IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 3/VII, Marec 2014, str. 25 Aktualno Nacionalna strategija DO Koncala se je 9. mednarodna kon-ferenca IRDO str. 4 Razmišljanja Ddr. Matjaž Mulej Potrebe, inovacije in družbena odgovornost str. 6 Intervju Salon uporabnih umetnosti Sticišce oblikovalcev in umetnikov str. 8 Ladjice upanja Ivan Soce str. 10 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VII MOZAIK IRDO Marec 2014 Velicasten projekt izdelovanja ladjic MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj dru-žbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in po-menu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Sabina Kojc Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Primož Ademovic novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja oko-lja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine 04 AKTUALNO 06 Potrebe, inovacije in DO 08 INTERVJU: Salon uporabnih umetnosti 10 Ivan Soce: Ladjice upanja 11 DO v EU in po svetu 12 DOGODKI, KONFERENCE 14 SODELUJTE 15 RAZPISI 16 PREJELI SMO IRDO V Mariboru se je zakljucila 9. mednarodna konferenca Družbena od-govornost in izzivi casa 2014: Zdravje - osebna in / ali družbena odgo-vornost? 9. IRDO mednarodna konferenca str. 4 Pomladni cas prinaša svežino, toploto, rast. Okrog nas narava cve-ti in kaže lepoto svojih barv, cvetov. Vsako pomlad se zvrstijo številne konference, srecanja, seminarji, ljudje zacutijo toploto pomladi in se veselijo izmenjave znanj, pogledov, mnenj ter vzpostavitve novih ali utrditve starih sodelovanj. V tej številki predstavljamo utrinke z naše že 9. mednarodne konferen-ce, ki smo jo zakljucili v zacetku ma-ja 2014 v Mariboru. Objavljamo mnenja nekaterih naših bralcev, vabimo k udeležbi na številnih po-mladnih srecanjih v živo ali po splet. Porocamo o Ladjicah upanja in Salo-nu uporabnih umetnosti. Govorimo o inovacijah in potrebah po Nacio-nalni strategiji družbene odgovor-nosti. Objavljamo oglase nekaterih naših clanov in predstavljamo pod-predsednico našega Strokovnega sveta ter soustanoviteljico in clani-co mag. Natalijo Postružnik ter do-godek, ki ga pripravlja v zacetku aprila v Ljubljani in na Ptuju. Vabimo vas k branju, mreženju, po-vezovanju. Vsi smo soodvisni, zato lahko dobro rastemo le skupaj. Soncno pomlad vam želimo in vas lepo pozdravljamo! Uredništvo IRDO Mozaika Spoštovane clanice in clani! Ddr. Matjaž Mulej: Potrebe, inovacije, DO str. 6 Republika Slovenija še nima strategije za razvoj družbene odgovorno-sti, a je potrebna… Intervju: Salon uporabnih umetnosti str. 8 Povezovanje lokalnih oblikovalcev in umetnikov v središcu mesta Ma-ribor. Obujena stavba z bogato zgodovino. Ivan Soce: Ladjice upanja str. 10 »Velicastno. Jokala sva. To bo ostalo v zgodovini Maribora in celega sveta.« 131 udeležencev 9. IRDO mednarodne konference, ki je potekala 6. in 7. marca 2014 v Mariboru, je sprejelo vec sklepov, skupno sporocilo vseh pa je, da potrebujemo uravnoteženje med zasebnim in delovnim življenjem, med osebno in družbeno skr-bjo za zdravje posameznika in družbenih sistemov, tudi organizacij, podjetij. Pri tem bi bila zelo korist-na Strategija družbene odgovornosti Slovenije, ki je Slovenija kot ena redkih evropskih držav še nima, zato jo je potrebno nujno cim prej zapisati in izvaja-ti. Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in Univerza v Mariboru v sodelovanju z podpornimi partnerji sta 6. in 7. marca 2014 organizirala že de-veto IRDO mednarodno konferenco »Družbena od-govornost in izzivi casa 2014: Zdravje - osebna in/ali družbena odgovornost?«. Castni pokrovitelj konfe-rence je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, na njej pa je s 37 prispevki sodelovalo 55 av-torjev iz enajstih držav. Konferenco so organizirali v sodelovanju z Medna-rodno akademijo za sistemske in kibernetske zna-nosti, Dunaj (IASCYS), Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, Salzburg, CSR Europe, Enterprise 2020, Štajersko gospodarsko zbornico, Združenjem Manager in drugimi partnerji. Sponzorji konference so Prohit d.o.o., Medis - M d.o.o., Morje znanja d.o.o. in Identiks, karticni sistemi d.o.o.. Partner kli-pinga je Press Clipping, medijski partnerji pa so Vecer CZP d.d., ekomagazin.si in med.over.net. Konference so se udeležili znanstveniki, raziskovalci, podjetniki, strokovnjaki, študenti in mnogi drugi. Po predavanjih in razpravah v vec sekcijah so preda-vatelji in udeleženci konference sprejeli Vec sklepov. Ugotovili so, da bi bilo potrebno izvaja-ti preventivne akcije na podrocju širše družbe, s konkretnimi strategijami za izboljšanje zdravja pre-bivalcev. Promocija zdravja na delovnem mestu pomeni skupno prizadevanje zaposlenih in družbe za izbolj-šanje zdravja in dobrega pocutja ljudi pri njihovem delu. Ponudba programov vitalnosti mora biti raz-nolika in spodbujati zaposlene, da preizkusijo razlic-ne dejavnosti v ne-delovnem casu. Zaposleni se mo-rajo prilagoditi novim delovnim praksam. Prilagod-ljivost delavcev pri delu je vecja, ce se izvaja pove-zovanje dela in družine. V Sloveniji je premalo zavedanja o tem, kaj so clove-kove pravice. Najprej jih je potrebno urediti v sebi, nato tudi tam, kjer delaš. Organizacije (tudi podje-tja) so v rokah ljudi, zato delujejo kot skupen orga-nizem, sestavljen iz vseh posameznikov. Zato je od-govornost vedno tudi odgovornost vseh tistih ljudi, 9. IRDO konferenca: Pripravimo nacionalno strategi-jo družbene odgovornosti Udeleženci konference so prepricani, da potrebujemo uravnoteženje med zasebnim in delovnim življenjem, med osebno in družbeno skrbjo za zdravje posameznika in družbenih sistemov, organi-zacij in podjetij. Pri tem bi bila zelo koristna strategija družbene odgovornosti Slovenije, ki je Slove-nija kot ena redkih evropskih držav še nima. Se nadaljuje... ki so v podjetju zaposleni. Podjetja naj se aktivno lotevajo podrocja clovekovih pravic znotraj podje-tja. Potrebno je vzpostaviti pravno in institucionalno infrastrukturo za promocijo spoštovanja clovekovih pravic, tudi v podjetništvu. Pri tem lahko pomemb-no vlogo igrajo Smernice OZN za spoštovanje clove-kovih pravic v gospodarstvu, za katere je potrebno pripraviti nacionalni akcijski nacrt. OECD Nacionalna kontaktna tocka v Sloveniji še ni prejela pritožb glede clovekovih pravic, kar pomeni, da so tako Smernice OECD za vecnacional-ne družbe kot Smernice OZN za spoštovanje clovekovih pravic v gospodarstvu v Sloveniji prema-lo prepoznavne. Potrebno je vecati zavedanje o teh smernicah, ustvariti akcijske nacrte, javne diskusije na temo clovekovih pravic ter mreže organizacij na tem podrocju. Slovenija ima odlicne potenciale, da postane model integralnega zelenega go spodarstva v Evropi in da se na dostojanstven nacin izvlece iz gospodarske, družbene in moralne krize. To vizijo razvijamo že dve leti in pol, gradimo na uspešnih primerih v Slo-veniji in globalno v integralnem povezovanju razvoj- nih politik EU in v sodelovanju z nosilci integralne ekonomije v svetu. Univerza v Mariboru je trajnostna in družbeno od-govorna univerza, ki v vse programe svojih clanic vkljucuje družbeno odgovornost. Dobro bi bilo, da bi to naredile vse univerze v Sloveniji in po svetu. Vlada mora biti pri pripravi nacionalnih strategij na podrocju družbene odgovornosti bolj aktivna, kot je trenutno. Potrebno je vršiti mednarodno izmenja-vo, na dnevnem redu razprav mora biti aktivneje vkljucena družbena odgovornost. Nujen je deležni-ški dialog in zapisana strategija ter izvedene aktiv-nosti s proaktivno vlogo Vlade RS. Ob zakljucku konference so v petek podelili nagrade ASRIA ANSTED University, med prejemniki nagrad sta bila soustanovitelja inštituta IRDO, ki le-tos praznuje 10 let obstoja (ddr. Matjaž Mulej, Ani-ta Hrast). Ob konferenci je potekal spremljevalni program - Bazar zdravja, kjer so se predstavili neka-teri ponudniki izdelkov in storitev s podrocja zdra-vja. A.H. Potrebe, inovacije in družbena odgovornost Zasl. prof. Dr. Dr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta in IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Maribor Mariborsko gospodarstvo ni poznalo številk, ki jih je nanizala v Veceru 10. 3. 2014 A. Podgornik v clanku 'Izguba casa', ko nam je šlo dobro. Ni uvidelo dej-stev, ki jih je v istem Veceru zapisal D. Kracun v clanku 'Kohezijski Maribor'. Ni inovacij. Stanje je grozno. Da bi ga dojeli, malce poglejmo v ozadje. Tam vidim zlasti, da ekonomska teorija in praksa desetletja govorita o ponudbi, malo o povpraševa-nju, še manj o dejanskih potrebah ljudi in družbeni odgovornosti. Sedanja svetovna gospodarska in družbena kriza ima skupni imenovalec: preslabo upoštevanje de-janskih potreb ljudi in odgovornosti. Proizvodnjo so napihovali z zlorabo marketinga in tržnega komuni-ciranja, da so prepricevali ljudi, naj kupujejo, cetudi ne potrebujejo. S. Lecnik v Vecerovi nadaljevanki 'Slovenština in jaz' poroca, da so otroci sošolko da-jali v nic, ker ni imela modnih oblacil. Ko smo mi bili otroci, so nam ocitali le, ce nismo bili cisti. Zdaj lju-dem postaja jasno, da je neumno metati stran upo-rabna oblacila, avtomobile, hrano itd. Povpraševa-nje se zato krci. Uspevajo vendarle prodati tisti, ki najbolje upoštevajo potrebe in ponujajo njim ustrezne novosti. Niti stare ponudbe niti novosti, ki jih odjemalci ne štejejo za njim koristne, ne zmorejo postati inovacije; šele potem imajo korist tudi av-torji in zaposlovanja potrebni. Biti moramo enako lacni kot narava okrog nas, pra-vijo avstralski staroselci. Tisocletja živijo v pušcavi. Vsa desetletja truda, da bi uveljavili vec celovitosti delovanja strokovnjakov poleg njihove nujne ozke specializacije, smo veljali za cudne. A brez primerne celovitosti, h kateri vodi le med-strokovno ustvarjal-no sodelovanje, specialist prevec spregleda, cetudi je nujen. Potrebna lastnost strokovnjakov izostane, uspeh postane slucajen. Po podatkih iz tehnološko in marketinško naprednega sveta samo ena od tri tisoc idej postane inovacija, samo eden od sto pa-tentov in samo štirje od sto uradnih inovacijskih projektov uspejo. Enostranskost unicuje poslovanje, ljudi in naravo. Med vec pogoji za inovacijo sta podjetnost kot pri-pravljenost smiselno tvegati in podjetništvo kot uporaba podjetnosti. Jeseni 2013 je IRDO z 'Modelom M' usposabljal mlade brezposelne diplo-mirance vec strok za zaposljivost. Preko sto jih je prišlo na prvi pogovor. Samo dva sta dvignila roko, ko sem vprašal, ali so v svojem študijskem progra-mu kaj izvedeli o teoriji sistemov kot vedi o dosega-nju primerne celovitosti, o ustvarjanju inovacij iz idej, o podjetnosti in podjetništvu. Samo dva. Na posvetovanju o poti Maribora iz krize so se prisotni inženirji, zelo uspešni in sposobni ljudje, cudili, ko sem na to opozoril. Podjetnost ni zgolj naravna last-nost, kot je veljalo nekoc. Je tako potrebna, da na UM EPF že dve desetletji uspešno študirajo podjet-ništvo, a malo študentov. Še manj jih ima podiplom-ski študij o podjetništvu in inovacijah. Predlog, da bi uvedli slovenski med-univerzitetni podiplomski štu-dij o podjetništvu in inovacijah za inženirje, je pro-padel. Število profesorjev in študentov, ki izberejo teorijo sistemov, je majhno. Ne dojema se potreba po celovitosti, ozka specializacija je potrebna in pre-malo. Katera podjetja so propadla v Mariboru? Tista, ka-terih izdelki niso vec veljali za potrebne možnim od-jemalcem. Delovnih mest ne ustvarjajo država in investitorji, ampak odjemalci, ki kupijo, kar njihovim prednostnim potrebam ustreza. Investitorji so po-membni; prevzemajo tveganje, da bodo z naložba-mi ustrezali prednostnim potrebam dovolj velikega števila ljudi, ko bodo vstopili na trg kot ponudniki. Država investitorje (morda) privabi, nic vec. Dolg cas solidnega življenja brez veliko in nenehnih inovacij je (tudi) Mariborcane uspaval, novih potreb niso dovolj zaznavali. Poleg tega je v 1873-1914, po ameriški državljanski vojni, ki se je iztekla v zmago podjetnih, odšlo iz Slovenije kar 20% prebivalstva, seveda podjetnih. 20% je trikrat vec kot družba po-trebuje (pravih!) podjetnikov, da bi nehala živeti od rutine. Uvoz podjetnikov po zakonu Kraljevine Jugo-slavije iz l. 1928 ni utegnil spremeniti prevladujoce kulture rutine v kulturo inovativnosti in podjetnosti. V partizane so šli podjetni, številni so padli. Po odpi-ranju Jugoslavije po 1960 so šli v tujino podjetni. Današnja kriza izvaža podjetne. Pri drugih ni ambici-je garati in tvegati, saj je bilo generaciji za nami – zaradi pridnih staršev – prevec udobno, da se bi šte-li za razvajene, ampak so 'samo navajeni sodobne-ga' udobja. Svetovni podatki kažejo tudi, da so desetletja eko-nomike neo-liberalizma ustvarila izjemen življenjski standard za le 15% cloveštva, a na dolgovih – fi-nancnih, do narave in do naslednjih generacij – na-mesto na trdni skali zgrajen. Zdaj jih je treba placati. Maribor ni izjema. Bankam (morda pravilno) ocitajo, da se ne odpirajo do gospodarstva. Potrebe, da so tisti, ki grejo v ban-ko po kredit, prepricljivi o svoji odgovornosti, inova-tivnosti in siceršnji odlicnosti svojih projektov, svoje podjetnosti in podjetništva, v clankih o tem ne vi-dim. Hkrati bankam (ocitno) upraviceno ocitajo, da so prej dajala kredite, ne da so dovolj celovito pre-verila potrebnost in odgovornost. In še pika na i: od prve vlade in Ustave RS dalje je v Sloveniji bilo možno poslovanje brez družbene od-govornosti kot etike soodvisnosti, celovitosti in od-govornosti vsakogar za vplive na družbo; neo-liberalna enostranskost je prevladala nad A. Smitha zahtevo, da nevidna roka trga pomeni soodvisnost, dolgorocnost in celovitost, zato odgovornost in poš-tenost. RS še nima strategije za razvoj družbene od-govornosti, a je potrebna; to pravi tudi Evropska unija (3 leta), ne le IRDO (6 let). Clanek je bil objavljen v casniku Vecer, dne 12. 3. 2014, v rubriki Pogledi. Prof. ddr. Matjaž Mulej sprejema, dr. Timi Ecimovic podeljuje mednarodno nagrado za družbeno odgovornost ASRIA, Uni-verze Ansted. Se nadaljuje... Intervju: Salon uporabnih umetnosti V Salonu uporabnih umetnosti smo se pogovarjali z gospodom Borutom Wenzlom, enim od še-stih clanov ožje ekipe, ki skrbi za dogodke, razstave in vsebine, ki se odvijajo v prostoru, ki pove-zuje lokalne oblikovalce in umetnike. Kdaj je Salon uporabnih umetnosti odprl svoja vra-ta? Prostore bivše Velike kavarne smo priceli urejati že junija 2013, a smo glede zahtevnosti obnove lahko odprli vrata Salona uporabnih umetnosti šele sredi lanskega septembra, sprva kot razstavno prodajni prostor in nato januarja letos dejavnost okrepili še s kavarno in družabnimi dogodki. Stavba, v kateri se nahajate, ima 100 letno zgodo-vino. Kako je Salon povezan z bogato zgodovino stavbe? Stavba nekdanjega Theresienhofa, kasneje Velike kavarne in Casina je na elitni, centralni lokaciji v me-stu in je v preteklosti nudila okvir za razlicne gospo-darske in družabne dejavnosti. Ko smo demolirane prostore priceli prenavljati, smo pritlicni prostor skorajda nevede zasnovali podobno, kot je stavba delovala ob otvoritvi: obrtne delavnice in prodajal-ne z dopolnilno kavarniško ponudbo. Z odprtjem smo deležni osebnih zgodb Mariborcank in Mari-borcanov, ki so svojo mladost preživljali tukaj in nji-hovih želja po oživitvi prostora v zelo razlicnih prica-kovanjih. Temu skušamo karseda prisluhniti ter v sodobnem kontekstu ponovno vzpostaviti. Seveda ob tem zaigra tudi nota nostalgije po tem, kar mlaj-še generacije danes le še pogojno poznajo... Salon se nahaja v samem centru mesta, ali so med vašimi obiskovalci tudi turisti, ki obišcejo Maribor? Si lahko od njih obetate dodaten zaslužek? Maribor žal beleži upad turistov oz. se njihova struktura in s tem navade spreminjajo. Miselni vzor-ci, ki oblikujejo veljavne lokalne strategije so iz ne-kega preživetega casa, prav tako mestna uprava. Preprosto ne premorejo senzualnosti za stvari in priložnosti, ki mesto delajo privlacno. Redke izjeme vecinoma omagajo v birokratski neodlocnosti brez prave podpore. Sicer pa ja, seveda, v Mariboru ni vec kupne moci, turisti lažje kupujejo, vec jih je vec denarja pustijo v mestu. Salon predstavlja sticno tocko razlicnih ljudi, ki lahko s svojimi izdelki soustvarjajo nove ambiente. Kaj vse ponujate obiskovalcem? Salon uporabnih umetnosti povezuje lokalne obliko-valce. Omogocamo jim predstavitev in prodajo nji-hovega dela. Avtorske izdelke kombiniramo s “casovnimi kapsulami”, pohištvom in predmeti z oblikovalskim pedigrejem iz druge polovice prej-šnjega stoletja ter tako vzpostavljamo ustvarjalen ambient v katerem lahko obiskovalci posedijo ob kavi, caju, pogovoru, izbranih glasbenih dogodkih… Veliko jih vpraša, ce je vstopnina za razstavo. Artikli, razstavljeni v Salonu, so namenjeni tako ogledu kot tudi prodaji. Kateri ciljni skupini potro-šnikov je salon namenjen? Smo socialno podjetje in se ogibamo klasifikaciji po-trošnikov, naši obiskovalci so predvsem ljudje, ki so dovzetni za cloveške vrednote in kvalitete mestnega bivanja. Kako se je porodila ideja za odprtje Salona uporab-nih umetnosti? Nekateri od ekipe Salona smo kot oblikovalci sode-lovali pri razstavah in dogodkih v letu 2012, ko je nekdanja Velika kavarna bila zacasno razstavišce v okviru evropske kulturne prestolnice. Navdušeni nad stavbo, smo iskali koncept, ki bi preprecil po-novno zaprtje in najustreznejši je bil kooperativa ustvarjalnih sodelavcev, ki smo prostor najeli in pri-celi v njem razvijati današnjo zgodbo. Menite, da je mesto Maribor pripravljeno na to-vrstne oblike ''druženja'' in ''združevanja''? S kom nameravate navezati poslovne stike za sodelova-nje? Mešcani so vsekakor pripravljeni, saj to slišimo od njih samih in so tega veseli, medtem ko mesto Ma-ribor ni pripravljeno na skoraj nic. Se pa že dolgo pripravlja, vcasih prav neverjetno kolikokrat znova na iste stvari z istimi ljudmi… Poslovne stike navezu-jemo s sorodno mislecimi in nesebicno srcnimi po-samezniki, pobudami, organizacijami, podjetji… Koliko ljudi sodeluje pri ustvarjanju vsebin in do-godkov, ki se odvijajo v salonu? V ožji ekipi nas je 6, pa še kdo, ki bi po vloženem delu lahko spadal med nas. Vsebine in dogodke ustvarjajo tudi zunanji sodelavci. Njihovo število se sproti spreminja, nekatere zadeve so cikelno krajše naravnane od drugih; povprecno je v organizacijo vpletenih okoli 20 oseb mesecno. Kako je z zagotavljanjem financnih virov? Ali vam je uspelo pridobiti morda nepovratna sredstva za financiranje oziroma se financirate izkljucno iz last-nih virov, torej prodaje artiklov in trženja dogod-kov, ki jih ponujate trgu? Naš ekonomski sistem skušamo zaradi raznovrstnih in povezljivih dejavnosti izgraditi kompleksno. Za javna sredstva doslej še nismo kandidirali, izkljucno se financiramo iz lastnih virov, glede na visoke obra- tovalne stroške in najemnino še nismo rentabilni, tako da ožja ekipa nismo honorirani za opravljeno delo, oz. financiramo osnovno delovanje iz drugih projektov, vendar indeks ne kaže slabo. Sponzorji in meceni ste prijazno vabljeni k sodelovanju. Kakšni so nacrti za prihodnost? Na osnovi vzpodbudnega obiska in dobrega spreje-ma razmišljamo o širitvi kavarne v kombinaciji s prodajalno v 1. nadstropje, podobno kot je bilo ne-kdaj. Salon uporabnih umetnosti je v Mariboru vec kot dobrodošel, saj ponuja lokalnim obiskovalcem zani-mive dogodke, oblikovalcem pa lepo priložnost za promoviranje, predstavitev in tudi prodajo njihovih izdelkov. S prostorom, ki ima pedigre iz druge polo-vice prejšnjega stoletja nudi Salon uporabnih umet-nosti ambient, ki je vsekakor vreden ogleda. P. A. Ambient, ki krasi notranjost salona Se nadaljuje... Notranjost ponuja pedigre druge polovice prejšnjega stoletja. Foto: Facebook Salon uporabnih umetnosti in Primož Ademovic “Velicastno. Jokala sva. To bo ostalo v zgodovini Maribora in celega sveta. Bodi ponosen, ker si del tega in srecen, ker imaš takšne ucitelje. Prenesi jim najino obcudovanje in cestitke.” To je SMS sporocilo, ki sem ga poslal sinu, po prire-ditvi v prepolni dvorani Mariborskega gledališca. Dve predstavi je videlo nekaj tisoc ljudi, moral bi jo videti ves svet. Na Srednji ekonomski šoli Maribor uci zgodovino gospod Krabonja. Zanj zgodovina ni nekaj, ker se je pac zgodilo, ampak nekaj, kar še danes živimo. Zgo-dovino bi naj zacutili, in ne zgolj racionalno vedeli kdaj se je kaj zgodilo. Postavil si je cilj, skupaj z dija-ki, izdelati 6 milijonov ladjic iz starega papirja v spo-min na 6 milijonov žrtev holokavsta. Veliki projekt, ki so se mu pridružili mnogi posamezniki, šole in ustanove in v nekaj mesecih naredili približno 2,5 milijona ladjic. Ce je nekaj tisoc ljudi v nekaj mese-cih uspelo narediti “samo” 2,5 milijona ladjic, ali si lahko predstavljate, kako ogromno je šest milijonov ljudi? Velicasten projekt in velicasten zakljucek. Vec kot 100 nastopajocih, med njimi trije profesorji. Lahko bi udobno sedeli med nami, a so bili med tistimi, ki jim hocejo biti vzor. Lahko bi pretekle mesece po-poldneve presedeli v udobju svojega doma, a so ustvarjali zgodbo, ki bo za zmeraj ostala v srcih tistih, ki jih ucijo, in v srcih vseh, ki se jih je ta zgod-ba dotaknila tako ali drugace. Spomnili so nas, da tudi danes imamo veliko kon-centracijskih taborišc, le recemo jim drugace. Še pred kratkim je naša generacija ustvarila Srebreni-co. V drugih peklih ubijajo za vodo, za nafto, za zla-to, za vero… Vsak dan tisoce otrok umre zaradi žeje in lakote. Tisoce jih umre, ker nimajo najosnovnejše zdravstvene oskrbe. Vec kot dve milijardi ljudi trpi zaradi podhranjenosti. Tudi naši otroci so lacni, te-peni, ponižani. Ko prenehamo biti ljudje, se zgodi vojna. Takrat se vse ustavi. Nicesar ni – le vojna. Neki francoski pesnik je zapisal: 1937, 1938, 1939, 1940, vojna, vojna, vojna, vojna, vojna, 1946, 1947. To je bistvo vojne in vsakršnega unicevanja. Vse po-stane nic. Za vse ljudi. Za vse vojne. V vojni ni zma-govalcev, so le razlicne kolicine izgub. “Le poraz je hujši od zmage!”, je rekel Napoleon, ko je gledal mrtve zmagovalce. Vojna ni “spopad držav” – je razclovecenje, trpljenje, nesreca, bolecina, smrt. In to je najpomembnejše vedenje o vojni, ki ga ti otroci ne bodo nikdar pozabili. Med izpovedi otrok, taborišcnikov je neki fant zapi-sal: “Ni me bilo sram, ker sem Žid. Bilo me je sram, ker sem nemocen.” Hudo mi je in me je sram, ker sem nemocen. Ker ob vseh današnjih grozotah zapiramo oci, obraca-mo glavo, preklapljamo na drugi kanal. Ne dovoli-mo, da se nas dotakne trpljenje in bolecina drugih. Ne tvegamo, da nam v razkošju nicvrednih pred-metov kdo pokvari obcutka srece in samozadost-nosti. Kako lepo je, da je Afrika dalec, da ne meji-mo s Pakistanom, da Sudanci ne prihajajo k nam. Kako smo srecni, da ne ubijajo, tepejo, ropajo in posiljujejo nas in naših. “To je moje” in “to so naši”, so najstrašnejše bese-de in vir mnogoterega zla. Ta osebni, državni in na-cionalni egoizem ustvarja legalno pravico obracu-nati z vsem in vsakim, ki ni moj ali naš. Ustvarja pravico z orožjem braniti svoje – svoje stvari in svo-je ljudi – ubiti šest milijonov ljudi, le zato, ker niso bili “naši” in ubiti dvajset milijonov, ker je bilo tre-ba branili “svoje”. Zato odlocitev organizatorjev, da izkupicek name-nijo za šolanje najrevnejših indijskih otrok vsebuje mogocno sporocilo: vsi smo naši, ce trpi eden, trpi-mo vsi, pomagaj enemu in pomagal boš vsem. Nic bolj si šolanja in srece ne zasluži slovenski, nemški, ameriški, moj ali vaš kot indijski ali tibetanski otrok. Med odlicno predstavo nismo ploskali. Ko cutiš bo-lecino in trpljenje, ne ploskaš. Na koncu stojece ovacije in poklon uciteljem in vsem nastopajocim. V komentarju k obsežnemu pogovoru z vodjo pro-jekta ladjic, Borisom Krabonjo, ki je bil objavljen v tedniku 7D, sem zapisal: “Nekoc, pred davnimi casi je veljalo, da so bili ucitelji najbolj modri in castni clani skupnosti. Vzorniki. Vi, spoštovani Boris, do-kazujete, da se je nekaj te prakse ohranilo tudi pri nas. Je še upanje. Odlicno Ucitelj. Cista petka!” Cista petka tudi celemu kolektivu SEŠ, saj je takšen projekt možno izpeljati le ob sodelovanju vseh. Ne zaprite oci. Ne poglejte proc. Ne preklopite. Zajocite. Zajocite vsakic, ko zacutite bolecino dru-gega. To je edina pot do cloveka in edina rešitev za cloveštvo. Nismo nemocni. Ladjice upanja Piše: Ivan Soce, zapis je objavljen na www.soce.si Zakaj Nikrmana? Ime izhaja iz slovenske vere. Slovenska vera je nekaj posebnega, saj je verjetno ena redkih, ki je prežive-la skoraj do današnjih dni. Staroverci so znani še iz sredine dvajsetega stoletja. Med bogovi, ki so jih poslednji staroverci še v dvajsetem stoletju castili, so bili tudi Triglav, Kresnik in Nikrmana - slednja je bila znana kot »prasila, ki ureja vse na zemlji«. Ni imela uniformirane predstave, ampak so si jo staro-verci razlicno predstavljali, nekateri so jo videli v živalih, drugi v ljudeh, v naravi, za vse pa je to bila boginja, ki je najpomembnejša v rodnoverski teolo-giji. Saj ne, da bi želela "urediti vse na zemlji", am-pak se nekako navezuje na poslanstvo, ki ga doživ-ljam kot tista, ki pomaga udejaniti potencial vsake-ga posameznika in organizacije - moj slogan je Kjer želja najde pot (do uresnicitve). Zakaj? Izkusila sem sreco (tri hcerke, dva psa, en konj in vsakdanjosti, ki so Življenje), bolecino (neozdravljive bolezni, smrt v najožji družini …), materialisticni uspeh (položaji, funkcije, imenovanja, predsednica, direktorica, dobitnica tega in onega …), ljubezen (moža, prijateljic in prijateljev, vodij in sodelavcev), izdajstvo (“prijateljic”, “prijateljev”, “šefov” in “sodelavcev”), podporo, prenos energij (reiki, aya-huasca, merkava …) in zaupanje. Zato lahko cutim, razumem in sprejmem. Ne sodim, ampak poma-gam. Kaj pocneš v tem podjetju? Kaj lahko stranke pri tebi narocijo? Osredotocila sem se na ta podrocja: motivacija, ko-munikacija, coaching in povezovanje. Coaching za-to, ker tam lahko združim vse svoje znanje s podro-cja komunikacije, vodenja, menedžemnta, linvgisti-ke, psihologije ... iz 20 let delovnih izkušenj in razlic-nih vodilnih delovnih mest v javni upravi, lokalni upravi, neprofitnih organizacijah in pridobitnem gospodarstvu. Coaching (sem licencirana certificira-na poslovna in osebna coachinja z diplomo iz Lon-dona - AoEC) dojemam kot resnico, ogledalo, za-stavljanje ciljev in pot do cistokrvnih rezultatov. Odpiramo oci za pomembne stvari, vse ostalo … pride, kajne? Imate problem? Ljudje so apaticni? Težava je videti nerešljiva? Izzivi preveliki? Mi izzo-vemo. Moderiramo. Fasilitiramo. Pospešujemo ide-je. Viharimo možgane. Se gremo “art cafe”. Meto-do televotinga. Predstavljamo, rišemo, pišemo, bri-šemo, sestavljamo in razdiramo. Dokler vsak ele-ment puzzla ni na svojem mestu. Sestavimo time. Najdemo vloge. Si bolj vijolicen ali rumen? Si bolj vestnež ali samozavestnež? Ko veš, kaj si … najdeš rešitve – motivacijo, idejo, izdelek, storitev – ali preprosto – pravi odnos. Izboljšaš ucinkovitost in uspešnost. Podiraš stereotipe. Po-staneš, kar si. Samo-motiviran. Vse je mogoce. Skozi delavnice/osebni in skupinski poslovni in osebnostni coaching ter mentoriranje in trening, zaposlene in vodje usposobimo predvsem za: . opolnomocenje . aktivacijo potencialov vsakega posameznika . potenciranje potencialov posameznikov skozi timsko in skupinsko delo . timsko delo (spodbujanje timske komunikaci-je) . medpredmetne povezave/ interdisciplinarni pristop k osebnostnemu razvoju, voditeljstvu in razumevanju so-cloveka; . vkljucevanje življenjskih in poslovnih izkušenj in znanj v procese, ki jih zaposleni in vodje opravljajo . izkustveno ucenje . mentoriranje, trening in coaching znotraj ti-ma . spodbujanje inovativnosti . spodbujanje podjetniškega pristopa . razumevanje vloge v odnosu do svojih delež-nikov in potreb deležnikov . udejanjanje poslanstva in ucinkovitejše dose-ganje zastavljenih poslovnih ciljev . postavljanje merljivih ciljev svojega dela . razumevanje medsebojne soodvisnosti med zaposlenimi . razmišljanje izven okvirjev Na podrocju komunikacijskih storitev se vidimo kot blažilo, prva linija, filter za mirno delovanje … 1001 pravljica? 1001 resnica? Mi smo preverjali. Izkusili in se naucili. Znamo svetovati. Podreti jezikovne zi-dove. Zrušiti bariere nerazumevanja. Odkriti skrite pomene in prikrite laži. Videti manipulacijo in spre-gledati “dobra” dejanja. Znamo tudi odkriti potenci-ale. Nove ideje. Kravžljati možgane. Prisluhniti tihim in skritim. Povezovati ljudi, ideje, podjetja, medije in dogodke, tisk, radio in splet. Širiti viruse. In “govorice”. Preskusite nas. Smo vztrajni. Dosledni. Nacrtni. A pot je isto pomembna kot cilj. Smo vo-da. Nekomunikacije ni. In povezovanje? Brez povezovanja in sodelovanja ne gre. Zato sodelujem v projektu, ki išce najboljše-ga zaposlovalca v Sloveniji - Zlata nit - že od zacetka tega projekta; prav tako pri projektu Zlti kamen, ki išce najbolj propulzivne obcine (prav tako od zacet-ka), zato sem pri projektu Vkljuci.vse, ki ga dela Združenje Manager in ima za cilj uravnoteženje spo-la v procesu ekonomskega odlocanja in iskanje ter upravljanje ter maksimizacijo potencialov in talen-tov znotraj podjetja (ta projekt za Združenje Mana-ger tudi koordiniram in povezujem). V okviru tega projekta sem dobila tudi uradno "ime" - povezoval-ka zgodb. Tista, ki detektira priložnosti in poveže ljudi med seboj. Ce ne bi imela tega obcutka, lani ne bi v okviru projekta Razprimo krila dobili 45 pisem o nameri s strani obcin, nevladnih organizacij in gospodarskih subjektov za program revi-talizacije gospodarstva. Ce ne bi imela tega obcutka, ne bi kot predsednica PRSS uspe-la podeseteriti clanstva in ga povezati z vsemi pomembnimi akterji v Sloveniji ... Ta del, povezovalni, vidim kot svojo vlogo v prostoru in casu, kot svojo osebno odgo-vornost - ta del je moj vložek, pro bono comunis, s katero marsikdo med nami vztraja, tudi zaradi naših otrok. Zakaj prav Mell Gill v Sloveniji? Enostavno - ker da odgovor na naše pro-bleme tega prostora in casa. To sem ugo-tovila v lanskem letu, ko je bila politicna volja - projekt Razprimo krila sem omenila - pa se vseeno ni premaknilo (še). Umanj-kala je energija, tisto zavedanje, kaj jaz osebno in kaj moja organizacija in kaj moje okolje lahko (mora) pripomore k udejanja-nju. Odgovarja na vprašanja, zakaj se nam to dogaja, kaj lahko storimo drugace, kje se lahko "zaciklamo", od kod izvirajo naši vzorci, kako si re-programiramo možgane, da se iz te - ali cone udobja ali iz strahu - situacije premak-nemo. Dr. Mel Gill je eden prvih na svetu, ki se s tem podrocjem intenzivno, tudi znanstveno, ukvar-ja. Tudi pri njemu (kot verjetno pri vecini od nas), je k spremembi botrovala osebna tragicna izkušnja. Bil je 19 minut klinicno mrtev, izgubil je eno roko. Toda ni se predal. Zacel j študirati cloveško vede-nje, vzroke, posledice, vzgibe ... postal NLP praktik, ki je izobrazil vec trenerjev kot kdorkoli po svetu, vzpostavil svoj program, s katerim je znanstveno dokazal spremembe ... Je clovek, ki pozna ta pro-stor, ki je že bil v Sloveniji in v nas, Slovencih in Slo-venkah, prepoznal velik potencial. Morda tudi zato, ker smo sami zelo nagnjeni k samodestrukciji :-) Dr. Mel Gill svetuje tisocim po celem svetu, od ZDA do Singapurja, od Bolgarije do Avstralije. Tudi vod-jem nekaterih podjetij z lestvice Fortune 500, med drugim so njegove stranki Apple, Yamaha, Pfizer, najvecja azijska zavarovalnica ...vsekakor ga je vre-dno poslušati, ker je enkraten in izjemen, pred-vsem pa ni teoreticen, ampak prakticno naravnan. Kaj udeleženci pridobijo, ce to poslušajo? Ali se je še možno prijaviti? Vsebina seminarja je zelo konkretna. Odgovarja na naslednja vprašanja in izzive: 1) Kako delujejo vaši možgani in kaj lahko storite, da bo vaše razmišljanje vitalno 2) Kako biti ustvarjalni in stimulirati reševanje problemov in izzivov. 3) 5 korakov do »Kako postati vodja (sebe in dru-gih), osredotocen na rešitve« 4) 10 nacinov, kako ohraniti zdravje v tem »norem« svetu 5) Naucite se prepoznati 10 kognitivnih izkrivljanj, ki unicujejo življenje in odnose 6) 12 korakov za spreminjanje kognitivnih izkriv-ljanj in uporaba tehnik v vsakdanu 7) 15 stvari, ki si jih sami govorite in s tem saboti-rate vaš uspeh (vaš pogovor umu) … in kako jih izniciti 8) Kako reprogramirati vašo podzavest za uspeh, ljubezen, bogastvo in zdravje 9) 5 polnih strani mocnih afirmacij, ki bodo spre-menila vaše življenje na bolje 10) Uporaba zakona privlacnosti, ki vam omogoca uresnicitev vaših želja ….. na znanstveni nacin. 11) Uporaba mocnih nacel »Ne-navadnega uma” (Uncommon sense) za pridobitev osebne moci. Skratka, na kratko - skozi to nas opolnomoci, da za-živimo vse svoje potenciale. In ker sem v tem zacu-tila tudi svoje poslanstvo, sem zelo zelo vesela, da bo prišel tudi v Slovenijo. Da, na seminar se še lahko prijavijo - še ta teden, saj ga gostimo v Ljubljani v petek, 4. aprila, in na Ptuju 5. aprila. Kaj nameravaš storiti v prihodnje – spet kaj nove-ga? Skupaj z Zavodom Nazaj na konja pripravljamo de-lavnice coachinga s konji - dokazano so namrec pro-cesi nekajkrat hitrejši in ucinkovitejši - in tega se res veselim, saj to zame pomeni združitev dveh ljubezni - poslovne (coaching, udejanjanje potencialov) in zasebne (jahanje). Ne vem, koliko ljudi ve, da sem v svoji mladosti preskakovala ovire s konji in da se je ocitno ta ljubezen prenesla tudi na vse tri hcer-ke, saj tudi one hodijo na jahanje, druga hcerka pa celo vidi svoj poklic v veterinarstvu - specializacija konji :-). To podrocje je izjemno inovativno v Slove-niji, zato bo verjetno kar nekaj skepse, po drugi strani pa je to samo še nekaj vec, kar me spodbuja. V drugi polovici aprila pa zacnem sodelovati še z brezposelnimi v Ljubljani, ki vstopajo na trg - izjem-no pomembno se mi zdi, da dobijo obcutek za to, kako pripraviti svoj poslovni nacrt, kako poiskati svoj sinji ocean, kako postaviti svojo podobo, s kom se povezovati, na kaj paziti ... Ljudje morajo spet videti upanje in smisel svojega obstoja v tej mali državici, od govorjenja in jamranja se ne bo nic premaknilo! Kaj svetuješ clanom, kako zaživeti dobro, odgo-vorno ipd.? Zacnite pri sebi. Priznajte si (drznite si to storiti, upajte si to storiti), kaj so vaši potenciali in kaj pravzaprav želite v življenju. Denar? Ja, to so nam nekako vcepili v male možgane. Pri vsem skupaj pa je denar le posledica tega, kar pocnemo. Ce pocne-mo nekaj z ljubeznijo in s pravo energijo, je denar posledica in bo ostal. V vseh drugih primerih bo izginil - to se lepo kaže tudi pri naših tajkunih. Žal so nam mediji posredovali neko sliko, v kateri mo-ramo živeti - imeti to in ono ... hkrati pa smo poza-bili na svoje bistvo in smo nesrecni. Torej, svetuje; bodite odgovorni do sebe in do družine in bodite to, kar ste. To je prvi korak. Potem gre odgovor-nost do vseh ostalih podrocij bistveno enostavneje in ucinkoviteje. Kje te najdejo in kaj posebnega lahko pripraviš za naše clane? Najdejo me povsod (smeh), torej na www.nikrmana.eu, na facebooku https://www.facebook.com/Natalie.C.Postruznik, na lin-kedinu: si.linkedin.com/in/natalijapostruznik/, na scribdu: http://www.scribd.com/natalija_postružnik, na slidesharu: http://www.slideshare.net/natalijapostruznik1, na twitterju: https://twitter.com/NatiPostruznik, e-naslovu natalie@nikrmana.eu in gsm št. 040 808 999. A. H. Spremeniti možgane! Intervju z mag. Natalijo Postružnik, soustanoviteljico ter clanico Strokov-nega sveta Inštituta IRDO, lastnico podjetja Nikrmana in organizatorico do-godka z dr. Melom Gillom, Spremenite svoje možgane in spremenili boste svoje življenje. Se nadaljuje... Se nadaljuje... Natalija in Lara na konju Starošince, foto: osebni arhiv DO v EU in po svetu Osnutek direktive za razkritje ne-financnih informacij in raznoliko-sti potrjen Odbor stalnih predstavnikov je 26. februarja 2014 potrdil dogovor med Helenskim predsed-stvom Sveta in predstavniki Evropskega parla-menta in sicer o osnutku direktive za razkritje nefinancnih informacij in raznolikosti dolocenih velikih evropskih podjetij. Novi ukrepi bodo od nekaterih velikih evropskih podjetij zahtevali dokument, ki ga bodo podjetja morala pripraviti enkrat na leto in ki bo zajemal stanje s podrocja okolja, družbe in odnosa do zaposlenih, spoštovanja clovekovih pravic, boja proti korupciji in podkupovanja. Izjava bo mora-la vsebovati opis politik, izide in tveganja, pove-zanih s temi zadevami. Novi ukrepi so usmerjeni v krepitev preglednosti družbe in njene odgovornosti, hkrati pa k omeji-tvi nepotrebnih upravnih obremenitev in zago-tovitvi ravni enakih konkurencnih pogojev po vsej EU. Vec informacij. CSR Europe Webinar: interna organizacija clovekovih pravic CSR Europe 28. aprila 2014 ob 15. uri pripravlja webinar na temo interne organizacije clovekovih pravic v podjetju. Gre za prvo aktivnost Evrop-skega centra za podjetništvo in clovekove pravi-ce, webinar pa bo podjetjem omogocal razpravo o izzivih interne organizacije clovekovih pravic znotraj strukture podjetij. Webinar je za clane CRS Europe, brezplacen. Vec informacij. CSR Europe predstavlja novo kampanjo Trajnostno življenje v mestih 20. marca 2014 je CSR Europe pricela svojo evropsko poslovno kampanjo Trajnostno življe-nje v mestih, katere namen je motivacija, pod-pora in posredovanje orodij mreži vec kot 5000 podjetij za gradnjo novih strateških povezav med podjetji in mesti. S pomocjo kampanje si bodo udeleženci prizadevali za trajnostno življe-nje v mestih za državljane in potrošnike, podje-tja pa spodbujali k trajnostnemu poslovanju. Re-zultati triletne kampanje bodo predstavljeni na CSR Europe Enterprise 2020 Summitu v letu 2015. Vec. 2. Evropska konferenca o pisme-nosti v zdravju 10. in 11. aprila 2014 bo v mestu Aarhus na Dan-skem potekala 2. evropska konferenca o pisme-nosti v zdravju. Dogodek organizira tamkajšnja univerza, cilj dogodka pa je spodbuditi zdrav-stveno pismenost prebivalstva in družbe, s po-mocjo raziskav, ki so jih izvedli na tem podrocju, intervencij ter politik, ki zagotavljajo platformo za izmenjavo izkušenj in znanja za strokovnjake, ki delujejo na tem podrocju. Vec. CSR Europe Webinar: Zakaj je so-cialno intra-podjetništvo po-membno za vaše poslovanje 15. aprila, bo CSR Europe gostil webinar na temo "Zakaj je socialno intra-podjetništvo pomembno za vaš posel." Na webinarju boste dobili vpogled o tem, kako lahko socialno intra-podjetništvo pomaga vašemu podjetju rasti in kaj so kljucni izzivi za podjetja, vec o tem, kako številni clani CSR Europe uporabljajo tovrstno podjetništvo v svojem poslovanju in kaj so prednosti, ki jim le-to prinaša, ugotovili boste tudi katere so pre-dnosti pri ocenjevanju intra-podjetniškega oko-lja. Za vec splošnih informacij o intra-podjetništvu preberite blog prof. Davida Graysona, profesorja korporativne družbene odgovornosti. Vec o webinarju je na voljo na spletnih straneh CRS Europe. Nove ekonomije za trajnostne ho-rizonte Ekvilib Inštitut in podjetje Studio Moderna 12. maja 2014 že drugic združujeta svoji tradicional-ni letni konferenci o družbeni odgovornosti z enim kljucnim sporocilom – ustvarjanje poslovne vrednosti mora hoditi z roko v roki z ustvarja-njem družbene vrednosti. Soorganizaciji konfe-rence se tako kot lani pridružuje IEDC – Poslovna šola Bled in Mreža za družbeno odgovornost Slo-venije. Na mednarodnem forumu socialnih podjetnikov, nevladnih organizacij in gospodarstvenikov bo-mo skušali odgovoriti, zakaj je družbena odgo-vornost podjetij poslovna nuja, zakaj so investici-je in partnerstva s socialnimi podjetniki in nevla-dnimi organizacijami prihodnost uspešnih po-slovnih modelov ter zakaj je rast gospodarstva v Sloveniji odvisna od dviga inovativnih delovnih procesov, dostopnosti virov financiranja in dviga podjetniške kulture. Udeležba na konferenci je brezplacna, prijava pa je možna do 8. maja 2014 oz. do zasedbe vseh prostih mest. Vec informacij in prijava. Kako do sredstev za sofinancira-nje osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje –predstavitev Podjetja in organizacije se v vedno vecji meri za-vedajo svoje družbene odgovornosti in vpliva ter informacij, ki jih s poslovanjem sporocajo svojim zaposlenim ter ostalim deležnikom. Zavedajo se, da za njihovo uspešnostjo stojijo zaposleni, ki so kljucni v dolocenem delovnem procesu. Njihovo zadovoljstvo in pripadnost sta bistvenega pome-na za uspešen razvoj in rast podjetja. Ucinki dru-žbeno odgovornega upravljanja s cloveškimi viri niso le kratkorocni in trenutni, temvec prinašajo dolgorocne, pozitivne rezultate. Štajerska gospodarska zbornica v sodelovanju z Ekvilib Inštitutom 14. aprila 2014 pripravlja pred-stavitev certifikata Družini prijazno podjetje. Predstavljen bo Javni poziv za sofinanciranje pri- dobitve osnovnega certifikata v letu 2014/2015. Sofinanciranje je v višini kar 80% stroškov oziro-ma 3.547,20 EUR. To je hkrati zadnji razpis za sofinanciranje v okviru Operativnega programa razvoja cloveških virov za obdobje 2007 – 2013! Na predstavitvi bodo sodelovala tudi podjetja in organizacije iz regije, ki so že imetniki certifikata. Vir in vec informacij. 9. mednarodna konferenca inter-disciplinarnih družbenih ved V Vancouvru v Kanadi bo 11. do 13. junija 2014 potekala 9. mednarodna konferenca interdisci-plinarnih družbenih ved, ki je namenjena znan-stvenikom, raziskovalcem, študentom in drugim. Na konferenci lahko sodelujete s svojim prispev-kom in sicer s podrocij: družbene in skupnostne študije, civilne in politicne znanosti, kulturne študije, globalne, okoljske, organizacijske, izo-braževalne komunikacijske znanosti ter študije spomina. Vec o konferenci. Vec Evrope –vec Slovenije: Zele-no gospodarstvo v Evropski uniji in Sloveniji –si ga lahko (ne)privošcimo? V petek, 4. aprila 2014, bo na na 1. mednaro-dnem sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN v Gornji Radgoni pote-kal posvet ”Vec Evrope – vec Slovenije: Zeleno gospodarstvo v Evropski uniji in Sloveniji – si ga lahko (ne)privošcimo?”. Predavatelji bodo: dr. Janez Potocnik, evropski komisar za okolje; mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje; predstavnik ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v potrjeva-nju); Gregor Bencina, predsednik upravnega od-bora skupine Jelovica; Renata Karba, Umanote-ra. Potrebna je predhodna prijava na telefonski šte-vilki 040/234 197 ali na e-naslovu matjaz.stefancic@cnvos.si. Vec informacij. Dogodki, konference Se nadaljuje... Okrogla miza ob Svetovnem dne-vu zdravja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije z Mre-žo NVO 25x25 vabi na okroglo mizo ob Svetov-nem dnevu zdravja. Posvecena bo vlogi nevla-dnih organizacij na podrocju preprecevanja kro-nicnih nenalezljivih bolezni. Okrogla miza bo po-tekala v cetrtek, 3. aprila 2014, ob 11. uri v M hotelu Ljubljana. Na okrogli mizi bodo aktivno sodelovali: Matija Cevc (Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije), Marijan Ivanuša (Urad Sve-tovne zdravstvene organizacije v Sloveniji), Samo Fakin (Zavod za zdravstveno zavarovanje RS), Tanja Cufer (Društvo onkoloških bolnikov Slove-nije), vabljeni pa so predstavniki Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdra-vje. K udeležbi in razpravi organizatorji vabijo tudi novinarji in predstavnike NVO s podrocja zdravja. Prijave in vec informacij: drustvo-zasrce@siol.net. Dnevi evropske kulturne dedišci-ne Zavod za varstvo kulturne dedišcine v mesecu marcu, aprilu in maju pripravlja deset srecanj po vsej Sloveniji, katerih namen je: predstavitev preprostega koncepta Dnevov dedišcine in leto-šnje teme, iskanje možnosti medsebojnega po-vezovanja (institucije s podrocja kulturne in na-ravne dedišcine, izobraževanja, kulture, turizma, športa, društva, lokalne skupnosti …) in regional-no usklajevanje koledarja prireditev. V okviru srecanj bodo potekale brezplacne delav-nice s predstavitvami prakticnih primerov, kako dedišcino približati vsem starostnim skupinam, od najmlajših vrtcevskih otrok, osnovnošolcev, srednješolcev, radovednih odraslih do šolajocih se upokojencev. Delavnica je namenjena pedagoškim delavcem ter vsem, ki jih izobraževanje o dedišcini zanima. Predstavili bodo Dneve evropske kulturne dedi-šcine in letošnjo temo, celostno metodo vseživ-ljenjskega ucenja oz. vzgoje Poucevanje skozi dedišcino in program Spoznaj, varuj, ohrani in nekaj vsebin, ki jih ponuja lokalna dedišcina. Da-tumi srecanj in prijava so na voljo na spletni stra-ni zavoda. Odnosi na križišcu sodobnega casa Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije vabi na V. Kongres zakonskih in družin-skih terapevtov Slovenije, z naslovom odnosi na križišcu sodobnega casa. Potekal bo v petek, 11. in v soboto, 12. aprila 2014 v Ljubljani. Plenarna predavanja bosta gostila, dr. Pamela Oatis, pe-diatrinja, vodja oddelka paliativne oskrbe v Mer-cy Children's Hospital, Toledo, Ohio in vodja pro-grama »Parenting by Connection«, Hand in Hand Parenting, Ohio, na temo »Supporting Connected Parenting in Modern Times«, ter dr. Alojz Ihan, specialist klinicne mikrobiologije in redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s pre-davanjem »Telo v stiski«. Vec informacij in prija-ve. Medgeneracijsko sodelovanje v podjetjih: Skozi teorijo v prakso! Konzorcij Sodelujemo vabi na Medgeneracijsko sodelovanje v podjetjih: Skozi teorijo v prakso!, ki bo potekal v cetrtek, 17. aprila 2014, ob 9. uri v Ljubljani. Zakaj se udeležiti dogodka? Medgeneracijsko sodelovanje bo v prihodnosti predstavljalo enega najvecjih izzivov, s katerim se bodo srecevala podjetja. Ker na inovativen nacin združujemo gospodar-stvo, akademsko sfero in organizacije na podro-cju medgeneracijskega sodelovanja. Ker z izboljšanjem sodelovanja med generacija-mi v podjetju ustvarjamo bolj spodbudno delov-no okolje. Podjetja s poudarkom na medgenera-cijskem sodelovanju bolj ucinkovito dosegajo zastavljene cilje. Ker na ta nacin dosežemo, da se dobre prakse izkušenih delavcev prenesejo na nove zaposlene. Vpeljava medgeneracijskega sodelovanja v podjetje predstavlja konkurencno prednost in družbeno odgovornost. Ker promocija medgeneracijskega sodelovanja v podjetjih zbližuje generacije ter generira nove ideje in ambicije. Prijavite se lahko preko splet-nega obrazca in sicer do 14. aprila 2014. DEKD - Dnevi evropske kulturne dediščine Sodelujte EU si ti! Kulturno izobraževalno društvo PiNA je v sklopu projektnega partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parla-mentom pri komuniciranju evropskih vsebin iz-vedlo javni natecaj za logotip, slogan in video, namenjen mladim med 15. in 25. letom starosti, preko katerega se je iskala idejna rešitev, ki bi mlade spodbudila k udeležbi na volitvah v Evrop-ski parlament, ki bodo v Sloveniji potekale 25. maja 2014. Izmed vseh prispelih predlogov je petclanska strokovna komisija izbrala logotip, slogan in vi-deo, za katere meni, da imajo najvecji motivacij-ski potencial in sporocilno vrednost za slovensko mladino. Z natecajem in izbranim logotipom želijo mlade spodbuditi k volitvam in prispevati k temu, da bodo mladi bolje informirani, da bo njihov glas prvi korak na poti k vkljucevanju v politike, ki jih zadevaj, da bodo mladi ne le pomembna skupina volivcev, temvec tudi vplivna. Ne privoli - voli! Projekt Part Y -pridobivanje sredstev iz evropskih virov finan-ciranja Organizacije zaradi hitrih sprememb, konkurence in zahtevnejših razmer na trgu išcejo dodatne financne vire za financiranje njihovih projektov. Za uspešno pridobivanje EU sredstev so potreb-na specificna znanja in kompetence priprave ter izvedbe EU projektov. Zavod Ypsilon v soboto, 5. aprila in nedeljo, 6. aprila v okviru projekta Part Y prireja brezplacno intenzivno izobraževanje na temo ucinkovite priprave projektne dokumenta-cije. Namenjena je Y generaciji do 30. leta, da se naucijo uspešno prijavljati na evropske razpise in pridobivati sredstva iz EU. Izobraževanje v aprilu bo le zacetek dolgorocnega izobraževanja za pri-dobivanje sredstev iz evropskih virov financira-nja. Izobraževalne aktivnosti v okviru projekta Part Y bodo potekale do konca februarja 2015. V tem obdobju bodo izbrani udeleženci pod men-torstvom izkušenih projektnih vodij lahko pripra-vili svojo prijavnico za prijavo na evropski razpis Europe for Citizens. Izobraževanje bo potekalo v 'Na Triglav spreminjat svet! Simbioza medgene-racijskem centru' na Dunajski 22, v Ljubljani (v pritlicju poslovne stavbe Slovenijalesa). Vec in-formacij. Managerkam prijazno podjetje 2014 Sekcija managerk objavlja razpis za priznanje Managerkam prijazno podjetje 2014. S podelitvi-jo priznanja managerkam prijazno podjetje želi Sekcija managerk pri Združenju Manager še bolj poudariti pomen in vlogo vodilnih in vodstvenih žensk, tako v podjetju kot v širši družbi. K sode-lovanju vabijo podjetja, ki imajo na vodilnih in vodstvenih mestih vsaj 1/3 managerk, vsaj 40 zaposlenih in ki v zadnjih treh letih izkazujejo trende rasti. Razpis. Mi zbiramo –zbiraj tudi ti! Društvo Ekologi brez meja v sodelovanju s pod-jetjem Dinos pripravljajo vse potrebno za tretjo izvedbo projekta »Star papir za novo upanje«, ki bo potekal med 17. marcem in 30. aprilom, zato k sodelovanju vabijo vse prebivalce Slovenije. Cilj projekta je ponovno aktivirati celotno Slove-nijo in postaviti rekord v kolicini zbranega stare-ga papirja. Sredstva, ki bodo zbrana s pomocjo starega papirja, bodo tudi letos šla v prave roke, saj bodo organizatorji s pomocjo natecaja del sredstev namenili v dobrodelne namene, del ga bomo namenili vsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo zbirale star papir, manjši del pa bo šel za druge okoljevar-stvene projekte Društva Ekologi brez meja. So-delujte! Vec informacij. Razpisi Subvencije za zagon inovativnih podjetij Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo po-deljuje tehnološko inovativnim podjetjem, ki so na zacetku svoje poti in za širši trg razvijajo inovativne produkte, procese in storitve z visoko dodano vre-dnostjo, subvencije za zagon. Namen produkta je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posame-znikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na raz-voju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev. Maksimalna višina subvencije iz ciljne skupine P2A je 20.000 EUR. Rok za predložitev vlog je 25. 4. 2014. Celoto besedilo razpisa. Javni razpis za sofinanciranje novih investicij na širšem obmocju Mari-bora Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvo-dnega obrata, širitvi obstojecega obrata ali zacetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstojecem proizvodnem obratu. Na razpis se lahko prijavijo vse pravne in fizicne osebe, ki se ukvarjajo z gospo-darsko dejavnostjo, ne glede na njihovo pravno obliko in velikost. Okvirno skupno na voljo za leti 2014 in 2015: 3,3 mio eur. Rok za prijavo je 28. 4. 2014. Vec. Delovni preizkus in povracilo stro-škov delovnega preizkusa za mla-de brezposelne Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je na svoji spletni strani objavil javno povabilo za delovni preizkus in povracilo stroškov delovnega preizkusa za mlade brezposelne, prijavljene pri Zavodu. V delovni preizkus se vkljucujejo mladi brezposelni, stari do 29 let, ki so prijavljeni v evidenci brezpo-selnih oseb na Zavodu. Predvidena je vkljucitev 2770 brezposelnih, na voljo sta 2 milijona evrov. Rok za oddajo ponudb je odprt do porabe sred-stev, najdlje do 1. 9. 2014. Vec. Javni razpis za sofinanciranje indi-vidualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini Odprt je javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini. Namen javnega razpisa je preko sofinanciranja upravicenih stroškov individualnih nastopov podje-tij na mednarodnih sejmih v tujini slovenskim pod-jetjem povecati možnost predstavitve izdelkov/storitev mednarodni poslovni javnosti, povecati možnost poslovnega sodelovanja slovenskih podje-tij s tujimi partnerji in zvišati stopnjo internaciona-lizacije slovenskih podjetij. Javni razpis bo odprt do vkljucno 30. 4. 2014, do 13.00 ure. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo pred-meta tega javnega razpisa znaša 400.000,00 EUR. Vec informacij. Javni razpis za sofinanciranje trž-nih raziskav na novih tujih trgih v letu 2014 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izdelave tržnih raziskav podjetij, ki so prisotna na tujih trgih, glede možnosti prodora obstojecih izdelkov/storitev ali skupin izdelkov/storitev (v nadaljevanju izdelkov) na nov tuj trg ali prodora novih izdelkov na nov tuj trg. Namen javnega razpisa je, da se s sofinanciranjem tržnih raziskav na novih tujih trgih slovenskim podjetjem, ki vstopajo na novi tuji trg oziroma širijo in diverzificirajo svoje poslovanje na tujih trgih, olajša odlocitve pri vstopu oziroma na-cinu vstopa na izbran nov tuj trg. Cilj razpisa je podpreti do 40 slovenskih podjetij pri izdelavi trž-nih raziskav na novih tujih trgih. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo pred-meta tega javnega razpisa, znaša 190.000,00 EUR. Javni razpis je odprt do vkljucno 7. 5. 2014, do 12.00 ure. Vec informacij. Prejeli smo Nekaj misli ob 9. mednarodni kon-ferenci IRDO Maribor, 6. in 7. marec 2014 Družbena odgovornost (DO) je oziroma naj bi bila sicer pravno urejen vendar predvsem nacin mišlje-nja in posledicno nacin življenja in delovanja, ki mora biti usmerjen predvsem v urejanje družbenih odnosov, ob katerih ali v okviru katerih pa mora nujno upoštevati celovitost okoljskih danosti in, predvsem, možnosti. Pravni okvirji vzpostavljanja DO morajo biti zasno-vani in uveljavljeni tako, da . odražajo doseženo raven DO v konkretnem družbenem okolju . terjajo nadaljnji razvoj DO tako, da bodo dol-gorocni cilji celovite spremembe nacina miš-ljenja in delovanja posameznikov in družbe kot celote dosegljivi in izvedljivi Izven razmišljanja o dopolnitvah in spremembah pravnega sistema se mora aktivnost tistih, ki se, kot IRDO, ukvarjajo z DO in njenim razvojem usmerjati predvsem na uveljavitev mnogih bistve-nih pojmovnih opredelitev. Pojmovnik, kakršen je tako na svetu kot pri nas uveljavljen sedaj, namrec neposredno onemogoca vsakršno realno razmišlja-nje o DO že na idejni, kaj šele na izvedbeni ravni. Med najpomembnejšimi spremembami uveljavlje-nega nacina mišljenja je zagotovo drugacna opre-delitev družbe kot celote in posebej civilne družbe. Ce pojem družba ne bo razumljen kot celota, ki vkljucuje tudi politicno, vojaško in ekonomsko = gospodarsko skupnost, razumevanje DO kot celo-vitega, vsestranskega sistema dojemanja odnosov tako med ljudmi, pripadniki bodisi posamezne dru-žbe (politicna skupnost) bodisi cloveštva kot celo-te, preprosto ni mogoce. Pri tem si drznem povzeti in prilagoditi del razpra-ve oziroma izjavo ge. Mojce Markizetti (in ob tem kritizirati popustljivost sestavljavcev ISO26000): DO je (mora postati) nedeljiva. Nesprejemljivo je loceno, razdvojeno razumevanje DO kot DO, ki naj jo upošteva „gospodarstvo“ in DO, ki naj jo upošteva „negospodarstvo“ - že loci-tev tega na dva locena segmenta cloveškega delo- vanja je nerazumljivo, nerazumno in zaradi tega neposredno škodljivo – kar zagovarja za sedaj pravno urejena locitev oziroma omejevanje DO na gospodarstvo, kar izrecno navaja omenjeni ISO 26000, ki naj ne bi veljal za politiko (kar koli se s „politiko“ že razume) ceš da se za politicne institu-cije upraviceno domneva, da po sebi ravnajo dru-žbeno odgovorno. Glej ISO 26000, uvod Str. 5 – vrstica 302-306, zlasti tc. 3.1. (vrstica 303), kjer se DO definira kot namenjena „organizacijam“ morda tudi 5. odstavek, vrstice 315 do 318, kjer o obliki delovanja DO navaja dobrodelne, humanitar-ne itd. dejavnosti – te so, vsaj po mojem razume-vanju DO potrebne izkljucno zaradi tega, ker DO ni uveljavljena in celovito razumljena, pojmovana. Obstoj dobrodelnih ipd. dejavnosti je dejansko do-kaz, da je DO šele na zacetku svojega nastajanja, ne pa tudi obstoja. Str. 9 in 10, poglavje 3.3.5., vrstice 473-501 Delitev med „trajnostjo“ (sustainable) in DO je v tem hipu, ko DO de facto še ni uveljavljena, morda celo nujna ali vsaj potrebna. Vendar je potrebno že sedaj delovati socasno: DO v svojem polnem po-menu ni možna, ce tudi trajnostni razvoj ni v celoti del našega nacina mišljenja in delovanja. In, seveda, poglavje 3.4. vrstice 502 do 516, v kate-rih izrecno deli politicno oblast (in posledicno kon-kretno skupnost) od „organizacij“, pri cemer sled-njim ali od slednjih zahteva družbeno odgovorno delovanje, od prvih, tako od „oblasti“ kot od skup-nosti v celoti, pa ne. Verjamem, kot pravi Ddr. Matjaž Mulej, da v tre-nutni konstelaciji moci snovalci ISO 29000 niso imeli realne možnosti uveljaviti natancnejših in vseobsegajocih, morda celo obvezujocih pravil in, da so v teh pripombah navedene pripombe bile aktivni del tedanjih razprav. Vendar to ne pomeni, da se je treba s tem sprijazniti – delovanje IRDO in sorodnih institucij je pac treba obremeniti še z do-datno, verjetno najtežjo nalogo: preseci omenjeno trenutno konstelacijo moci in segati po na zacetku omenjenem koncnem cilju: DO kot celovit nacin tako mišljenja in delovanja vseh in vsakogar. Pov-sod! V tem smislu je potrebno obnoviti še razpravo z go. Melito Gabric, predstavnico SLO MZZ: Pri tem ne želim in ne nameravam kritizirati nje in nacina njenega podajanja, ampak uveljavljen nacin razmišljanja, ki je oblikoval takšne izjave in razmiš-ljanja. Gre za njeno (in ne samo njeno, naj spomnim le na razpravo dr. Milana Zvera nekaj dni prej, na neki drugi prireditvi ali precej vec dve desetletji staro izjavo baronice Thatcher: „There is nothing like society“ (ali: nekaj kot družba ne obstaja)) loceva-nje med gospodarstvom in družbo na nacin, iz ka-terega je, žal, bolj ali manj vsakomur samoumevno razumljeno, da gospodarstvo ni del družbe. Še vec, da so gospodarstvo, politika (glej zgoraj ISO26000, uvod, tocka 3.4) in družba (in mogoce še kaj) povsem locene zadeve, ki, ce že imajo kakšne sticne tocke, te zgolj poudarjajo medsebojno nad-rejenost oziroma podrejenost v navedenem vrst-nem redu (v smislu, da je prvo navedeni nadrejen naslednjima, drugo navedeni pa tretjemu; da je, torej, pomen obstoja družbe zgolj in samo v tem, da izvaja potrebe prvih dveh. Brez pretirane zlobe lahko trdim, da gre za obnovo fevdalnega in starej-ših sistemov, v katerih je pretežni del družbe de facto in de iure bil namenjen izkljucno izpolnjeva-nju zahtev vladajoce manjšine). Ob vsem tem pa morda ne bi bilo odvec poudariti, da gre zlasti pri nacelih DO za sorazmerje: Ce trdimo, da je družbena odgovornost sistem, v katerem s(m)o posamezniki odgovorni do družbe, velja tudi, da je družba odgovorna do posamezni-kov. Tako, kot „clovekove pravice“, temeljece na geslih francoske revolucije in deklaracije o neodvisnosti ZDA, definirane v deklaraciji OZN o clovekovih pra-vicah (1948) ter pravno dolocene s pogodbo iz Ni-ce ter nato potrjene z Lizbonsko pogodbo (vsaj za EU) ne morejo biti razumljene zgolj kot pravica po-sameznika, ampak tudi kot njegova dolžnost, obve-za do upoštevanja enakih pravic vseh drugih, tudi za DO velja, da je ta proces reciprocen. Ne glede na to, kako ozko ali široko pojmujemo družbo. V koncni razlicici gre namrec za cloveštvo kot celo-to. Branko Gerlic, Sekcija za UTD, Maribor Kaj bomo storili za naš planet? Sprašujem se, zakaj se od leta 1901 podeljujejo Nobelove nagrade za mir; to pomeni 112 nagrad za mir (enako število za fiziko, kemijo, fiziologijo ali medicino, leta 1968 pa je bila uvedena še Nobelo-va nagrada za ekonomijo), toda nikoli še nihce ni ustvaril miru na planetu Zemlja? Ali se tisti, ki prej-me Nobelovo Nagrado za mir (dobili sta jo tudi EU in ZDA), to najprestižnejšo nagrado na svetu, vpra-ša, kakšno odgovornost nosi s to nagrado? Kako je mogoce, da v 112. letih nihce še ni uspel ustvariti miur na Zemlji? Kako je mogoce, da pri toliko humanitarnih institucijah, pri toliko humanih ljudi (med katerimi štejem tudi sebe) in ostali sve-tovni populaciji, pri toliko Nobelovih nagrajencih še nismo uspeli odpraviti vojne, orožja, revšcine, lakote, nasilja, trpljenja, prepirov, umorov, samo-morov,...? Kako sta se lahko zgodili 2 svetovni voj-ni, potem pa še balkanska in da ne govorim o dru-gih vojnah po svetu? Sprašujem se ali sem morda z drugega sveta, ker tega sveta ne razumem? Kdo je tisti, ki mu to ustreza? Kako je mogoce sprico vsega zla na tem planetu, da se lahko sploh še kdo na svetu nasmeje, ker ta svet je takšen, da bi se lahko vsi samo jokali? Kako, da ne reagira OZN, Unicef, sodišce za clovekove pravice, varuh clovekovih pravic, kako da ne reagi-rajo osebe na mnogih politicnih funkcijah po svetu, kako to, da nikomur ni mar za ljudi, ki trpijo, trpi-mo pa v glavnem vsi? Kako da združeni narodi- organizacija, ki je po strahotah druge svetovne voj-ne združila cloveštvo pod skupno zastavo, kako da OZN ni ustvaril miru na zemlji? Nekdo mora imeti odgovor in nekdo mora imeti rešitev. OZN je mednarodna organizacija, ki se za-vzema k ohranjanju mednarodnega miru in varno-sti, razvoju mednarodnega miru in vrednosti, raz-voju prijateljskih odnosov med narodi ter spodbu-janju družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in clovekovih pravic. Ce je to res, potem je OZN najprimernejši, ki lahko spremeni družbe-nopoliticni sistem. In to bi se moralo zgoditi že zdavnaj. Želim vam povedati, da obstaja oseba, ki lahko raz-loži zakaj je ta svet tako krut. Ta ista oseba ima tu- di rešitev za ta kruti svet. To je spoštovani g. Jacque Fresco, ki je 13. 03. 2014 dopolnil 98 let in je rezultat njegovega življenjskega dela t. i. The Ve-nus Project, ki predstavlja nov družbeni sistem, novo civilizacijsko kulturo, brez vojne, orožja, brez denarnega sistema, brez lakote, revšcine, nasilja... Svoj raziskovalni center ima na Floridi, gostoval je leta 2010 v Cankarjevem domu. Preprosto ne mo-rem verjeti, da mediji govorijo o vsaki malenkosti, o tako velikem projektu dizajna družbe pa ne želijo slišati. Ugotovila sem, da kamorkoli poklicem ali pišem, se nikomur ne da odgovoriti z eno besedo, kaj šele, da bi dali v javnost projekt Venus. Sprašujem, kdo si drzne tako omalovažujoce obna-šati do žensk, ki rojevajo nova življenja in skrbijo za ohranjanje in nadaljevanje cloveške vrste? Kdo si upa nositi odgovornost za cloveška življenja, ko jim skoraj v zibelko dobesedno polaga orožje, na-silje, mobitele, racunalnike,… vse kar ta cudna pla-netarna družina nosi iz generacijo v generacijo? Filozof Krishnamurti je dejal: »Ce bi zares ljubili svoje otroke, jih ne bi rojevali v svet, kjer so lahko ubiti.« Mi pa kar rojevamo otroke, kot da je vse lepo in so življenjski pogoji na planetu primerni pa niso. Ali bi lahko predsedniki držav pogledali v oci materam in jim razložili zakaj orožje, zakaj nasilje, zakaj trpljenje, zakaj revšcina in mnogo negativnih dejavnikov??? Ljudje pravzaprav sploh nimamo nikogar v državi, na katerega bi naslovili predlog ali prošnjo, prepro-sto se vsem samo mudi, vsi se samo fokusirajo na svoje delo, življenje na planetu pa ostaja isto. Ce nas gleda nekdo iz neba verjetno res ne bi imel be-sed. Na tem planetu se v istem trenutku pobira prispevek za revne otroke, ubija otroke, nekateri imajo hrano drugi je nimajo, nekateri tekmujejo v petju, smucanju, nekateri delajo za bedno placo ali pa je sploh ne prejmejo, vojaki nekje pobijajo ljudi, iz neba pa nekdo drug mece pakete RK,… Ali je to res planet ljudi, kako se lahko obnašamo, kot da je vse v redu? Ali je to civilizacija? Preprosto receno, ljudje se moramo odlociti ali hocemo še naprej takšen svet, ce ga, potem je vse-eno, ce sploh kaj premaknemo. Ce pa hocemo MIR NA ZEMLJI, BLAGINJO, UNICENJE OROŽJA NA CE-LEM PLANETU, potem lahko zacnemo s projektom Venus (vsebine, slike, filme najdete na internetu), dokler imamo še g. Fresca. Takšnega cloveka še nismo imeli, niti ga ne bomo imeli. Prepricajte se v to! In naj se vendar že enkrat naš svet spremeni v planetarno družino miru, družbo blaginje, ustvarja-nja, razvoja, sožitja,...G. Jacque Fresco si zasluži vse Nobelove nagrade. Ali pa ima kdo drug že danes boljšo rešitev (od projekta Venus) za NAS LJUDI IN PLANET ZEMLJA? Koliko casa bomo cakali na raj na zemlji? Kaj sploh hoce politika na planetu? Ali nas je morda prevec in je vsem vseeno, kaj se dogaja? KAJ NAJ RECEMO OTROKOM, ki opažajo negativna dogajanja? Kdaj bo bolje in zakaj že zdavnaj ni bi-lo? Kdo upravlja s cloveštvom? Ali ima-mo ljudje pravico to vedeti? Komu naj sploh še pi-šemo? Ce mene vprašate bi se življenje na planetu s src-no željo ljudi lahko spremenilo v nekaj tednih. Ali ste za to? Upam, da boste vi lahko prenesli te misli naprej; OZN, NATO in drugim. Prosim vas sto-rite nekaj za ta planet in ljudi, danes! Ali pa naj ženske prenehamo rojevati? Hvala. Državljanka RS-EU, dipl. soc. delavka Dragica Mare-šic Se nadaljuje... Se nadaljuje... VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu DO USPEHA Z ODGOVORNOSTJO Kdo se lahko vclani? V inštitut IRDO se lahko vclanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno clanstvo) in fizicne osebe-posamezniki (individualno clanstvo). Clan inštituta lahko postane vsakdo s placilom clanarine, ki se obnavlja z vsakim koledarskim letom, in z upoštevanjem dogovora o sodelovanju ter pravic in obveznosti, ki izhajajo iz clanstva. Kako se nam lahko pridružite? Podjetja, organizacije, posamezniki, ki se vkljucijo v clanstvo v inštitutu IRDO, se zavežejo, da bodo spoš-tovala pravila inštituta in delovala okoljsko in družbeno odgovorno. Zavedajo se, da lahko svoj uspeh na trgu dosežejo predvsem na odgovoren nacin in zato tako poslujejo ter z zgledom vplivajo na druge. Ce želite postati naš clan, biti seznanjeni z aktualnimi informacijami in ustvarjati podjetniške in osebne strategije družbene odgovornosti, nam pošljite podpisano pristopno izjavo za clanstvo v IRDO. Kam poslati pristopno izjavo za clanstvo v inštitutu? Vabimo vas, da izpolnite prijavnico, ki jo najdete na www.irdo.si in jo pošljete na clani@irdo.si, po fak-su: 02 429 71 04 ali po klasicni pošti na naslov: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Prera-doviceva 26, 2000 Maribor. Clanarine Clanarina v inštitutu je odvisna od velikosti podjetja oz. organizacije, glede na število zaposlenih. Višino letne clanarine doloci Svet inštituta IRDO. Na seji Strokovnega sveta in Sveta zavoda IRDO ter vodstva clanov v inštitutu IRDO z dne 31.1.2014, ki je potekala na sedežu inštituta v Mariboru, so clani sprejeli sklep, da ob 10-obletnici inštituta IRDO in zaradi lojalnosti dosedanjih clanov ter gospodarske situacije v Sloveniji zmanjšamo znesek letne clanarine po posameznih postavah. Tako je nova (znižana) višina cla-narine za leto 2014 kot sledi iz naslednje preglednice: Kategorija Vrsta clanstva Število zaposlenih Clanarina* v EUR Podjetja, ustanove, zavodi A1 Mikro manj kot 10 zaposlenih 100 A2 Majhna 10 in manj kot 50 200 A3 Srednje velika 50 in manj kot 250 500 A4 Velika 250 in vec zaposlenih 1.000 Posamezniki B1 Clan - Posameznik 30 B2 Clan – Prostovoljec (kompenzacija clanarine z delom) 0 Organizacije C Nevladna organizacija, zavod, ustanova 50 D Clan – partnerska organizacija (kompenzacija clanarine s partnerskim sodelovanjem) 0 Opomba: * IRDO ni DDV zavezanec, v clanarini ni vkljucen DDV, višina clanarine je koncni znesek za placilo. Vse dodatne informacije v zvezi s clanstvom: clani@irdo.si ali na GSM 031 344 883. Veselimo se sodelovanja z vami!