j	Glasilo delovne skupnosti Tovarne elementov za
v
.avtomatizacijo in precizno mehaniko
2. številka
1971
letnik I
VARČEVANJE DELA OSEBNIH DOHO-DKOV
Zaradi velikega povečanja gotovinskega prometa in precejšnje nelikvidnosti ter dejstva,da se veliko denarja zadržuje po domovih zasebnikov,je Gorenjska kreditna banka sklenila vpeljati varčevanje dela osebnih dohodkov. Ta denar je odtegnjen prometu, ne prinaša nobenih obresti in se rabi predvsem v negospodarske namene.
Tudi naš kolektiv pristopa k tej ideji. Delavski svet podjetja je sprejel sklep,da se izplačujejo osebni dohodki delno v gotovini (približno 50%), ostanek pa se nakaže na hranilno knjižico.Knjižica predstavlja isto likvidnost,kakor gotovina, ker se lahko stanje vsak trenutek izplača kot gotovina in to pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji. Tako dobe pristopniki prvi mesec na plačilni dan poleg gotovine še hranilno knjižico,ostale mesece pa za znesek, ki je določen za hranjenje o-bvestilo o vknjižbi. S tem o-bvestilom potem vpisujejo pologe na svojo hranilno knjižico pri vseh poštah podjetja PTT Kranj in poslovnih enotah Gorenjske kreditne banice.
Uvedba hranilnih knjižic ima več pozitivnih lastnosti in sicer: denar se obrestuje po 6% obrestni meri,ima vzgojni namen,ko postane vsak imetnik varčen gospodar,zagotavlja večjo sigurnost pravočasnega izplačila plač.Podjetje lahko dobi kratkoročni kredit za dvig osebnih dohodkov v višini stanja prihrankov na hranilnih knjižicah delavcev podjetja.
Prav zaradi vseh teh ugodnosti je naše podjetje sprejelo ta sodoben način urejanja denarnih zadev preko banice.
Furlan Lidija
MALOSERIJSKA PROIZVODNJA
Proizvodnjo po različnih panogah delimo v:
a/ masovno proizvodnjo b/ velikoserijsko proizvodnjo c/ maloserijsko proizvodnjo d/ posamično proizvodnjo.
a/ 0 masovni proizvodnji navadno govorimo v proizvodnji prehrambenih izdelkov npr. sladkor,kjer se proizvodnja ne menja za daljše obdobje.
b/ Velikoserijsko proizvodnjo imamo na primer pri izdelavi avtomobilov,televizorjev,
ter gospodinjskih aparatov.,. Prav tako pa imamo v industriji z značilno velikoserijsko proizvodnjo tudi maloserijsko in celo posamično proizvodnjo pri izdelavi prototipov.
c/ Značilno maloserijsko proizvodnjo imajo navadno manjše tovarne,č eprav tudi to ni vedno pravilno.
d/ Posamična proizvodnja pa prevladuje pri gradnji mostov, stanovanjskih hlokov,šol,delovnih prostorov ...
Pri naši proizvodnji se srečujemo z velikoserijsko proizvodnjo / zatiči/,malos erijsko proizvodnjo /elektromagneti , črpalke,hidravlični elementi, indikatorji,varovalke .,./
Posamično proizvodnjo pa imamo v glavnem pri izdelavi orientacij in izdelavi orodij.
Maloserijska proizvodnja ima nekatere prednosti pred masovno in velikoseri jsko proizvodnjo.Hitro se lahko menja proizvodnji program. Pri dobro organizirani maloserijski proizvodnji z dobrimi delavci je potrebno zelo malo časa,da se izdelek,ki se slabo prodaja, zamenja z drugim izdelkom.Pri spreminjanju pr o iz vodu j ega programa ni nevarno s ti, da M čilo potrebno naenkrat
zamenjati vse izdelke,kakor je to pri velikoseri jeki' proizvodaji,kj er se navadno izdeluje le nekaj različnih izdelkov v velikih količinah. Podjetje z večjim številom sorodnih izdelkov ni v tako veliki nevarnosti,če se na trgu poslabša prodaja nekaterih izdelkov,ker se sorazmerno majhna porabljena sredstva potrebujejo za prilagoditev potrebam tržišča z drugimi iz-delki. Tudi pri dobavi materiala ali prodaji izdelkov je manjša nevarnost,da bi zastal večji del proizvodnje.Prav na tem področju pa je velikos rijska proizvodnja bolj občutljiva .
Tudi maloserijska proizvodnja ima slabe strani. Pri zalogah surovin je zelo težko držati točne zaloge materiala za posamezne serij e.Mnogokrat je treba za nekatere izdelke nabaviti material za celo lete ali še več,ker ga proizvajalec izdeluje le v določenih količinah /specialni material/#Prav take je z drobnim orodjem,merili in specialnimi orodji,ki so potrebni pri izdelavi izdelkov, Za vsako še tako majhno serijo je potrebno posebno drobno in merilno orodje,da se lahko izdelki kvalitetno tisrede,
RAZVOJ PRI RAS
Tako orodje se včasih rabi le nekaj dni v letu.
Prav tako predstavlja problem razdelitev dela po delovnih mestih in strojih.Navadno se ponavljata dve pomanjkljivosti. Na delovnem mestu se kopiči preveč materiala,orodja,delovnih nalogov ali pa dela primanjkuje.
Pri vsaki proizvodnji težimo, da je čas od nabave materiala pa do prodaje izdelkov čim krajši.Zato moramo pri maloserijski. proizvodnji včasih na nekaterih delovnih mestih tudi po večkrat na dan menjati delo, bodisi zaradi zelo kratkega Sasa,ki ga zahtevajo posamezne operacije ali pa zaradi skrajševanja izdelavnega časa posameznih serij.
Če se pri svojem delu še bolj poglobimo v osnove ekonomičnega proizvajanja - proizvajati cim več,v čim krajšem času,s čimman-jšo porabo sredstev,bomo lahko ugotovili,da bo treba še precej truda,preden bomo prišli na raven podobne industrije.
Bogataj Rado
>
Splošno
V	vsakodnevni rabi se je že pravzaprav udomačila beseda "razvoj". Pojem,ki ga predstavlja ta naziv,je pravzaprav poznan od začetka človeštva ker,če ne bi bilo razvoja,bi verjetno danes tudi nas ne bilo.
V	sodobnem svetu srečujemo torej besedo razvoj za različne branže: vse od "države v razvoju" pa do " deklet v razvoju".
No,nas zanima predvsem "razvoj v tehniki" in v tem sestavku bi poskušal malo analizirati ta pojem.
Vse do nedavnega je prevladovala misel,da je za razvoj nekega podjetja zadostno kratkoročno in srednjeročno planiranj e, ker smo verjeli,da hitra dinamika znanstveno-tehnološ-kega progresa ne dopušča programiranje razvoja in proizvodnje na daljši rok. Sedaj je pa že dokazano,da ravno izredna dinamika in sprememba razvoja in proizvodnje zahtevajo tudi predvidevanje vsega,kar se bo zgodilo v bodočnosti.
Na splošno se v razvoju podjetij ne dela samo na povečanju
- 4 -
količine že poznanih izdelkov, ampak tudi o novi strategiji podjetja in predvidevanju njegovega dolgoročnega razvoja in proizvodnje v daljši bodočnosti, glede na to,da se celotna naša družba pripravlja za strogo določeno plansko politiko,
Jasno je,da razvoj podjetja terja odnosno se deli še v različne veje kot so-razvoj izdelkov,razvoj tehnologi j e, razvoj proizvodnje itd.
Ker je pri nas že nekako formiran razvoj po sektorjih,bi v nadaljevanju poskušal na kratko opisati delo in naloge razvojnega oddelka.
Osnovna naloga razvojnega oddelka je bila podana že z njegovo ustanovitvijo in sicer: razvoj obstoječih in novih proizvodov oziroma izdelkov.
Glede na zastavljene cilje in pa na potrebe podjetja bi lahko delili razvojni oddelek pri nas na:
1.Razvoj in osvajanje novih proizvodov in asortimana,t.j. tako-zvana futurologija. Po domače rečeno,to je tisti razvoj,ki naj predvidi,kaj se bo delalo v podjetju čez 3 ali 5 let.Čeprav je jasno,da vsak dober gospodar planira tudi za daljšo dobo,velikokrat padajo očitki, da je tovrstni razvoj odveč.
2.Operativni razvoj skrbi za tekočo problematiko podjetja in je do sedaj pretežno naš razvojni oddelek delal na tem področju. Ta razvoj skrbi za tekočo problematiko,kakor tudi konstrukcijo obstoječih artiklov in tudi tehnološko obdeluje proizvode.
3.Razvoj aplikacij: naloga tega razvoja j e,da skrbi za vsestransko uporabo obstoječih izdelkov pri naših kupcih, kakor tudi projektira po njihovih željah. Običajno imenujemo ta razvoj "biro za ....."
V nadaljevanju bom poskušal podrobneje analizirati problematiko razvoja izdelkov hidravlične transmisije in vibracijske tehnike.
Se nadaljuje
Beo-vjkč Anton
ČLOVEK. KAM'VODI TVOJA POT
Z grozo smo prisluhnili vesti,da se je ponoči med nedeljo in ponedeljkom zgodil hud zločin na veselici v Gorenji vasi.
Pretreseni in razočarani pa smo bili ob novici,da so to zakrivili trije mladi fantje iz Žirov
- 5-
SPOMINI S SINDIKALNEGA IZLETA
in med njimi celo naš dober delavec.
Brez dvoma to surovo dejanje obsojamo in vsak od nas se bo ob tem zamislil.
Pri tem razmišljanju ne mislim obsojati fantov,za to je pristojno sodišče.
Ob vseh neuradnih podatkih se mi poraja drugo vprašanje.
Kako se je mogel tako grozen zločin zgoditi na javni prireditvi, v bližini množice ljudi.
Kje so bili miličniki,ki so zadolženi in dolžni,da na javnih prireditvah pazijo na red in mir in da ščitijo državljane? Ali res ni bilo nobenega,ki bi popazil na mladoletne razgrajače? Ali je bil res vsak od prisotnih ljudi toliko zaposlen s svojim kozarcem,da ni opazil nemira, in pretepa?
Mogoče pa smo se ljudje v tej bitki za denarjem in premoženjem tako pokvarili,da nam ni mar,kaj se dogaja z bližnjim.
Ali bomo ljudje imeli do sočloveka še srce in sočutje,ali bomo postali le meseni roboti? Taka in podobna vprašanja se mi pletejo po glavi ob poslušanju različnih sodb.
Kakor je v navadi v večini podjetij,da enkrat na leto sindikalna organizacija organizira izlet za svoje člane, tako smo se tudi pri nas domenili, da to stvar izpeljemo v soboto 14.8.1971. Za spremembo smo se dogovorili za izlet v neznano. Kam? To je za vse,razen vodij izleta, ostala skrivnost.
Zjutrdj smo se zbrali na zbornem mestu pred zadružnim domom, se posedli v avtobus in se odpeljali po Poljanski dolini proti Škofji Loki.Med vožnjo smo zbijali šale in tako smo se dobro razpoloženi pripeljali v Škofjo Loko.
Tu se za trenutek ustavimo,da se tisti,ki niso imeli doma časa, malo pretegnejo.Nato naložimo tov.direktorja in že hitimo naprej proti Gorenjski, proti planinam,ki se kopljejo v jutranjem soncu. Med potjo se za trenutek ustavimo v prijetni gostilni,kjer se malo okrepčamo ,potem pa se odpeljemo mimo Jesenic proti Kranjski gori.
Tajnik Anka
-6-
še preden amo priMli do tja,sme skrenili s ceste in jo mahnili proti Mojstrani in lepi dolini Vrat.Kdor še ni bil V teh krajih, je lahko užival V tem planinskem svetu,polnem naravnih lepot in daleč od cestnega vrveža. Po kratkem postanku smo šli nazaj mimo Kranjske gore v dolino pod Formami. Ustavimo se pod l6o metrsko planiško velikanko, ki je že v tem letnem času izgledala veličastna.
Pot nas je peljala naprej in še preden smo se dobro zavedli,nam jo je zaprl krog visokih planin in prav pred nami se je med njimi bohotil Jalovec z belim ledenikom pod svojim vrhom. Bili smo v dolini Tamarja,čudovitega naravnega parka.
Tu se je družba dokončno razživela. Nekateri so posedli pred planinski dom in od daleč opazovali okoliške planine ter počasi srebali pijačo,drugi pa so hoteli videti lepote narave od blizu,zato so jo mahnili v skale. No,vsak je pač sebi našel zabavo. Ob dogovorjeni uri smo se spet zbrali skupaj v smrekovem gozdiču pred domom,da smo spekli klobase. Ker so bile klobase vroče, smo jih seveda po stari sindikalni navadi pridno zalivali z vinom.Čas odhoda je prišel kot bi mignil.
Tako smo se morali posloviti od tega lepega kotička slovenske zemlje,kajti pred nami je bila še dolga pot nazaj do Žirov. Da se ne bi peljali po isti poti kot smo prišli,smo jo mahnili Čez Bohinj po vijugasti cesti na Soriško planino,kjer smo se ob Litostrojskl koči ustavili, spekli čvapčiče,se malo pozabavali in že smo hiteli proti Železnikom, kjer so prav v tem času imeli Čipkarski bal in bi ga bilo škoda spustiti, Tu se je zabavalo staro in mlado,zato tudi mi nismo stali ob strani,Ko je postalo najbolj veselo in živahno,je bilo treba kreniti proti domu.Na avtobusu je bil še del poti pravi živžav, potem pa se je počasi vse umirilo.Tudi najbolj zagreti so postali rahlo utrujeni in oči jim je pričelo vleči skupaj,saj je bil za nami kar malo naporen, vendar čudovito preživeti dan.
V žireh smo se počasi razšli, prepričan pa sem,da ni bilo nikogar,ki bi mu bilo žal časa, ki ga je prdživel na sindikalnem izletu.
Pivk Stane
-7-
POGOVOR S ČLANI KOLEKTIVA PO IZIDU PRVE ŠTEVILKE TOVARNIŠKEGA GLASIM
Prva številka glasila je bila med delavci podjetja z zanimanjem sprejeta. Po pogovoru z nekaterimi izmed njih smo lahko zaključili,da bo ta oblika obveščanja še v naprej dobrodošla. Mnogi so izrazili mnenj e, da je bilo formiranje glasila nujno. Obljubili so,da bodo tudi sami sodelovali pri oblikovanju časopisa s prispevki. Želeli bi pisati o delu v proizvodnji,o problemih bolj zahtevnih delovnih mest in o problemih našega podjetja na splošno. Slišati je bilo tudi nekaj kritik,predvsem zaradi skromnosti glasila, tako vsebinsko kot oblikovno. Resnično zanimanje so vzbudili članici o perspektivnem razvoju podjetja in problematiki naše proizvodnje,kakor tudi poročilo o doseženem finančnem rezultatu.
Mnenje sodelavcev je za nas člane uredniškega odbora zelo pomembno,ker bomo le tako vedeli, da smo izbrali pravo pot in način obveščanja delavcev. Topli sprejem sicer skromne
prve številke glasila nas je vspodbudil. še enkrat vabimo vse člane naše delovne skupnosti k sodelovanju z najrazličnejšem! prispevki.
Furlan Ciril
DRUGI O NAS
Iz glasila delovnega kolektiva Litostroj
"Pomemben je tudi poslovni dogovor o kooperaciji med podjetjem "Kladivar" Žiri in TZL.
Podjetje "Kladivar" je registriralo svojo dejavnost proizvodnje specialnih hidravličnih in drugih komponent ,* katerih proizvodnjo za našo u-porabo smo prepustili podjetju,ki se lepo razvija. Podjetje je še majhno in zato prilagodljivo.Prav tako pa ima njegova značilna lega (podeželje) manjšo fluktuacijo. Izurjenost in tradicija pa sta neobhodna za proizvodnjo hidravličnih komponent,ki s-padajo v skupino visokozahtevne proizvodnje.
“komponenta - sestavina,sestav,del.
- 8 -
Nekaj poslovnih dogovorov o stalni kooperaciji na področju hidravličnih sistemov prav tako spada med osnovno dejavnost,ki vnaša poleg tehničnih še ekonomska zagotovila obstoja in progresa dejavnosti.”
Peter Vogrič,dipl.ing,
DOMAČE ZANIMIVOSTI
V avgustu so se poročili: Novak Jožica in Erznožnik Bogdan ter Fortuna Mira in Novak Dimitrij.
Iskreno čestitamo !
Kopač Janez in Kopač Franc sta uspešno končala poklicno šolo strugarske stroke in sta s 1.9. pričela redno delovno razmerje v našem podjetju. K prav dobremu uspehu jima iskreno čestitamo in jima želimo veliko delovnih uspehov.
Konec avgusta in v začetku septembra so zapustili našo podjetje Gantar Franc,Šubic Heron,Bogataj Miro in Jesenko Niko.
V septembru sta stopila v redno delovno razmerje pri nas Primožič Janez -tehnolog in Bogataj Miha,strojni tehnik.
Odbor za kršitve in pohvale je kaznoval tri delavce: dva sta bila kaznovana zaradi zelo težke kršitve delovne dolžnosti z zadnjim javnim opominom,eden pa je bil kaznovan zaradi ±zž#k kršitve delovne dolžnosti z javnim opominom.
KOMOR
Gospodična prifrli v trgovino s čevlji in vpraša:
"V časopisu sem brala,da ste dobili dva tisoč novih čevljev. Ali je res?"
"Da,gospodična".
"Krasno,pomerila jih bom".
"Je tvoj mož kaj zadel na tomboli?"
"Ja,pujska”.
"Ste ga pa težko spravili domov,kajne?"
"Oh,pujska smo lahko,samo moža ne!"
Glavni urednik: Mole Vanjo Odgovorni urednik: Kopač Jože
Člana odbora: Furlan Ciril Pivk Stane