St. 36. V Gorici, dne 2. septembra 1892. Tečaj IV. ro r „Nova So£a“ izhaja vsak petek o poldne in veljfi a prilogo „Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4’40, Pol leta .... „ 2'20, Četrt leta . . . . „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. I>elavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglasš pri upravnistvu. »Gospodarski List“ izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredniitro in upmeniStvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. •t r ■4 soc i (Izdajal za Dorico.) ■k Ozna in „ponlanice" plačaj«, petit-vrsto: 8 kr., če se tisk 7 * n n n n ® n n tl n ® nv Večkrat — po pogodbi. Za "večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo »e r pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnab v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. "V \ ■I) .J1 -J. III S v Ljubljani vršil se je dne 29., 30. in 31. avgusta po vzporedu, ki je bil razglašen. V ponedeljek bilo je mnogo hiš okrašenih z zastavami v čast gostom, ki so prihajali iz raznih krajev. Po blagoslova v stolni cerkvi o peti uri zbralo se je ob šesti uri zvečer obilno število udeležencev v krasno opravljenem starem strelišču. Duhovščina je bila mnogobrojno zastopana iz vseh slovenskih pokrajin, pa tudi svetnih ni manjkalo. Med odličnimi gosti imenujemo knezoškofa ljubljanskega in mariborskega, generalnega vikarija serajevskega in semeniškega ravnatelja goriškega (zastopnika nadškofovega.) poieg drugih domačih kanonikov. Svetni stan zastopali so na odru gospodje: Fr. Povše, dr. Gregorič, dr. Šušteršič, L. Ravnikar. Zborovanje otvori predsednik pripravljalnemu odseku prelat dr. Čebašek, ki v daljšem govoril razloži namen in pomen kat. shodu. Dr. Šušterčič prebere obširno poročilo pripravljalnega odbora o njegovem delovanju. Prečitajo se došli telegrami in pozdravi; med njimi grofa Hohenwaita, župnika Blaža Grče v Šempasu in županstva v Trenti, katero zadnje „iskreno želi, da bi zlasti v naših krajih izhajal nov list, ki bo pomagal izvršiti in uresničiti, kar se bode na tem shodu določilo."! Na to so se volili z vsklikom šesterim shodovim odsekom ali sekcijam po 1 pied-sednik 2, podpredsednika in 2 tajnika, in sicer tako le. Šola: K. Klun — Fr. Robič, Gr. Einspieler — F. Stegnar, Iv. Komljanec. Krščanska v e d a in umetnost: J. Flis — dr. Mahnič, I. Slekovec — M. Sitar, J. Vurnik. S o c i j a 1 n e zadeve: dr. Srnec — dr. Lipold, Fr. Petrič. Katoliško življenje. Fr. Ogradi — lv. Hribovšek, J. Jan. — Iv. Murnik, Iv. Pichler. T i s e k : A. Zupančič — dr. Mlakar, dr. Pavlica — Fr. Treiber, Jos. Kalin. Kat. narodna organizacija: dr. Križanič — dr. Gregorčič, Jos. Kompare — Iv. Lavrenčič, Avg. Sušnik. V stalno komisijo za II. slov. kat. shod so bili izvoljeni po glasovnicah: dr. Aud. Čebašek, Oton Detela, Gregor Einspieler, dr. A. Gregorič, dr. V. Gregorič, Jurij Jan, Andrej Kalan, Karol Klun, Josip Kompare, doktor J. Križanič, doktor J. Lipold, doktor A. Mahnič , Franc Muri, Franc Ogradi, dr. Fr. Papež, dr. ,J. Pavlica, Fr. Povše, Lud. Ravnikar, Fr. Robič, dr. J. Srnec, Matija sila, Josip Šiška, dr. Šušterčič, Fr. Treiber. Potem se je volilo z vsklikom pred-sedništvo kat. shodu tako le: predsednik Fr. Povše; podpredsedniki: dr. Srnec, Gr. Einspieler, dr. Mahnič; tajniki: dr. Lipold, M. Servicelj, Fr. Robič, J. Kompare; zapisnikarji: M. Matek, Z. Slavec, Fr. Treiber, R.Silvester. PredsednikPo vš e se zahvali na izkazani mu časti ter po daljšem govoru prebere telegrame, ki so se poslali sv. očetu, cesarju in shodu nemških katolikov v Mogunci. (Gospod Povše je bil začel svoj govor z besedami: „Ko sem danes zjutraj ustajal in napravil sv. križ, kakor se spodobi vsakemu kristijanu, se mi niti sanjalo ni, da še predno soluce zaide — bila je že trda tema, ko se je to godilo — me doleti taka redka čast. itd.“) Dne 30. avgusta je bila v stolni cerkvi ob 8. uri slovesua pontifikalna maša. Potem so zborovali do 5. zvečer razni odseki. Za šolo sta bila poročevalca dr. J. Lesar in A. Kržič. V tem odseku se je na uečuven način žalilo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Poročevalec dr. Šušteršič je namreč dejal, da ta družba ne zasluži naše podpore, dokler se ne prevstroji tako, da bodo škofje lahko njeni pokrovitelji. Odbor je v slabih rokah. Ko je nekdo ugovarjal, češ, da v odboru su trije odlični duhovniki, zaslišal se je odgovor, da: „tudi duhovniki so liberalci11. Družbo je zagovarjal katehet, č. g. Koblar, a ugovarjali so mu tako srdito, da je nastal v dvorani silen hrup. Dr. Šušteršič je smešil in napadal notarja Luko Svetca, katerega je „Družba sv. C. in M.“ ponudila kot govornika, ki pa ni bil sprejet. Sprejel se je Einspie- lerjev protest zoper uravnavo koroških ljudskih šol med Slovenci. — O krščanski vedi poročal je J. Gnjezda; o umetnosti pa o. Hugolin Sattner. — Socijalne zadeve so se mirno reševale. Poročali so: o kmetijstvu Fr. Povše, o rokodelskih zadevah And. Kalan, o delavskem uprašanju Ign. Žitnik, o nedeljskem počitku o. Kalist, Medic. — Kat. življenje razpravljal je Jos. Šiška. V odseku za tisek poročal je A. Kržič. Nasvet dr. Pavlice, da bi se konservativni časopisi navedli in priporočili imenom, ni obveljal. Predlog And. Gabrščeka, naj se osnuje namesto nasvetovanega „stalnega, središčnega odbora" zveza katoliških urednikov. je obvejal z dostavkom dr. Lampeta. Karoi Perinčič, vikar iz Trente, rojen Ko-baridec, je po svoje pobijal Gabrščekov predlog. Tudi odstavek glede „Matice Slov." se je v dotični resoluciji premenil. Predlog za spremembo stavil je urednik And. Gabršček, ki je dejal, da predlagana resolucija je za „Matico" žaljiva. Vender se ni sprejel njegov predlog, ampak neka druga sprememba manjše važnosti. V sekciji za narodno organizacijo je bil poročevalec dr. Šušteršič. Dr. Gregorčič je poudarjal potrebo složnega delovanja, dokazoval, da sloga je mogoča, ter našteval nekatera sredstva, ki morejo pospešiti edinost, posebno na Goriškem. Dr. Pavlica se mu je pridružil v tem, da sloga je mogoča in potrebna, v ostalem je pa polemi-zoval proti Gr. ter zagovarjal taktiko in postopanje goriških svojih somišljenikov. V popoldanski seji je dr. Gregorčič o-pisoval delovanje goriških političnih društev, posebno „Sloge;‘. Dr. Mahnič si je štel v svojo dolžnost govoriti proti „Slogi“, dokazovati, da ne deluje v kat. zmislu, ter da ni vredna, da se imenuje med kat. društvi, pač pa „Kat. polit, čitalnica v Čepovanu. Predlog. And. Gabrščeka, naj se zahteva jezikovna ravnopravnost v cerkvenih uradih, je odsek odklonil. Pri slavnostnem shodu ob G. zvečer so govorili: Predsednik Povše, knezoškofa ljubljanski in mariborski, mons. Gabrijelčič, kan. Jeglič, dr. Srnec in dr. Križanič. Naj-krasnejši govor v vsakem oziru je bil knezoškofa mariborskega, prav prikrojen našim časom in razmeram. Knezošlcof ljubljanski je govoril o celih možeh nasproti omahljivcem in polovičanjem. Dr. Gabr. je pozdravil navzoče v imenu nadškofa goriškega ter opisoval žalosten položaj goriških Slovencev in njegove uzroke, p o s e b n o t, n d i s e d a nji r a z p o r. Katoliški shod so pozdravili ta večer tudi dr. Papež v imenu deželnega glavarja kranjskega, P. Graselli v imenu mesta ljubljanskega, državni poslanec dr. Fuchs in poljski pisatelj g. Glin-kievvicz, slednji v poljskem jeziku. * * * ... Med mnogimi pismenimi in brzojavnimi pozdravi znani so nam doslej naslednji tudi s Primorskega. „Obžalovaje, da ne morem biti navzoč, navdušeno pozdravljam pryi slovenski shod v Ljubljani. Vsegamogočni vodi in blagoslovi delovanje shoda! Shod naj poživi in okrepi verni slo- venski narod, da ostane jedili v veri, vstrajen in srečen v boju za narodne pravice in gmotno blagostanje. Šempas, 28. avgusta 1802. Blaži j Grča, župnik untanorilelj prvega slovenskega katoliška - političnega društva na Goričkem „kati>liiko - politične čitalnice r Čepovanu." Slavni prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani! Kolikor se nam je dokazalo na podlagi programa prvemu slovenskemu katoliškemu shodu, sklepale se bodo te dni v Ljubljani prav važne reči za celi slovenski narod. Ker se ne bo udeležil tega shoda razven našega dušnega pastirja noben izmed tukajšnjih ubogih Občinarjev, pridružimo se tem potom vsi brez izjeme v duhu, pozdravljamo prav prisrčno vse udeležence, katerih sklepe z velikim veseljem odobrujemo ter iskreno želimo, da bi zlasti v naših krajih izhajal nov list, ki bo pomagal izvršiti in uresničiti, kar se bode na tem shodu določilo. Županstvo v Trenti pri izviru Soče, dn6 27. avgusta 1892. .1. Zorč, župan. Sežana. —< Pozdravljamo slovenski katoliški shod, a pr o tes tujem o proti nazorom doktorja Mahniča. — R. Mahorčič. (župan in dež poslanec), dr. Ribar, M. Kante. A. Štrekelj. A. Berginec. ,T. Baus. S. Sila. A. Kosovel. J. Pirjevec. K. Kanobel. Divača. — Pozdravljamo katoliški shod z željo, da preneha „Riinski Katolik", ki hoče uničiti narodno zavest in slogo. — Divačani. Naklo pri Divači. — Zbranim na shodu pozdrav. Vodi Vas rodoljubje, nepri-stranost, bodi sloga mej stanovi, da bode mej narodom mir. Zato pa proč z nazori „Rimskega Katolika41, katerim se ne bodemo tukaj nikdar in nikoli klanjali. — Za občino Naklo na Goriškem: županstvo. Gorica. — V imenu svoje čast. farne duhovščine in cele Solkanske vsem p. n. zborovalcem srčen pozdrav z najiskrenejšim voščilom. Bog blagoslovi trud I. slov. katol. shoda z najboljšim uspehom, da izginejo vse pogubne razlike ter se združimo vsi v jedi-nosti katoliških načel v borbi za pravi napredek in blagor ljubega nam katoliškega naroda. Janez Ev. Kolavčič, župnik v Solkanu. Gorica. — Blagoslovi večni Oče delo Vaše pridnosti na prošnjo kojščauskih faranov v Brdih. Gorica. — Bog blagoslovi vse plemenite napore I. slov. katol. shoda. Posvetujte se, četudi morda viharno, vendar ko-nečuo zjedinjeni v duhu Kristusovem, v tolažbo toliko ponižanemu sv. Očetu Leonu XIII. in v blagor vseh katoliških Slovencev pod vitežkim vladarjem Fr. J. I. — Pavletič za „katol. del. društvo v Mirnu". Kobarid. — Pozdravljamo z navdušenjem uzvišeni, pravi namen katoliškega shoda, protestujemo pa svečano proti nameravanemu vsakemu razdvojenju naroda. Gromoviti živio 'ličnemu našemu voditelju dr. A. Gregorčiču. Kobarid. — Bog blagoslovi katoliški shod. Vsemogočni dal, da shod vsaj toliko doseže, da bi v našej milej Sloveniji le taki možje vodili usodo naroda, kakoršen je u-zorni naš vodnik, duhovnik dr. A. Gregorčič. Slava vsem pravim katolikom! Slava našemu nenadomestnemu dr. Gregorčiču. — Duhovniki Kobariškega kota: Kranjec, Gregorčič, Vidmar, Sedej. Kobarid. —Dekanija kobariška srčno pozdravlja prvi katoliški shod v Ljubljani ter vošči najboljši izid. Bog naj blagoslovi delo. — Peternel, dekan. Iz Bolca. — V svoji izredni seji dne 25. avgusta sprejel je odbor podpisanega društva naslednje: »Slovenska narodna Čitalnica v Bolcu“ iskreno pozdravlja prvi slovenski katoliški shod na podlagi objavljenega načrta, želeč od tega shoda slovenskemu narodu v vsem splošni božji blagoslov, mirno sporazuinljenje in srečno bodočnost." Fran Pečenko predsednik, Adolf Komac, tajnik. (Konec pride.) BOFI Iz Beneške Slovenije, 23. velikega srpana. — {Druge orgije v šempelerski župniji. Letina, Italijanska in domača vina. Goriški „ Gor riereu, slovenske knjige in Družba se. Moliora.) — V Dolenjem Barnasu, premožnej vasi onstran Nediže poleg Sv. Petra Slovanskega. so si zdaj omislili orgije, katere so dne 14. tekoč. m. prvič zapele. Te so druge v šempeterski župniji. Letos ni v naših krajih prav nič sadja; To je uzročil predolgo trajajoči dež spomladi, ko je sadje cvetelo. Za neke posestuike je to hud udarec, kajti sadjarstvo se je pri nas zadnja leta tako začelo razvijati, da se že pošteva k glavnim virom dohodkov naše deželice. Koruza pa prav lepo kaže; videti je tudi, da bomo imeli mnogo „burij" *) (kostanja) in posebno dosti vina od dišeče trte i z a bele. « Murije >, *burijce», beseda izpeljana iz glagola «buriti» zuriti, olupiti, jo navadna samo med beuo&kiini Silovouci namesto besed« kostanj. u r i j a* jo gotovo iz slovanskega korena, mej tein ko jo t slovenščini obftfe rabljena bosoda »kostanj* prišla iz latinsko^u castanea. Sedaj torej je na poti k Vam polno vin iz dolenje Italije. Takšna vina so se pila zadnja leta tudi pri nas — no ž njimi ni bilo vse v redu. Ali so bila vina premočna, (ali tudi Bog ve kako napravljena!), ali naši želodci in glave prešibke: mnogo-kateremu je bilo po njih slabo. Zato so se naši Slovenci raje spet poprijeli svoje bolj šibke, povseskozi nedolžne in poštene izabele ter opuščajo hudo opojna italijanska vina. Izabela se pri nas prodaja na debelo po kakih 15 lir (po priliki 7 gold.) hektoliter, na drobno v krčmah pa po 30 centesimov (14 kr.) liter. Zadnje dni je začela tudi pri nas suša pritiskati. Kakor smo brali v „Novi Soči", nam kmalu tamkajšni „Corriere“ ne dovoli več brati nobene slovenske, bodisi tudi molitvene knjige. No pa „Talmud“ v hebrejskem jeziku bi nam menda dovolil brati! Kaj? — Skoda le, da nismo hebrejščine zmožni, ter da se za „ Talmud" ravno ne ogrevamo! — O branju slovenskih knjig imamo pa mi sledeče nazore, od Corrierovih precej različne. Naše ljudstvo italijanskih knjig sploh ne razume. Ker pa mnogokateri zna brati in razume slovenske knjige, zakaj bi jih ne smeli čitati? Mari hoče „Corriere", da ostane naše ljudstvo popolnoma bedasto in neumno? To naj ukazuje Izraelu. Mi pa smo v svojih hišah sami gospodarji, ter tu sedimo ali pa stojimo, govorimo ali pa tudi beremo kaj v zabavo in pouk, kakor je nam ljubo. Avstrijski „Corriere“ kliče že italijansko redarstvo proti nam, ki vendar nismo nič žalega storili, Corrierovi Židinji, za katero nismo niti vedeli, da je živa, dokler se ni ona prva razčepirila proti nam. No, mi smo radovedni, kako bi moglo italijansko redarstvo avstrijsko Židinjo po-služiti! Naši slovanski prededje so bili udomačeni na tej zemlji, ki je sedaj naša last, še predno je prišel prvi žid v Gorico. Že čez tisoč let je, kar se naš mili slovanski jezik po naši krasni deželi razlega. Italijanski narod pa, ki se pri vsaki priliki imenuje svobodnjaškega do skrajnosti, klju-bu našega starodavnega bivanja tu ne odmerja našemu jeziku niti najskromnejšega prostorčka po učilnicah, niti y uradih, in to še goriški Židinji ne zadošča ? Kaj ’ naj bi se pač storilo? Mari naj se nam uzame še pravica, kupovati si knjige tiskane v našem maternem jeziku? — Do te skrajnosti niso prišli še turški paše, in radi bi vedeli, kako bi bilo mogoče v svobodni in liberalni Italiji tako daleč priti. Če bi pa res prišli, bomo mi že imeli jezik, da povemo to celi omikani Evropi, vsemu svetu. Da bi „Corriere“ svoje hudobne želje in nasvete nasproti nam nekako utemljil ter jim podal navidezne veljave in važnosti, kvasi o panslavizmu. Ali najprej naj točno pove: kaj je panslavizem in v kateri slovenski knjigi ter v katerih stavkih se ta propoveda in širi? In ker je „Coniere", kakor smo brali v „Novi Soči“, izrekel, da je Družba sv. Moliora p o l i t i č n o - p a h-slavistična, naj bi slavno vodstvo te družbe sodbenim potom prisililo „Corriera“, da to svojo predrzno trditev dokaže ali pa prekliče. V ogerski državi ima Družba sv. Mohorja 698 udov, v bavarski 10, na švicarskem 1, in 260 pa v amerikanskih državah. Vendar nobena teh držav ne trepeti v strahu pred to družbo, le za Italijo trepeče goriška Židinja, ki niti Italijanka ni! i, 24 avgusta. (Suša) — Zadnja „Nova Soča" je poročala, da je na Bolškem suša, a Kobariška dolina da je ne občuti. Srečen je res kraj, kjer te žgoče suše ni-majo; mi se pa letos ne moremo hvaliti, da je nimamo, kajti suša je pri nas taka, da nam že vode za pitje ljudem in živini primanjkuje. Naša vas je, gledč pitne vode, zelo slabo oskrbljena — posebno ob poletnem času, ker imamo za celo vas samo jeden studenec, na kateri hodijo iz cele vasi po vodo; pa kaj, da bi že ta bil dovolj previden z vodo; a žalibog, da ni, kajti že dve leti se mu vrelec pamanjšuje, — to pa ravno o takem času, kakor zdaj, ko vode najbolj potrebujemo. Ker hodijo te ženske iz cele vasi, umeje se samo po sebi, da morajo dolgo čakati, preden smejo do vode, kajti vodo zajemajo po redu, kakor dohajajo; tak«') je, da kader se jih veliko nabere, čakajo celo 1—2 uri, da pridejo na red. Tu se pa vidi večkrat marsikaj, da človeka nejevolja popade, ko vidi okoln vode veliko nesnažno« ti, katero seveda le otroci delajo. Celo perilo vsake vrste se poleg studenca izpira, kar bi se pa moralo zabrauiti ter na red in snažnost glede na pitno vodo bolj gledati nego se je do sedaj. Zatorej prosimo one merodajne osebe, ki so našej občini na čelo postavljene, da bi iz zdravstvenih ozirov strogo na to pazile, da se enake uepriličnosti odstranijo, oziroma zabranijo. Naše polje (razun pri erarski cesti, kjer je zemlja močna in globoka) je vse o-stišeno; turšica in druge setve so vse vele in suhe; potoki, kamor gonimo živino napajat in perilo spirat, so se posušili, in še kjer je kaj vode, je vsa osmrajena, da je še živina noče ali ne more piti. Kraševcem se glede na to ne godi tak6 huda uego nam; letos je naša dolina res uboga za dež. Preč. g. župnik v Šempasu ima vsak večer večernice, da bi nam dal Bog prepotrebnega dežja. — Veliko pohvalnega bi lahko tukaj o našem preč. g. župniku povedal, ali prostor in čas mi tega ne dopuščata, morda ob drugej priliki kaj o tem. Preč. g. župnik Grča, skrbi za naš dušni in telesni blagor. Kako pa občinski načelniki? V nedeljo, dne 21. t. m., ob času, ko je zvon vabil ljudstvo v cerkev k večernicam, da bi nam Bog poslal hladilnega dežja na zevajočo zemljo, so pa nekateri mladi srbopetniki v nekej zakotni krčmi imeli ples ter na zadnje stepli se, grdo preklinjali in zmerjali. Kaj se vam zdi, ni li žalostno to, da, ko se ljudstvo zbira v cerkev prosit Koga potrebnega dežja, se pa prav v tem času v zaduhli krčmi s plesom, preklinjevanjem in drugimi grešnostimi, mesto dežja, kliče le ogenj in žveplo na zemljo? — Ker je prav naše sl. županstvo javno razglasilo, da se mora nočni mir spoštovati in da onega, ki se dobi po 10 uri zunaj, ki bi voglaril, z globo kaznuje, smemo upati tudi, da bo sl. županstvo pazilo na to. da se v našej vasi ne bodo več dogajale take pregrešne in povsem pohujšljive dogodbe, kakor omenjeno nedeljo. To prosimo, to zahtevamo. Vender upamo, da tega ne bo treba, ker kar prosimo, vsak lahko sprevidi, da je prav in koristno za celo občino. Več ozeljanskih vaščanov. S spodnjega Krasa, 22. avgusta. — V' neki letošnji številki cenjene „Nove Soče“ omenjala se je med drugim tudi narodnost nas spodnjih Kraševcev. Danes o tem natančneje. Lotim naj se najprej bolj od zgoraj. Nam kmetom zdi se čudno, čeprav smo končali le četverorazrednico ljudske šole, da lon.ijo uradniki, ki so se vendar več učili m go mi, pravo hribovsko narečje: uradniki! ki so končali jnridične šole, ne morebiti kak sodnijski sluga! (Gospod urednik ! kaj se pa študira na Dunaju?) No! drugonarodnim uradnikom tega toliko še ne zamerimo, toda uradniki, ki so našega pokoleuja, morali bi vendar paziti, ko s kmetom govorijo, da govorijo vsaj toliko pravilno, kolikor kmet. Med seboj in drugo gospodo govorijo seveda vedno nemški ali laški. Da morajo znati naši pismonoše nemški, je tudi dokazano. Kako naj drugače pretuh- tajo: an das...........Geuieindeamt., an die ........Schulleitung, an das...............Steu- eramt itd. To jim je olajšano s šolami. Ug. čitateljem je znano, da imamo v naši metropoli na cetverorazrednici vrlo učiteljsko moč za nemščino, ki dobi za ta trud par judeževih grošev (ali pa tudi nič) najbrž od Sulfernjna. No! da so uradniki taki, ni čuda, suj celo, oni ki nas neposredno likajo, bodi-«i v cerkvi ali šoli, govore večkrat med seboj nemški, celo — laški. Ljudstvo — ne vse — pa zija še dandanes z občudovanjem v take „gaspude“. Da prihaja semkaj v Komen mnogo laških časopisov ir-redentovskega duha, da daje naše ljudstvo mnogo zaslužka privandranim in neprivan* d rani in sovražnikom naše narodnosti, ni mi treba posebej omenjati. Imenoval bi rad več vasij, v kojili se sliši mnogo laškega kvan-tauja in nesramnih kletvin, laškega petja, laških iger, posebno v kaki žganjepivnici; tega za danes ne storim. Rad bi »e dotaknil tudi kake osebe, ki velja, recimo, za kakega podžupana; vse ga časti, dobička um nosi itd., v svoji štacuni pa kramlja s hlapcem v laščini. Dotična oseba ne čita slov. časopisov; čemu tedaj prazne marnje, pa je tudi vzvišena nad nami zabitimi kmeti, da bi se jej ne zdelo častno se zmeniti za take čenče ubogih kraških trpinov. Takim nosimo svoje krajcarje! Naj končam z željo, da bi ne bila naša gospoda s svojim zgledom »svetilka pod mernikom.“ \l Dutovelj, 29. avgusta. — „Nova Soča11 Jiam je že velikokrat povedala, kako nesramni so lahonski drzoviteži v Gorici, ki mažejo slovenske napise in trgajo slovenske lepake, dawi smo Slovenci v Gorici na svoji zemlji. Toda glejte: mi Slovenci pa mirno gledamo, ko na čisto slovenski deželi razobešajo nemške in laške napise in lepake, mirno utikamo v žep nemške in laške dopise c. kr. oblastnij ter potem iščemo zakotne pisače, da nam jih raztolmačijo. Take potrpežljive ovce smo mi Slovenci, posebno pa mi Kraševci. — Kvo še posebno lep izgled! Neki Tržačan im& v Dutovljah hišo, katero je hotel dat i v najem. Mož je obesil na hišo tablico z napisom: Casa d' affittare. In to v Dutovljah, na kršnem Krasu! Razumi človek tako predrznost ali prismodarijo, ako moreš. Pa glejte: ona tablica je ostala na zidu toliko časa, dokler je uničil črv časa. Ako bi se kak Slovenec predrznil storiti kaj podobnega doli kje v Červinjanu, kaj menite, kako bi upili laški časopisi o „slovenski predrznosti" ?! In prepričam sem, da slovenska tablica bi niti pol ure ne ostala na zidu! Taki so Lahi — in kaki smo mi?! Komen, 29. avgusta. — Čuden je bil pretekli teden za nas in našo okolico. Moža, kateri je imel mater na mrtvaškem odru, našli so mrtvega na nekem vozu, v kateri se je bil uro poprej vlegel k počitku. Neki otrok se je utopil na Ivanemgiadu. Neka stara žena je prišla ne ve se kako v neko lužo v Svetem, iz katere so jo mrtvo izvlekli. Tudi Komeuci so „fajn štikelc11 doživeli. Vedite, gospod urednik, da imamo na Krasu ljudi, kateri nas hočejo štedljivosti učiti na čuden način. Če mu živinče zboli ter mu bijejo že zadnje ure, tedaj po mnenju teh modrijanov liajd ž njim v mesnico, kajti škoda za tako lepo meso, da bi šlo v jamo. Prav pa že mora biti tako, kajti mesar bi nekaj zaslužil, kmetu bi nekaj vrglo, in če bi pa mesojedca trebuh pobolel, je to malenkost, ki se lahko prezre! — Nekaj takega se je imelo zgoditi v soboto zvečer; a na veliko žalost onih modrijanov ni šlo, kajti v temi gnani vol zgrudil se je že pred Komnom na tla in čez nekaj ur je crknil; poganjača sta pa ušla brez sledu. A nekje se bere: Prisegla je zemlja izdati itd., in tako je tudi to prišlo na dan. Pri raztelesovanju živine videl se je v črevesih prisad; tedaj je tudi meso strupeno in zdravju človeškemu nevarno. Proti takemu počenjanju smo vajeni že citati pritožbe, a ostalo je le pri pritožbah, kajti pristojni krogi se niso še zganili iz zaspanosti do prav zadnjega časa. Posili vegetarijanec. Politični razgled Avstrija in Vatikan. — Časopisi so začeli prinašati raznovrstne vesti o razponi med avstrijsko diplomacijo in Vatikanom, to je sveto stolico v Rimu. Vzrok, pravijo, tiči v tem, da je naša vlada začela preoblastno vtikati se, v cerkvene zadeve, v mnogi drugih odnošajih pa da kaže Rimu povsem nasprotne težnje. Posebno nezadovoljen da je sv. stol z tnadjarsko politiko. — „ Obzor * poroča, da glavni uzrok neprijaznih odnošajev med Vatikanom in državo našo je iskati v notranji politiki A vstro- Ogerske, ker se ta politika ne strinja z načeli pravice za vse narodnosti, kakoršna načela goji sv. oče. Papež ne more odobravati politike, nasprotujoče načelom, izraženim v njegovi slavni encikliki „Grande mu-nusu, osobito politike, nasprotne načelom papeža, kar se dostaje slovanskega bogoslužja, politike, ki je naperjena proti onim deželam in narodnostim, kojim obrača on pozornost svojo in od katerih preporoda pričakuje velikih stva-rij za cerkev in človeško družbo. Papež ne more odobriti politike, nasprotne onim škofom, na katere je ponosna cerkev in ki so v čast katoličanova. Papež ne more biti naklonjen politiki, ki nastavlja škofe, kateri naj bi služili le vladnim nakanam. — J)a med naš ) državo in Vatikanom res ni vse v redu, dokazuje okolnost, da še danes ni imenovan nadškof zagrebški. Vlada hoče madjarona, Vatikan se pa temu vstrajno upira. Kdo zmaga ?! Dalmacija. — Čitateljem našim znan je razdor v „narodnem hrvatskem klubu* deželnega zbora dalmatinskega. Osem poslancev je izstopilo iž njega tekom zadnjega zasedan ja , ker je deželnozborska večina potrdila sedanjo osnovo šolskih beril, v katerih se govori tudi o srbske m jeziku in narodu. Osmerica poslancev pa noče nič slišati o srbstvu v Dalmaciji; ker ni prodrla s svojim predlogom, da bi se srbsko ime povsem prezrlo, izstopila je iz sta rega „■narodnega hrvatslcega klubau ter osnovala si nov klub. — Ostali poslanci sešli so se 15. t. m. v Spijeta, kjer so se posvetovali o najnovejšem položaju v Dalmaciji; sklenili so tudi, s posebnim oklicem obrniti se do naroda 'er razložiti mu jedro raz pora ter svoje stališče. Te dni razposlali so „proglas narodnog hrvatskog klnbau, v katerem zopet proglašajo svoj stari program, kateri so I. 1889. podpisali tudi zdaj izstopivši poslanci. Točke programa so naslednje: 1. „ Narodni hrvatski klnbu stoji nepomično na stožernom temelju državnoga prava hrvatskoga i ncjelokupnosti JIrvatskel\ Prama tomu teži, parov nogavic za prihodnje »božičnice*. Na Kranjskem zbralo se je v veseli družbi 60 kr. za kazen, ker se je »vikalo* namesto »tikalo*. Vsem dobrotnikom: Bog povrni! Prosimo vstrajnosti v takem rodoijubju. »Šolsko leto .' 1 itrov konjaka) Iti gld. Navod .se prilaga brezplačno, /.a najboljši uspeh in zdrav izdelek jamčim Blaž Bitežnik KAMNOSEK v I rt ni ulici št.. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih Ola:-ova kava je najboljše ka-. vino priinesilo. OlK-ova kava nima v sebi 'Jhrušk, ne rope, ne .sirupa. Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin. Ivan HoiManski čevljar v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem. Ivan Dekleva veletržecz vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domaia vina bela in trna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. — Prodaja na debelo H Šest zlatili svetinj, častni križci iu častne diplome © Ivan Kavčič reletržec na Komu ima zalogo kateri priporočajo slavni zdravniki, ima izboren okus, ne zaostaja prav nič /;i francoskimi ixclelki m je poleg tega še zn polovico eeneji. POSEBNA ZNAMKA v sodčkih iu steklenicah ter žita, moke in otrobij. Peter Drašček r Stolni ulici (via Dtiomo) št er. ‘J ima bogato založeno PRODAJALNICO tolonijalnega in jedilnega blaga ter tobakja. Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo. COGNAC G. Likar v Gorici Semeifiika ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz H Marijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah. (pr Sohicu ) lorici, zn mesnicami (ul (lobira se povsod izdeluje se iz samega vina i franeoskom načinu in je izborno varovalno sredstvo. Ravnatetjntvo grofa Geza Ksterliazy tovarne za konjak, Budupost VI kiilzo vitezi ni. T.i Pariš, Upsko, Hordo, Kerlin, Nizza, Briissel Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se. priporoča Slovencem v mestu iu okolici za blagohotna naročila. Staroznano gostilnico »pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabafišče) št. ii imil /.daj v najemu Franc Biijak, ki toči izborna in naravna vina. ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za pre.načišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče »Slovencev iz spodnje Vipavske doline. Karol Drašček PEK Iliru Como št. I. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št, 2. Velika 50 novčna loterija Žrebanje že 15. oktobra, Ivan Velušček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom. Ivan Bajt krojne v Nunski ulici št,. 14 v hiši Hilarijanske tiskarne. Ivan Čotar kroja* v Rabat išču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojašt.vu SREČKE PO 5« kr S. I7. Pinchcrh in A. Michelsfadter & (\ Ivan Cijan krojač v Nunski ulici St. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, Tiskarna Ant. M. Obir si-j a priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarski) stroko. V zalogi ima v “dno vse tiskovine za duhovske, županske iu dinge urade. — (.‘ene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago. SARGOV SARGOV SARGOV SARGOV Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Oorte Oaraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izhorna domača vina vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna. l/.dajatelj iu odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Oiii/.zi v (Dorici