Zaklad na otoku. U RRgleSKega prevel Paulus- (Dalje.) wVze) bom svoj klobuk tule in sara Sei 2 Mi-mi h kapitanu Trelawneyu in mu osecuo porodal o oeli zadevi. Kar, za3eva j€ resna, dragi Jim, in ne m iie iaz se ne bova tako lahko izkopa' l& iz n^e. Ampak, pri moji besedi, •-cte aein <ako čiato pozabil na svoj rar ^an -1- ffn nanovo ae je zasmejal in se je smejal iako prisrfino, da se.m mu neHote loomagal tudi jaz3 čeravno prarza^rsr nisem raznmel, zakaj j« talco •dfobrp volje. rA i&z neizkušeni Clovok, ki nisem naztunel, da se pod tem prisiljenim «Jneliom skriva njegova zadrega! Da '¦iem to ispoznal, vse bi bilo priSlo drusa^e? — jNa potu mimo prisla-niSfta rop je žratKofiasil z zanimivim pripovedovanjenr o ladjah*, ki sva jih videla, kafere uarodnosti so. koliko se da nanje natovoriti. kake vrste so, kako izkladajo nakladajo biago, kako se priprar^ajo na daljno pot J5ez morje itd. Pravil mi je vsakovrstnc vesele zgodbe o življenju na ladjah in o mornarjih' ter mi razlagal mornarske izraze. Spozual sem, da oi samo kratkočasen tovar;Š, ampak tudi izkug8n veš^ak v •jiornarski stroki. NaSla sva graščafca in zdravnika pn pivu. Pripravljala sta se, da obifc«';eta HHiaeaniolo" in si ogledata pripravo za odbod. Dolgi John jo povedal svojo zgodbo o nrrnem psu" od kraja do konca, Šajjivc in živahno, kakor je bila njegova navada, in od Čaaa do 5asa so je obrnil na mene: nTakt> je bilo, kaj ne, Jim!" .Vsakikrat som rado volje pritrdil, da govori resnioo. Oba gospoda sta obžalovala, da ,'iam jc .,Crni pes" ušel, pa priznati smo nic ali vsi, da se konfino stvar ne da veC popraviu. Dolgi John je dobii pnznanje in zaupnico. stisnil svojo leseno b>rgljo pod ipazdubo in odšepal. ,,Vso moštvo na krov popoldan ob ^tirir; I" je kričal gragčak za njim. ,,Da, da, gospod!" je zatrjeval na5 kuKar na hodniku. MHm —!" je dejal dr. Livesey, kc smo biti sami, ..vobče «icer nimam ve!!k"o zaupanja v va?c moStvo. na ono vam rečem, ta-lo John Silver mi prav ( ugaia!" - |MMož je pi-ava sreča za nasl" je uavduSeno pritrdil grašfcak. j wScdaj tpa pojdhno! In Jim sm» z uaiaii kaj ne?" wS«veda sme! — Vzemite svoi Uobnk, .Iim, pa pojdimo pogledat r.aio barico!" IX. ^Hiapaniola" je l<?žala zasidcnna ;znnaj na odprtom morju in preoej ta- ' sa stno ii otrebovali, fia smo skozi grm- i 6o ladij in barčic in preko verig in vrvi prnoslali do nje. Končno amo b;i; j ob c)ej in smo zlezli na krov. \Ariow, naš prvi mornar, nas i© pozdra.il. Star, zagorel mož je bil in križem ie gledal, velike zlate obrofike jo iinol v ušesih. Z graščakom sta s; bila deb8la prijatelja, to sem koj v«dol, toda (udi to sera opazil, da sigi8Sčalč in naš novi kapitan nista nift Va> provefi dobra. NaŽ kapitan Smollett jo bil resen :n ti!i" f; ovek, bistro in oslro je gledal in nouena reč mu ni bila prav na krovu. Zal-aj, to smo kmalu Culi. Koirtaj smo namreč bili v kabini, jt. stopil za nami pomoiščak !n |iovedal: »t>osigod Trebwiiey, JcaprAn bm" lett ?.eii i va-ai govoriti!" nVb>kddr sem mu na razpuago — naj la p^d«!" je rekel graS6a*t Ku^rtaii je bil tasno za mo. iiavjout. yst*ai>ii i3 'ii zaprl vrata z-a s-liOi- r"Tor3j, kaj nam bodete povedall, f/ospaj kapitaii? Upam, cla je vse «¦¦»• du *n ladja pr^ravljena za na moc-* ie!" ^Lispod Trclawney, boljo je, mis- lini, d&- tsovorim tako odkrito, in 8etud» se bom morebiti zameril. Ne ugaja ;ni vuMija. ne ugaja mi moStvo, ne npa-Ja m? moj prvi mornar! To ie glftdjiokratko vse, kar hočem povvjdati!" ,,Morebiti vam tudi ladja ne uga* ja, gospod kapitan?" je vfirašal graSčak. Videt; rau je bilo, da ie zclo razdražori. „0 ladiji no morem govorHi, ker je še nisem preskusil. Vidett }e dobra, ved ne morom re6i!" ..MorRbiti vam tudi njen lastnik' ne i.ga.ar" se }c razburjal graSčak. ,Tu ra je doktor Livesej; jjoaogel vmes. ..Potrpite aekoliko!" ie rekel, nCfr> mu taka vpraSaaja, ki samo nevollo vzbuiajo ia zdražbo aapravljajo. Ka-< fiitaa je deloma povedal preveC, deloma rekel premalo ia zato ga moram pcositi pojasaila. Rekli ste, kapitaa, da vam vožaja ne ugaja —1" «l\ajeli sfe me", je odgovoril ka-> Ritaa. nz zapeŁateaim poveljem, kakor nravijo, Aa. povedem yašo jadraico, ka. xor mi bo aaro^eao. Natemaiše aiž iudega. 'Ampak opazil sem, da daaes že zadaji mož aa kn>yu o tem potovanja y©d vo uego jaz. Po mojem maea¦m to ni lepo in prav od vas, kaj —.?.« MNikakor ae!" je rekel doktor Li« pesej; ..riragid", je nadaljeval kapitan , Ksem zvedel, da gremo iskut zaklad, — zvedel od svojega lastaega inoštva, pomislitei Zaklad iskati je vobfie icocliivA sUar, taka ppdjetja aiso po mojem okuttu, prav posebao ne, ako so tafaa ta fio — oprostite, gospod Trelasrac^ —. je kdo tako tajnosi celo izdal — pap.lgi — !.* BSlIy©ri8vi papigi — 2" je vzkllk nA grefecak. ,Kalor se vzame. gospod graSGak. Ceofiavsniu filoveku, hoCetti reCi. Meni B6 zdi, gospoda, da aobeden izmedyas n« ve prav, aa čem da je pri tejstvart tfoda jaz ljubim pri svojempo-slu jasue cilje ia ravaa pota!" »llo je vse prav ia tudi res!" je odvrnii rioktor Livesey» MNa naših rameaih sloai odgovoraost, ampak mi nismo tako v aejasaem glede ciljev in potov, kakor, mislitel — DrugiŁ pravite, da vam ae ugaja mo&tvo. Aliaiso doliii mornarjil'" nMenl ne ugaja]o!, >To pravico imam, mislim, da bi si bil sam izbral svoje moštvo — če že kočete vedeti — moje uiaenje." «Ne redem, da bi to ae bilo res" , je od^ovoril zdravaik. Morebiti bi biL moj prijatelj storil bolje, 6e bi yas bilyzel seboi, ko si je izbiral moštvo. Ce pa yas je prezrl, ni tega storil aame-aoma. — Ia prvi moraar Arrow vamtudi ne ugaja?" nNoI Utegne biti dober mornar — ampak preveS prijazen je z moštvom, ln to ni priporocUjlvo za mocnariškega tastaika Prvi mornar mora feiti saro zase — ne sme piJanSevati z drugim moStvom." ^MisIlte, da pliaačuje z niimi?," Je KavpU graSCak. BNe. Amgak preveB p_rilazen je z njiml.* »Dobrol/ je rekel zdravnik, ,,Torej akxatka goy.edaao — kaj želite?"- JDobrol Povem vam. — WA ste za trdno odložoai, gospodje, da gneste na tQ poi2H »ilaš sklep ]o trdeu, kakor skala", je dejal graščak. ^Prav dobro!" ie rekel kapitaa. hMiruo m potrpežljivo ste poalušali tu mojo trdihe, ki sem vam zaaje oatal dokaze aolžan. Poslušajte torej še enp. iTi lji<ie aakladajo smodnik ia orožje v sprednji del ladie. Pod vaSo kabiao pa iaiate tako lep in primerea prostoc — zafc"aj ne denete tja orožja ia smodnika? .To je eao. — Drugo pa je tole. fifirje yaSi služabniki pridejo z vami ua krov ia Čul sem, da dobijo odkazane svoje prostore spreda|. Zakaj pa jim ae daste prostorov blizu ya§e kar. binoi** wSo kaj?" jo vprašal graS^ak. ,Samo nefcaj Sal." ie odgcvorilkar pitan. ^Provec je že bilo besed!" nKes da že yso preve^1'. mal zdi-avnik. nRov«dAl tao bom, kar. aem fiKua si'šal", je nadal^eval kapitan, nda i* m&tc baje zemljevid otoka, da so n& .- križi, ki zazDamujejo kraje, tjeK so skrit' zakladi in da leži otOk —:*'- Jmeaoval le zeioljepisuo dolžiaoio iiriao otokov, wJaz tega aikdai- živi duši aisena pravill" je vpil graš<5ak. BMožtvo ve za vse to!.H MG3SŁod doktor, to ste povedali.vi ali pa Jim!" je vpil graščak. . ,. wNi maogo na tem, kdo da je pO* vedai", ga Je zavrail doktor Livesejti Opazii sem, da aiti oa aifi kapitau ni» &ta pov-ebao verjela graščakovemu za«» trjevani^ da jo nedoEea. Tudi jaz mu sicer nisem maogo verjel, ker j.e bil ta zares stnašao blebetav človek, toda * tem Siučaju mislim, da ie govorllres^ aico hi d& ae oa ia ae kdo drugi oi izdal lege otoka BGo&.i;Odiou, ie nadalieyal kapifair,, Bne vam, kdo ima tisti zeailjevid, am^. pak ta pogoj stoviia, da mora stvar o* statf tajna, tudi za neaa ia za Arra* iva-, sicor bi vas moral pcositi, da m« odpustit« iz službej," .,- . .„ iDalje priliodaii&J