165
Spomini na osnovno šolo v Polju
leta, vsi hodijo v šolo.
imela zelo rada in je bila kot naša mamica. Meni je namesto Irena rekla Irenka, 
spominjam, da je leta 1956 zelo pozno padel sneg, okoli 5. maja. Takrat nismo 
šli v šolo. V prvem razredu smo bili otroci sprejeti v pionirsko organizacijo in ob 
ki je bil predsednik Jugoslavije. Spadali smo pod Jugoslavijo in Slovenija je bila 
je prišel v Slovenijo, smo ga šli vsi gledat in mu mahat. Stali smo ob cestah in ga 
pozdravljali.
imela pa zelo rada ribjo pašteto, ki je bila zelo dobra. Ob praznikih, kot je bil 29. 
november, dan republike, smo z otroškim pevskim zborom vedno sodelovali na 

166
Ko je bilo konec šolskega leta, smo hodili nabirat borovnice na Debni vrh. 
je bil dosti manjši kot Debni vrh, nam je mami prinesla kosilo: ponavadi graho
so se kopali v vevškem bazenu. To so bili predvsem otroci tistih staršev, ki so bili 

167
Kasneje smo le dobili na domove tudi stacionarne telefone, kar je bilo drago pa 
npr
smo imeli zunaj – 
še sanjalo ni.
Mimo naše hiše sta se takrat vozila samo dva avtomobila. Enega od njih je 
imel dr. Jenko, ki je bil zdravnik, in enega gospod, ki je bil obrtnik. Ceste so bile 
tistim, kar si potreboval. Imeli so dve vrsti salame, dve vrsti sira, moko itd. Kruh 
nas smo bili otroci ta velki trije in ta male tri. Tako so naši starejši kruh na skrivaj 
namazali, me pa smo dobile nenamazan kruh. Da me ne bi tega videle, so kruh 
obrnili, kar pa je bilo narobe, saj smo me potem, ko smo gledale gor, videle prav 

168
Ker nismo imeli televizije niti raznih igric, smo se veliko igrali na prostem. 
opazovali, kateri od njih je naredil daljšo pot. Se pa še vedno spominjam, kako so 
zbiralo pri nas, ne vem pa, zakaj.
krajih.
smo tudi brali. 

169
pravo nasprotje te predstave. Dekleta smo poskrila vse, kar je bilo nakita, ker tega 
šolo smo zelo 
da povemo, kdo je to narisal. Tega mi nismo hoteli storiti, treba pa je bilo risbo 
takoj pobrisati s table.
Irena Zore