Obertnijske in rokodelske novice.
(Ali je les od znotraj skozi in skozi zdrav) in tedaj pripraven za pohištva in druge tesarske dela, se lahko zve, če se posekano deblo z vsakim koncom položi na kako podlago; potem naj eden s kladvom na enem koncu poterka, kdo drug pa naj na drugem koncu uho nastavi. Ako je deblo zdravo, se sliši cisto vsak udarek prav dobro in glasno, če je deblo tudi 80 čevljev dolgo; — ako se pa slišijo udarki bolj gluhi in le slabi, je to znamenje, da je deblo sem ter tje nagnjito , tedaj ne zdravo. Kdor se je le kolčikaj na to vižo vadil, bo vselej lahko spoznal, ali je les zdrav ali ne.                  (Vkbk. 1856.)
(Kosti vsake sorte in tudi slonova ali bela kost se dajo naj lepše in naj b olji kup b eliti), tudi če so stare in zarumenele, ako se nekoliko dni polože v vodo klorovega apna; v ta namen se vzame en del klorovega apna, 4 dele pa vode; potem se umijejo s čisto vodo in na sapi posuše; tudi slonova ali bela kostQEl-fenbein), če je že prav rumena, se da na to vižo prav lepo ubeliti, le dclj časa jo je treba namakati v imenovani klorovi vodi.                                       QVtttth. d. hanov. G. V.
(Prav dober firnež) si zamorejo mizarji (tišlarji) napraviti, ako prilijejo k 7 funtom prav lepega raztopljenega gumija-kopala kakih 7 maslicov bledega očišenega olja. Cez 3 ali 4 minute, ko se ta zmes že vleče , se postavi od ognja in se zmeša z 8 bokali t er p en t in a; potem se precedi in shrani za rabo. Ta firnež, če je bil dobro skuhan, se posuši že v 10 minutah; če je bil pa preveč skuhan, se nikakor ne bo dal s terpentinom zmešati, in včasih, če je bil s terpentinom kuhan, se bo sicer ž njim zmešal, pa se ne bo sprijel z nobenim drugim firnežem, kteri je bil manj kakor on kuhan. Tedaj je treba prav natanko ga kuhati; tega pa  se mizar izuči, če ga je večkrat kuhal.
-   58