (ml.); MČ-2 Matjaž Šentjurc, 2. Boštjan Pelki Arpad Šalamon; B—1:1. Rt Bolič, Z Sandi Trupej; čl -MČ-1"1. Janez Melanšek, Arpad Šalamon (st.); MČ-2 Janez Melanšek, 2. Arpad Šalam B—1 : 1. Ivan Vodončnik, 2. K Šerbec, 3. Janez Melanšek; B-2 Brane Zorenč; A—1 : 1. An Melanšek: A-2 : 1. Mirko Me šek, Z Andrej Melanšek, 3. Bi Zorenč.
A. ŠALAM
START PR1KOLIČARJEV - Največja atrakcija je bil za trideset tisoč dalcev nedeljske dirke za državno prvenstvo v Prnjavoru nastop prikolici v katerem sta zmagala lanska državna prvaka in nosilca zlate čelade Cai in Pogorelec iz Velenja. Vendar ne brez težav, kajti v začetku zadnjega ki jima je odletela vžigalna tuljava in le svoji prisebnosti se lahko zahvalili sta v cilj prispela 5 sekund pred drugourvščeno dvojico Jelen - Toni Šmartna ob Paki. Na posnetku: prikoličaiji na startu - Rogelšek - S nikar (št 4), Jelen - Tomič (št. 1), Ribar - Časi (št. 8) in Camli Pogorelec (št. 7). (Foto: Marko Kline - Dolenjski list)
INDUSTRIJA
GRADBENEGA
MATERIALA
Probleme današnjega časa ONESNAŽEVANJE OKOLJA ENERGETSKO KRIZO VARČEVANJE REŠUJEJO
Schiedel-YU - DIMNIKI Schiedel-YU-ZRAČNIKI Schiedel—YU — OBLOZNI ELEMENTI Schiedel-YU - ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNIC STIBO termoblok STATIK montažni stropovi
GRADNJA ŽALEC
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM
SCHIEDEL—YU — DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40 odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi.
SCHIEDEL—YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih.
SCHIEDEL—YU — toplotno izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s predfabriciranimi klinker oblogami.
SCHIEDEL—YU - ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje.
MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu.
STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi > STIBO BLOKOM!
STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montaža
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO
Industrija gradbenega materiala GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-71 710-741, 710-719, 710-773. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. (OS 722-027, 722—078.
NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBE NEGA MATERIALA
NAS CAS
Št 28. (438) - 14. julija T:
koledar
tek, 14. julij - Franc bota, 15. julij - Marija Belja. 16. julij - Dan tanki-v JLA
iedeljek, 17. julij - Aleš tek, 18. julij - Miroslav da, 19. julij - Vincenc trtek, 20. julij - Marjeta
mali oglasi
kino
DNI KINO VELENJE
7. - oetek ob 17.30 in
ameriška kri-
4.	7. — pete JO ŽELO -alka
5.	7. - sobota ob 17.30 in 50 NOVEMBERSKI PLAN imeriška grozljivka. Režija: M Medford. Igrajo: Wayne prs, Elaine Joice
6.	7. - nedelja ob 17.30 in 50 NOVEMBERSKI PLAN meriška grozljivka
7.	7. - ponedeljek ob 17.30 19.30 PAST ZA NEVIDNE-
— amerišiki. Režija: Earl amy. Igrajo: Joe Don Ba-Lana Wocxd
8.7. - torek ob 17.30 in 10 ROMANCA NA OBALI meriški ljulbezenski. Režija: l Neguleskro. Igrajo: Michel ford, Kurt JJurgens P. 7. - sr eda ob 17.30 in 10 SORODNIK, SORODNI-— francoska drama. Režija: l Charles Tachella. Igrajo: ie Christine: Berrault 0. 7. - čettrtek ob 17.30 in 10 LJUBI ME, LILI - fran-i ljubezensski. Režija: Moriš unson. II grajo: Patrick er
IO DOM 1KULTURE LENJE
7. -
Ijek ob 20 uri
poneedelje MSKO GLEDALIŠČE £NJE ROMANCA NA iLI — amee^jški ljubezenski, ja: Jean N4egulesko. Igrajo: lel Kraforod, Kurt Jurgens
[O ŠOŠTMNJ
. 7. - soobota ob 19.30 ANCA NNA OBALI -iški ljubezenski. Režija: Neguleskoo. Igrajo: Mechel >rd, Kurt JUurgens
16.	7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 PAST ZA NEVIDNEGA - ameriški. Režija: Earl Bel-lamy. Igrajo: Joe Don Baker, Kurt Jurgens
17.	7. - ponedeljek ob 19.30 NOVEMBERSKI PLAN -ameriška grozljivka. Režija: Don Medford. Igrajo: Wayne Rogers, Elaine Joice
19.	7.-sredaob 19.30 LJUBI ME LILI - francoski ljubezenski. Režija: Moriš Dugun-son. Igrajo: Patrick Devver
20.	7. - četrtek ob 19.30 SORODNIK SORODNICA -francoska drama. Režija: Jean Charles Tachella. Igrajo: Marie Christine Barrault
KINO ŠMARTNO OB PAKI
18. 7. - torek ob 20 uri NOVEMBERSKI PLAN - ameriška grozljivka. Režija: Don Medford. Igrajo: Wayne Rogers, Elaine Joice
Leben, upokojenec, Žagaj pri Ponikvi 11, star 67 let; Vilijem Kaluža, upokojenec, Štore 141, star 79 let; Ivan Korošec, soc. podp. Stražišče 35, star 50 let; Ferdinand Glinšck, upokojeni kovač, Silova 29, star 75 let, Ivan Koželj, upokojenec, Celje, Bežigrajska 17, star 70 let.
Prenovljeno gostišče na velenjskem gradu vljudno vabi in se priporoča za obisk. Odprto od 9 do 22 ure vsak dan, razen ponedeljka.
KMIČNA ČISTILNICA Irjana Polak, Koroška 44. lenje obvešča cenjene stranic da bo čistilnica zaprta od ,7. do 7. 8. 1978 zaradi ko-fevnega dopusta. RODAM karamboliran »ni avtomobil NSU 1200 C. » po dogovoru. Anton Bol-Slandrova 1, Velenje - In-nacije v popoldanskem
PODINJSKO POMOČ-
k družini z majhnim kom v velikem mestu fcm. Naslov v uredništvu.
BČENCA za izučitev avto-Itrikarske obrti sprejmem s septembrom. Avto-elektro ris Janez Pelko, Velenje, 5ana Kvedra 12.
ESTVO v izmeri 75 ha, ga 45 ha smrekovega goz-f primerno za kmečki tubi, obdelovanje zemlje mož-s kmetijskimi stroji, dostop kmetije z avtomobilom, idno prodam. Cecilija Tišak, Strmec nad Dobrno 2, ta Dobrna. Cena po dogovo-
prebž^aSftVa
VELENJE:
POROKE: Dušan Peer, rojen 1952, referent za DUR iz Velenja in Danica Navodnik, rojena 1960, dijakinja iz Velenja; Gojko Manojlovič, rojen
1951,	varilec iz Velenja in Milka Muretič, rojena 1953, kontrolorka iz Velenja; Željko Pisanec, rojen 1957, rudar iz Velenja in Majda Medved, rojena 1959, prodajalka iz Velenja; Stanislav Fotivec, rojen
1952,	rudar iz Velenja in Doroteja Pire, rojena 1948, učiteljica iz Trbovelj; Vojko Miklavžina, rojen 1958, avtomehanik iz Škal in Vlasta Koren, rojena 1956, ekonomski tehnik iz Hrastovca.
ŠOŠTANJ
POROKE: Franc Juvan, rojen 1956, šofer, Skorno pri Šoštanju št. 18 in Majda Arlič, rojena 1957, kontrolorka izdelkov, Skomo pri Šoštanju št. 18; Zvonko Globacnik, rojen 1958, avtomehanik iz Šoštanja, Partizanska pot. 11 in Zorana Stvarnik, rojena 1957, vzgojiteljica iz Topolši-ce št. 214; Branko Kaker, rojen 1956, ključavničar iz Mušenika št. 2 in Dragica Samec, delavka, rojena 1957 iz Topolšice št. 158.
SMRTI: Henrik Kranjc, upokojenec iz Kozje 50, star 71 let; Ferdinand
Komisija za delovna razmerja MODNI SALON VELENJE
i Koroška 46 a
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge: RAČUNOVODJE
Pogoj:
—	višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri,
—	pet let delovnih izkušenj pri delovnih opravilih v ekonomsko računski stroki,
—	moralnopolitična neoporečnost.
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
POgoj:
—	srednja šola ekonomske smeri,
—	ustrezne delovne izkušnje.
2 EKONOMSKIH TEHNIKOV
Pogoj:
—	uspešno končana srednja ekonomska šola.
KREATORJA-OBLIKOVALCA
Pogoj:
—	uspešno končana šola za oblikovanje.
SKLADIŠČNIKA Pogoj:
—	uspešno končana poklicna šola za prodajalce,
—	ustrezne delovne izkušnje
2 STROJNIH PLETILJ
Pogoj:
—	uspešno končana poklicna šola
RECEPTORJA-STROJEPISCA
Pogoj:
—	uspešno končana dvoletna administrativna šola
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Modni salon Velenje, Koroška 46 a.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene in nepozabne hčerke
JOŽICE HUDOURNIK
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam ob tej hudi nesreči stali ob strani in nam pomagali ter izrazili sožalje in s številnimi venci in cvetjem prekrili njen mnogo prerani grob. Posebna zahvala vozniku rešilnega avtomobila Jožetu Podjavoršku in prizadevnemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec. Dalje vsem duhovnikom za opravljeni obred, Francu Hudomalu, Marjani Konovšek in Jožici Veternik za ganljive poslovilne besede ter vsem dekletom in fantom kakor tudi ostalim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala ravenskemu pevskemu zboru „Cebelica" za občuteno zapete žalostinke. Neutolažljiva mama, ata, brat Toni in ostalo sorodstvo.
Ravne pri Šoštanju, 29. 6. 1978.
tovarna gospodinjske opreme, n.sol.o., Velenje
RAZPISNA KOMISIJA TOZD POHIŠTVO razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD POHIŠTVO
Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
-	da je moralno in politično neoporečen,
-	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti,
-	da ima srednjo ali višjo izobrazbo,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih — odgovornih delih in nalogah.
Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 20 dni po objavi na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovska operativa. Celjska 5/a, Velenje.
Kandidati bodo obveščeni o izidu imenovanja v 30 dneh po zaključku razpisnega roka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta
JANEZA BERTONCLJA-BINGOLE
upokojenca — WI,
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti, prinesli cvetja in z nami sočustvovali. Lepa hvala zdravniškemu osebju bolnice Topolšica in vsem ostalim, ki ste mu na kakršenkoli način pomagali lajšati hude bolečine.
Posebna zahvala vsem predstavnikom dmžbeno-političnega življenja občine Velenje za vso izkazano pozornost in pomoč, isto velja za delavsko godbo ZARJA iz Šoštanja, pevcem Šaleškega okteta, govornikoma Ivu Zupancu-Ludviku in Ivu Gorograncu.
ŽALUJOČI: žena Rezika in ostalo sorodstvo Velenje, 10. julija 1978

RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT - VELENJE Kadrovko socialni sektor
Delavski sveti TOZD Strojni obrati. Vodovodno toplovodni obrati in Krovsko— ključavničarski obrati
RAZPISUJEJO
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za
1.	VODJA PROIZVODNJE TOZD STROJNI OBRATI
2.	VODJA PROIZVODNJE TOZD VODOVODNO-—TOPLOVODNI OBRATI
3.	VODJA PROIZVODNJE TOZD KROVSKO-—KLJUČAVNIČARSKI OBRATI
Poleg splošno zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1)
—	najmanj višje šolska strokovna izobrazba strojne smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	sposobnost vodenja in dela z ljudmi
—	strokovni izpit iz VPD
—	družbenopolitična angažiranost
pod 2)
—	najmanj srednja strokovna izobrazba strojne smeri -energetika
—	5 let delovnih izkušenj
—	sposobnost vodenja in dela z ljudmi
—	opravljen strokovni izpit
—	družbenopolitična angažiranost
pod 3)
—	najmanj srednja strokovna izobrazba strojne smeri
—	5 let delOvnih izkušenj
—	sposobnost vodenja in dela z ljudmi
—	opravljen strokovni izpit
—	družbenopolitična angažiranost
Rok prijave 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo na naslov: Kadrovsko-socialni sektor, REK Velenje, Rudarska 6, pod oznako za razpisne komisije TOZD DO ESO.
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka.
Srečno!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi in tragični ter prerani smrti dragega očeta, starega očeta
AVGUSTA VIŽINTINA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili in se od njega poslovili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Zahvaljujemo se vsem za darovane vence in za cvetje, s katerim smo posuli njegov prerani grob. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede, ki so govorile o tem, da so cenili in spoštovali njegovo delo. Hvala rudarski godbi na pihala in pevcem za poslednje akorde, kijih žal ni več slišal.
Ne moremo veijeti, da je tragična usoda pretrgala nit njegovega življenja in da ga ne bo nikoli več med nami.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hči Silva z družino, sinovi Janko, Slavko in Emest z družino ter ostalo sorodstvo.
r
Taborniki zaključijo delovni dan s spuščanjem zastave. To svečano dejanje spremlja ubrano petje taborniške himne.
Tabor v Ribnem smo obiskali pravna dan, ko so „krstili" najmlajše tabornike. Sestavni del krsta je seveda tudi svečana zaobljuba.
tudi krepko hrano in te je v Ribnem več kot dovolj. Tokrat so jo pripravili tudi za
goste.
V	Ribnem živahno, veselo, otroško razigrano
Preteklo soboto smo obiskali domovanje na prostem tabornikov iz velenjske občine — Slabo vreme ne moti prijetnega
razpoloženja - Iz Ribnega se bodo preselili vSavudrijo
V	čudovitem, skoraj neokr- na Gorenjskem, tako kot vsako njenem okolju so se v Ribnem leto, zbrali taborniki iz naše
VELENJE
TOZD MALOPRODAJA
PREDSTAVLJA SVOJE SPECIALIZIRANE POSLOVNE ENOTE IN SEZNANJA S SORTIMEN-TOM V TEH ENOTAH
Danes vam predstavljamo specializirano poslovno enoto ZIBKA - ŠPORT na Šaleški cesti 22 v Velenju. Ta enota ima v svojem sestavu štiri specializirane oddelke, in sicer oddelek otroških igrač, oddelek perila, oddelek konfekcije do 16 let starosti ter oddelek za šport in rekreacijo. V tej enoti boste lahko našli zelo širok sortiment igrač, oblačil in pripomočkov za vašega dojenčka in vse za otroke do 16 let starosti. Enota je zelo bogato založena in v njej skoraj ne manjka blaga za vaše otroke, ki ga nudi jugoslovanski trg.
Vera Lovrenčič
Posebno priporočamo oddelek s športnimi potrebščinami, kjer nudimo pestro izbiro športnih pripomočkov in opreme za lov ter za počitnice, poleti ob morju in pozimi v planinah. Sindikalnim organizacijam in športnim društvom dobavljamo športne rekvizite po nižjih cenah.
Vabimo vas k nakupu v našo poslovno enoto ZIBKA -ŠPORT, k izbiri blaga, in če bo pri takem vašem nakupu sortiment za vas nezadosten prosimo, da iščete pomoč pri poslovodji Veri LOVRENČIČ, ki bo poskušala skupaj z nabavno službo ERA TOZD Maloprodaja organizirati nabavo tako, da boste čimprej postreženi z vsem blagom iz sorti-menta enote, ki ga nudijo jugoslovanski proizvajalci.
Priporoča se poslovna enota ZIBKA—ŠPORT
Tabor v Ribnem je preteklo soboto obiskalo kar lepo število Ve-lenjčanov.
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o.
,,NAŠ CAS" jc bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR",: kot tednik pa izhaja „NAŠ ČAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tarnse, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za , NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
občine. Prejšnjo soboto, ko so novim članom pripravili taborniški krst, je tudi nas novinarska zvedavost zvabila v te kraje.
Le stežka sva se z kolegom Jožetom prebijala po slabi gozdni poti h Kajuhovemu taboru." In vendarle ga je škoda, avta namreč, sije gotovo mislil, ko ga je utapljal v lužah in previdno krmaril med kotanjami.
K sreči ni bilo daleč. Le kakšne tri kilometre iz Radovljice, streljaj daleč od še skoraj čiste reke Save se je na prijetni jasi bohotil tabor. Da, bohotil, saj je bilo okoli središča postavljenih kar osemdeset šotorov.
Nisva bila edina gosta, sploh ne, v taboru je bilo zbranih že precej staršev in še so prihajali. Očitno jih je semkaj zvabil krst in skrb za malčke, saj vreme letos letovalcem res ni naklonjeno.
„Kljub slabemu vremenu in dežju, je pri nas vse v redu. Nobenega prehlada, nobene bolezni," se je pohvalil starosta tabora in vodja izmene Franc Ha-bat. In res v taboru je živahno, veselo, otroško razigrano. Vse je v gibanju. Nekateri pripravljajo taborni ogenj, drugi pomagajo v kuhinji ali pa skačejo naokrog za žogo.
Starši zvedavo hodijo naokrog, pogledajo sem, pogledajo tja in so videti nadvse zadovoljni.
„Pripravili smo program za sončno in i J vreme", je povedal vodja taborjenja Tone De Costa. „No, tokrat koristimo predvsem tega za slabo vreme".
V taboru so bili sedaj taborniki odreda Jezerski zmaj iz Velenja. V teh dneh pa so jih zamenjali taborniki Kajuhovega odreda (prej Pusti grad) iz Šoštanja, Toplega vrelca iz Topol-šice in Hudega potoka iz Šmartnega ob Paki.
Tabor v Ribnem so krstili, sedaj že tradicionalno, študentje in študentke šaleškega študentskega kluba, ki so taborili tukaj
teden dni. Tone De Costa nam je povedal, da so letos prvič organizirali vodove kotičke. Vsak vod si je v bližini tabora izbral prostor, na katerem je postavil manjši tabor. Tabornike pa so bolj kot prejšnja leta, ko so jih učili predvsem taborniških veščin, navajali na delo in življenje v naravi. Večja finančna sredstva in bogatejša oprema so pripomogle, da je program tokrat bolj kvaliteten in taborjenje bolj zanimivo. ,,Stalno jih držimo v napetosti, v pričakovanju," je dejal Tone in dodal, da mora predvsem pohvaliti delo vodnikov, ki so se izredno izkazali, saj je prav od njih največ odvisno, kakšno bo vzdušje v taboru.
Sicer pa je za zabavo zelo po-skrljeno, omislili so si celo mali disko n se tu in tam zberejo na ples.
Taborjenje v Ribnem bo končano 21. julija, tabor pa bodo preselili na morje v Savudrijo v kamp „zavoda za odmaralište djece grada Zagreba." To je eden najlepših kampov ob jadranski obali, ki je zgrajen po vseh predpisih, s številnimi športnimi tereni. Letos bodo v našem taboru v Savudriji v izmeni skupaj s študenti našega kluba, taborili še študentje iz Cambridga. Iz tega univerzitetnega mesta se bo letovanja udeležilo 60 študentov. V kampu pa bo letovalo tudi 25 študentov iz Nigerije, ki obiskujejo rudarski šolski center.
„Obljubljam, da bom vsak dan naredil kaj koristnega", so v zboru ponavljali mladi taborniki, ko so položili zaobljubo. Trideset jih je bilo tokrat sprejetih med tabornike, preko sto pa so jih krstili. Izbrali so si tudi taborniška imena, pripravili zanimiv program, zapeli in se zavrteli okoli tabornega ognja. A kaj, ko je bil večer naenkrat tu in čakala je še dolga pot domov.
Poslovili smo se, morda se vidimo spet prihodnje leto.
Povedali so nam
Franc HABAT - vodja izmene tabora
,,Ves čas smo imeli deževje, pa kljub temu ni nihče zbolel. V tabor smo prišli 3. julija, odidemo pa 12. julija.
Vodstvo tabora nam je postavilo načelen program, mi pa smo ga konkretizirali. Žal je nekoliko okrnjen, ker nam nagaja slabo vreme. No, kljub temu smo veliko naredili, taborniki so veseli in med njimi ni nikogar, ki bi si želel domov. Hrana je odlična, življenje v taboru prijetno in lahko rečem, da sem kljub utrujenosti nadvse zadovoljen."
Franc Habat
Mitja TRAMPUŽ
„Star sem 8 let in sem končal prvi razred. Že dve leti sem tabornik. V tem taboru v Ribnem sem drugič. Imamo svoj vodov kotiček. Sem v Kondorjevem vo-
Tone DE COSTA - vodji taborjenja
„Lani je bilo tukaj prece tesno, saj smo imeli v en izmeni tudi 200 otrok. Ni sestanku je potem padla od ločitev, da v prihodnje ne moremo več tako. Letos je ^ taboru v posamezni izmeni okoli 130 tabornikov in vo' stvo, tako, da se zbere ljudi. Izredno dobro
Mitja Trampuž
du. Tukaj je zelo lepo, posebej všeč pa mi je življenje v naravi, daleč stran od tovarniških dimnikov in smradu. Še naprej bom tabornik in tudi prihodnje leto bom prišel sem."
Andreja BIZJAK, Blanka Kavšek, Daša Lichtenegger, Betka Lindič in Saša Lipnik
„Imamo tajne pogovore", so dejale, ko sva se z Jožetom ustavila pri njih. „Vse smo v istem vodu in smo zato dostikrat skupaj. Prav prijetno je na taborenju, spoznamo se, se spoprijateljimo, tudi skregamo včasih, včasih se tudi zaljubimo. Kadar je treba pomivati pa se nam nič kaj ne ljubi. Najbolj zanimiv je vodov dan, pa taborniški krst, ko dobimo taborniška imena, veselo je tudi kadar imamo disko ali kadar zaplešemo ob tabornem ognju."
Tone De Costa
jemo s krajevno skupnostji in bližnimi prebivalci, k nam vedno radi pomagajo pa tudi mi priskočimo m pomoč, če se da in če je to1 naših možnostih. Taborjenji bomo zaključili 21. julija potem pa bomo postavili ta bor v Savudriji od 24. julij do 22. avgusta. V Savudrij bo taborilo 450 tabornikov Letos imamo prvič dovol
sredstev, da lahko v popol
nosti izvedemo program, k smo si ga zastavili, zato j tokrat taborjenje še toliki bolj zanimivo. Ogledali snu si blejski grad, kovaški mu zej v Kropi, mlajši si bodi ogledali še Vintgar, stareji pa bodo morda šli po potel partizanske Jelovice. Prea nam nagaja slabo vrem kljub temu pa so tabornil zadovoljni."
Stojan POVH - predsedii šaleškega študentskega kluk
„Večina študentov je a borila tukaj od 26. junija I nami je bilo tudi nekaj priji teljev iz kluba posavskih i primorskih študentov. Piv dva dni smo pomagali ureja kamp. potem pa smo ime pester program Tri dni je b pri nas na obisku nekdan trener državne tep-ezentj ce za kajake v nemirnih »i dah.
Stojan Povh
Obiskali so nas predstavniki teritorial obrambe, streljali smo zračno puško, skratka I je prijetno in zanimivo."
Andreja Bizjak, Blanka Kavšek, Daša Lichtenegger, Bde Lindič in Saša lipnik