Potmino motana v cutooSnl m Cena Din !- jimmnsHi doni Sta. 7 U Dubttanl, o ptmeiletleK, 11. (anua^a 1937 telo 2' Besedilo angleškega predloga za nadzorstvo nad pošiljanjem prostovoljcev v Španijo Velesile »rešujejo'5 Španijo z zavlačevanjem London, 11. jan. o. Franeosko-angleški posredovalni načrt za nevtralnost v Španski državljanski vojni je dejansko padel v vodo zaradi tega, ker sta se Italija in Nemčija postavili na stališče, da morajo nevtralnost izvajati vse države, ki so se do zdaj izpostavljale pri eni ali drugi vojskujoči se španski stranki. Zaradi tega posredovalnega predloga, ki so ga v načelu sprejele vse prizadete države pa ni ne Nemčija, ne Italija, ne sovjetska Rusija nehala pošiljati pomoči eni ali drugi španski stranki. Zato je angleška vlada sklenila, da začno novo posredovalno akcijo in je poslala svojim diplomatskim zastopnikom v Parizu, Rimu, Berlinu in Lizboni spomenico, ki naj jo izroče tem vladam. Spomenica se tiče vprašanja prostovoljcev in se glasi takole: .... »Angleška vlada je iz odgovorov, ki so jih poslale Italija, Nemčija in Portugalska na angleški poziv 24. decembra razbrala z zadovoljstvom, da so vse tri vlade ▼ načelu za sporazum med velesilami glede španskega vprašanja. Sporazum bi določal takojšnje ukrepe, da se prepreči dotok zunanjih prostovoljcev v Španijo. Iz odgovorov je razvidno, da je treba te ukrepe skleniti takoj, prav tako je treba tudi takoj določiti uspešen načrt za nadzorstvo, kako se bodo določbe o omejitvi dotoka prostovoljcev v Španijo izvajale. Ta načrt glede nadzorstva bi bil tisti, ki ga je izdelal odbor za nevmešavanje ie pred časom, in ki se nanaša na kontrolo španskih pristanišč in celinskih meja. Ta načrt sta že proučili obe španski vojskujoči se stranki. Angleški vladi sc zdi, da ga je brez težav mogoče raztegniti na nadzorstvo dovoza prostovoljcev po suhem in po morju. Prav tako bo lahko po njem nadzorovati pošiljanje vojnega materiala v Španijo. Razširjena uporaba tega načrta se mora pripraviti tako, da jo bosta lahko sprejeli obe vojskujoči se stranki v Španiji. Izvedba nadzorstva nad pošiljanjem prostovoljcev in vojnega materijala bo uspešni samo, Če bodo načrte sprejele in iskreno izvajale vse prizadete vlade. Angleška vlada prosi vse druge vlade, naj ji pošljejo svoje pomisleke ali drugačne predloge za ta nadzorstveni načrt. Zdi se ji, da bodo vse države imele isto željo, ki vodi pri tem posredovanju Anglijo. Ta želja je, da se španski državljanski vojni onemogoči vsaka človeška in materijal-na pomoč od zunaj. Angleška vlada zeli tudi to, da bi predlog takoj začele izvajati vse vlade na svojem ozemlju ter ukrenile potrebno, da se prepreči nabiranje in pošiljanje prostovoljcev v Španijo. V španskem vprašanju je treba doseči mednarodni sporazum Angleška vlada je že po lastnem nagibu prepovedala vsako posredno nevme- šavanje v špansko državljansko vojno s tem, da je onemogočila nabiranje prostovoljcev med angleškimi podaniki za obe vojskujoči se španski stranki. Angleška vlada bo londonskemu odboru za nevmešavanje sporočila vse odgovore, ki jih bo glede tega vprašanja dobila od zunanjih vlad.« Spet same besede London, 11. jan. o. Besedilo angleške spomenice objavljajo današnji londonski listi v celoti. Iz razlag, ki jih dodajajo temu besedilu, je razvidno, da bo novi rešilni predlog za Španijo spet zadevo samo podaljšal, ne da bi velesile ukrenile kaj stvarnega in dejansko koristnega, da se vojne strahote v Španiji omilijo. Položaj na španskih bojiščih je danes docela drugi kakor pa je bil v začetku državljanske vojne. Spopad med strankami v Španiji, ki bi bil sicer ostal navadni notranji boj za ureditev španske države, se je spremenil v boj nasprotujočih si koristi evropskih velesil in oboroževalne industrije. Pri tem boju so uničuje španska zemlja, španski narod in tisočletne kulturne dobrine, ki jih je špansko ljudstvo ustvarilo v mirnem razvoju. Zdi sc. da hočejo velesile boj, ki bi se moral razviti med boljševiško Rusijo in njenimi nasprotnicami na njihovih mejah, prenesti na španska tla, tako da ho račun za to obračunavanje plačal španski narod, v kolikor ga že ne plačuje. Turško-francoskl spor Ankara, 11. jan. AA. Anatolska agenda poroča: Na sestanku vladne stranke je zunanji minister Ruždi Aras poročal o razgovoru Vienota s turškim veleposlanikom v Parizu. Ta mu je rekel, da je Leon Blum izjavil, da bo na vsak način našel neko rešitev v vprašanju glede Aleksandrelte. Bekel je tudi, da se francoski veleposlanik v Ankari Ponsot ni mogel vrniti z novimi predlogi, ker ni imel časa, da bi jih že izdelane prinesel iz Pariza. Ruždi Aras Je tudi rekel, da bo turški predlog razširjen in podrobno obrazložen. Povsod se poudarja, da ee naj spor reši na prijateljski način. Poslanec Hikmet je zahteval, da naj tudi sovjetska Rusija enkrat izjavi, da je proti mandatom in proti imperijalizmu. Tako bi lahko Rusija kot prijateljska država obeh držav rešila svojo vlogo, ki se ji nalaga. Predsednik vlade je tudi izjavil, da ZN ne more ničesar storiti brez Turčije in zato je najboljše, da se začno direktna pogajanja med Francijo in Turčijo. Mislijo, da se bosta Francija in Turčija sporazumeli sami, brez posredovanja Zveze narodov. Holandska prestolonaslednica in njen mož sta dospela v poljske Tatre in sta se ustavila v hotelu filmskega pevca Jana Kiepure v Krvnici S seboj imata dvornega ministra in tri tajnike Mollisonov letalski rekord na progi London— Capetovvn hoče potolči letalec Brooks in je včeraj odeletel v športnem letalu iz Anglije proti Brindiziji. Važni sklepi italijanskega ministrskega sveta Italija prepoveduje krvno zvezo med Italijani in temnopoltimi Rim, 11. jan. o. Italijanski ministrski svet je imel v soboto v Rimu sejo, na kateri je sprejel več izredno važnih sklepov. Tako je sklenil, da bo imel tajnik fašistovske stranke položaj, naslov in mesto ministra brez listnice, da se dokaže popolna istovetnost fašistovske stranke in italijanske države. Ministrski svet je odobril načrt proračuna za 1937-38, ki izkazuje pri 20.6 milijardah lir dohodkov in 23.8 milijardah lir izdatkov 3.1 milijarde lir primanjkljaja. Ministrski svet je sprejel v načelu tudi načrt zakona, po katerem se imajo vladi dati pooblastila za izdajanje navodil v primeru vojne, kakor tudi za določitev stališča, ki naj bi ga Italija zavzela glede na kakršnokoli nevtralnostno akcijo. Izvedelo se je, da bo ta zakonski načrt predložen poslanski zbornici v odobritev brez posebne podrobne utemeljitve. Uradni krogi naglašajo, da ni_v nikakršni zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. S tem zakonom bo na vlado prenešenih nekaj kompetenc, ki so doslej pripadale kroni odnosno glavnemu generalnemu štabu italijanske vojske. Izredno pomemben je pa tudi sklep, po katerem Italija prepoveduje svojim državljanom, ki ,e 7 .kolonijah zakon ali priležništvo z drugo-poljnuni italijanskimi podaniki. Vsako krvno zvezo ined drugobarvnimi in Italijani bo italijanska vlada ▼ bodoče strogo kaznovala. S tem je itali- janski fašizem krenil na pota nemškega narodnega socializma in si osvojil njegova načela ca ohranitev čistosti italijanskega plemena. Italijanski listi pišejo, da je ta sklep treba pripisovati skrbi za ohranitev Italijanskega rodu, delavne sposobnosti in števila italijanskega ljudstva. Italijanska kolonijalna država zahteva od voditeljev Italije, da že danes mislijo na to, ali bo mogel italijanski narod braniti svoje kolonijalno cesarstvo tudi čez 100 let Italijansko pleme sc ne sme pomešati z drugo krvjo, ker bi potem izginilo. Kolonijalni minister Lessona je napisal v tu-rinski «Stampi» članek o novi plemenski politiki Italije, v katerem pravi, da ima novi zakonski načrt tudi namen, da se drugobarvni prebivalci Italije ohranijo čisti in zrasejo v pleme, ki bo več vredno, kakor pa sedanje. Lessona navaja tudi načela, po katerih se bo ta italijanska politika izvajala: 1. Stroga ločitev obeh plemen, italijanskega in barvitega. 2. Sodelovanje brez krvnega mešanja. 3. Obzirnost pri presojanju dosedanjih zmot in pregreškov. 4. Izredna strogost za bodoče prestopke. Dalje je ministrski svet sklenil, da se Im vsaka tri leta ponovila razstava italijanskih kolo-nijalnih pokrajin. Prva taka razstava bo 1938. Boji pred Madridom traja.o dal e Tudi japonski prostovoljci prihajajo v Španijo Salamanea, 11. jan. o. Po poročilih z bojišč se hoji okrog Madrida nadaljujejo. Sodeč po vesteh madridskega odbora za obrambo je pritisk nacionalistov dosegel višek včeraj in so rdeči branilci na nekaterih oddelkih dobili zapoved, da se morajo umakniti pa so to tudi storili. Tako je zdaj usoda Escoriala zapečatena in je treba danes ali jutri pričakovati, de ga nacionalisti zavzamejo. Letalski napadi in obstreljevanje mesta jo povzročilo ogromno stvarno škodo, človeških *ftev v mestu samem pa ni bilo toliko. Nacionalisti so včeraj zavzeli naslednje okoliške vasi: Cuesta de las Perdices ter Cerro del Aguila. Vsepovsod tu so komunistični oddelki morali v veli* kem neredu pobegniti v smeri proti Fuencarralu. Nacionalisti so na tem oddelku bojišča zaplenili tri težke in en lahki sovjetski tank, veliko vojnega materiala, strojnic ter skladišče obleke in Živil, ki je služilo rdečim branilcem. Rdeči so naskočili nacionalistične položaje pri Las Rosas s tremi bataljoni, da bi zavzeli izgubljene predele. Toda po hudem boju so jih nacionalisti odbili ter so oboji imeli precejšnje izgube, Na južni fronti ni bilo večjih bojev, pač pa so nacionalisti na severu sestrelili dve sovjetski letali. Kl’ub posredovanjem -novi tisoči prostovoljcev Pariz, 11. jan. o. »Echo de Pariš«, ki lelja za glasilo francoskega generalnega štaba, prinaša v včerajšnji izdaji, kakor trdi is verodostojnega vira, da je do zdaj odšlo iz Francije v Španijo 47-tisoč rdečih prostovoljcev. Te prostovoljce so najeli agenti španske in francoske komunistične stranke. List piše, da so v Parim in okolici na- brali 9500 francoskih, 3000 italijanskih. 2000 nemških, 500 belgijskih, 400 češkoslovaških in jugoslovanskih prostovoljcev. V severni Franciji so v industrijskih predelih dobili 3000 francoskih. 3100 belgijskih, 1100 italijanskih 300 angleških. 250 poljskih, češkoslovaških in jugoslovanskih državljanov. S francoskim parnikom »Normandiec pa je prejšnji t len prišlo tudi večje število ameri-kanskib prostovoljcev. Iz sovjetske Rusije zdaj ne prihaja toliko ljudi in vojnega materijala, ker nacionalistične ladje izvršujejo strogo kontrolo nad sovjetskimi parniki. Gibraltar, 11. jan. AA. Havas: Po verodostojnih vesteh pridejo te dni v Cadix prostovoljci iz Japonske, ki se bodo borili na strani generala r ranča. Pride jih nekaj tisoč. Ti prostovoljci bodo takoj odšli na madridsko fronto obenem z italijanskimi prostovoljci, ki jih je 10.000 in ki so sedaj še v Sevilji. Te dni so v Cadixu in Jerezu izkrcavali velike zaboje iz Italije. V teh zabojih so deli letal, ki jih Italija pošilja na pomoč generalu Francu. Letala bodo sestavili že v teh pristaniščih . Ru*Sfa in Nemči;a v Španiji London, 11. jan. AA. DNB: Posebni dopisnik »Observerja«, ki je bil več tednov v Španiji in to na strani nacionalistov, je rekel, da bi bila državljanska vojna v Španiji že davno končana, Če ne bi vmes posegla sovjetska Rusija. Nabral je vse polno dokazov o tem, kakšno vlogo igra v Španiji Moskva. Glede trditve francoskih listov, da vdirajo Nemci v Maroko, je izjavil, da ni nikdar nikjer ni videl nobenega nemškega vojaka ali pa častnika. Vkljub izredni skrbi pri nabiranju po- Načrti vodje reks stov Bruselj, 11. januarja. AA. Vodja belgijskega reksističnega pokreta Leon Degrelle je izjavil poročevalcu lista »Pajs Reel«, da bo ponovno govoril pred mikrofonom neke itaUjamske radijske postaje. Dodal je, da je bil njegov govor po tu-r inski radijski postaji šele pričetek serije govorov, ki jih namerava imeti o rek®ističnem pokretu v Belgiji. Njegov prvi govor je bil čisto teoretičnega in zgodovinskega značaja. Pri bodočih razgovorih ne bo ostal samo pri takih razglabljanjih. Kakor kaže italijanska vlada še ni odgovorila na službeni protest belgijskega zunanjega ministra Spaaka, zaradi govora, ki ga je imel Degrelle v Turinu in v katerem se je bavil izključno z notranje političnimi razmerami v Belgiji. datkov ni mogel nikjer najti sledov o nemški pehoti v Španiji. Vesti rdečih Madrid, 11. jan. AA. Major Liter, poveljnik vladnih čet na oddelku madridske fronte, je izdal poseben apel na prebivalstvo, naj zapusti Madrid, ker se mesto zmerom bolj pretvarja v pravo bojišče ter postaja za prebivalstvo nadaljnje bivanje v njem vedno bolj nevarno. Union radio poroča, da je madridski guverner povabil zastopnike vseh političnih organizacij na izredno sejo, na kateri bodo sklepali o ukrepih za končno izpraznitev še preostalega civilnega prebivalstva iz Madrida. London, 11. jan. AA. Snoči so se razširile vesti, da je poslanik valencijske vlade obiskal včeraj popoldne Edena in ga obvestil, da njegova vlada ne bi mogla pristati na to, da bi se v Španijo poslala kakršnakoli komisija, ki bi kontrolirala izvajanje mednarodnih odredb o nevmeša-vanju v španske zadeve. Radijska postaja v Tenerifi je objavila vesti, da je nastala v pokrajini Alicante kmečka vstaja proti valencijskemu režimu. Pokret se širi vzdolž sredozemske obale vse do Valencije. Vlada je poslala na deželo miličnike, ki so se že ponovno spopadli s kmeti. Mnogo kmetov je bilo ubitih. Vesti 11. januarja Vseameriška mirovna konferenca je verai spet začela z delom v Buenos Airesu in so podpisali sporazum o nadzorstvu na meji pustinje Gran Chaco med Bolivijo in Paraguajem, kjer zaradi petrolejskih vrelcev teče na pobudo amerikanskih petrolejskih družb že dolga leta oborožen spor. Iz Švice so izgnali časnikarja Carla Prata, po rodu Italijana, ker da je za plačilo priobčeval napade na Italijo in Nemčijo v švicarskih listih, s čimer bi lahko poslabšal odnošaje med Švico m njenimi sosedami. Trocki je dospel v Mehiko. Spremlja ga njegova žena. Od pristanišča Kampica do prestolnice se je peljal Trocki v posebnem vagonu z močnim vojaškim spremstvom, ker so komunisti ponovno zagrozili, da mu bodo preprečili vstop v Mehiko. Nemški gospodarski minister dr. Scharht potuje v Pariz v drugi polovici januarja. Njegovo potovanje bo najbrž v zvezi z vprašanjem glede vrnitve kolonij Nemčiji. Anglija in Francija sta glede Sredozemlja sporazumni, ker imata na njem iste koristi, tako je izjavil angleški državni podtajnik Desan včeraj na nekem banketu svoje stranke. Sankcije proti državam, ki podpirajo stranki v španski državljanski vojni, zahteva osrednji strokovni odbor francoskega delavstva, ki pa s svojo zahtevo ne bo uspel, če pomislimo, v koliko | so se že izpostavile nekatere aržave v Španiji. Francoski minister odpotuje v Maroko in pravijo, da je njegov odhod v zvezi z vestmi o tem, [ da 6e Nemci izkrcavajo v španskem Maroku. Načelnik siamskega generalnega štaba, general Phya Abhaya Song Gram, je prišel včeraj z 8 višjimi častniki v Rim in bo pregledal italijansko vojačke naprave, zlasti častniško šole in pomorske akademije. Predsednik ČSR obišče Jugoslavijo najbrže maja meseca, ko bo sestanek držav Male zveze. Iz Belgrada bo odšel v Bukarešto, da vrne obisk kralja Karola v Pragi. Zaradi gripe je v Angliji umrlo dozdaj 1825 oseb in so morale oblasti izdati različne varnostne odredbe, da se ne bi bolezen širila še iz Anglije ven. Predsednik turške republike Kemal Ata Turk je odptoval iz Ankare v Carigrad na oddih. Drugi veliki proces proti trockistom, obdolženih zarote proti Stalinu in zvez z vodjem četrto internacionale Trockim, se prične v prvi polovici marca meseca v Moskvi. Pred sodiščem bo stalo 19 vplivnih boljševikov, med njimi tudi glavni urednik polslužbenega sovjetskega glasila »Izve-stija«, Karl Radek. Komisija ZN je v Alcksandretti proučevala vprašanje volivnega reda, kakor da ni v tem ozemlju nobenega važnejšega dejstva, ki bi bilo vredno pozornosti take komisije. Odgoditev sestanka Sveta ZN bosta zahtevali Francija in Turčija za tri dni, da so prej sporazumeta o vprašanju Aleksandrelte. Ameriški avtomobilski delavci ne marajo zapustiti tovarn, ki so jih zasedli med stavko, do-| kler se podjetniki ne začno pogajati z njimi. Podjetniki pa se nočejo pogajali, dokler delavci ne zapuste tovarno. Previdnost v sodelovanju z Nemčijo bo zasto-| pala Avstrija, o čemer lahko pričajo zadnje areta-| cije narodnih socialistov in pa pisanje dunajskih I listov, ki ga lahko smatramo kot uradno mnenje vlade. Ti listi pravijo, da ni misliti na kako vo-| jaško sodelovanje med Nemčijo in Avstrijo. Smrtno kazen za industrijsko špionažo bo do | ločil novi nemški kazenski zakon. Spomine na abesinsko vojno je izdal Musso-I linijev sin Vittorio. V vojni je sodeloval kot le-| talec. Knjiga se imenujp cPoleti nad Ambo». Novi avstrijski zakon o mladinski vzgoji bo razpustil vse mladinske organizacije, ki jim ne bo dovolil obstanka prosvetni minister. Vse organizacije se bodo podržavile, izjemo bodo tvorile le organizacije, ki so sestavni del Katoliške ak-I cije in ki bodo ostale pod vodstvom škofov. 40 milijonov frankov izgub je imela francoska kovinska industrija zaradi neprestanih stavk, zaradi naročil, ki jih je izgubila ta čas pa 500 I milijonov frankov. /Angleški kralj Jurij VI. je sprejel predsed-I nika vlade, ki mu je pokazal angleški predlog za ureditev vprašanja prostovoljcev v španski držav-| ljanski vojni. Švedski kralj Gnstav V. obišče v začetku fe-[bruarja belgijskega kralja Leopolda III. Z avtobnsom v Addis Abeho bo kmalu mogoče potovati iz italijanskega pristanišča Masaue v Somaliji. Atvobus bo vozil vsaka dva dni in bo najmodernejše opremljen z zračilci, radiem, hladilnicami, stranišči itd. 103 roparji so ušli iz ječe v mandžurskem mestu Cicikarju. Roparji so podkupili ravnatelja jetnišnice. Na begu so jih japonski vojaki 56 ustrelili. Konec Judom prijazne politike v Palestini zahtevajo Arabci, kakor pričajo Izpovedi njihovih zastopnikov pred angleško preiskovalno komisijo. Izpopolnitev češkoslovaških železnic namerava v petih letih izvesti češkoslovaško železniško ministrstvo. Več prog bodo elektrificirali. V Ljubljani in okrog od ‘°bo Ljubljana, 11. jan. Po deževnih Treh kraljih, ki so nas razočarali do mozga, smo imeli včeraj zopet dan, kakršnih si želimo še mnogo. Čim zaslutijo Ljubljančani Iejx> nedeljo, začutijo to slutnjo okoliški kraji in pa železnica. V soboto zvečer se je odpeljalo na Gorenjsko neverjetno mnogo turistov in smučarjev, včeraj pa so oni, ki so ostali v mestu, vsaj popoldne napolnili vse okoliške kraje. Da je bila pri tem na prvem mestu zopet Šmarna gora, je razumljivo. Ko so se zvečer turisti s Šmarne gore vračali v mesto, bi tujec, ki je slučajno privozil po gorenjski cesti proti Ljubljani, bil gotovo prepričan, da tvorijo turisti vsi skupaj en sam dolg sprevod. Ne morejo pa seveda izletniki prehvaliti lepega vremena in užitka, ki so ga imeli z izletom na Šmarno goro, na Rožnik, Golovec ali kamorkoli so se podali. Izleti, izleti . . . Ravno tako pa ne morejo prehvaliti krasnega vremena tudi oni, ki so odšli na Gorenjsko. Ti so imeli poleg tega prednost, da 60 se lahko uveljavili tudi e smučmi. Saj na pr. Kranjska gora in Planica razpolagata s tako idealnim snegom, da si boljšega želeti ne moremo. Nad trdo podlago je več prstov debelo pršiča, ki se kakor oblak prahu dviga za smučarjem, ki drvi po strmini. V obeh krajih, tako v Planici, kakor v Kranjski gori je bilo mnogo Ljubljančanov, ki jim Meta ni bilo žal. — Tokrat so prišli na račun tudi oni, ki so odšli na Bled. Snega sicer ni, toda jezero je zamrznjeno in pokrito s popolnoma gladkim ledom, na katerem ne najdeš niti ene hrapavine. Razumljivo je, da je na jezeru neverjetno živo: vse, kar zmore drsalke, se poganja po jezeru, da sp nad vsem jezeru dviga neka prijetna melodija, ki jo povzroča drsanje; na več krajih pa je zbrana etara blejska garda, ki se zgrinja okrog keglanja na ledu. Tu stojijo in opazujejo to igro skupine tujcev, ki se sicer uveliavliajo večinoma le z drsalkami. Razburljiv dogodek na ;ezeru Ljubljančani, ki so bili popoldne na Blejskem jezeru, so bili priča razburljivemu dogodku, ki pa se je srečno končal. Kakor je že marsikdo videl, se poganja po ledu tudi deca na sankah. S sankami drvijo po ledu na ta način, da se poganjajo s palicami, ki imajo na enem koncu ostre žeblje, ki se zatikajo v led. Tako se zaganjajo in- dosegajo včasih tudi precejšnjo brzino. Sredi popoldneva sta se vozila tako tudi okrog štiriletna deklica ter njen jedva leto starejši bratec. Ko sta drsela v smeri proti Kazini in sta se približala že čisto blizu, kjer pa je led znatno tanjši in tam sploh ne drži, se jima je čisto pri kraju naenkrat vrdlo. Na mah sta bila oba pod vodo, a sta se v naslednjem trenutku že pojavila zopet na vrhu: fantek je z eno roko držal deklico, z drugo roko in z nogama pa je otepal okrog sebe ter se na ta način držal na vrhu. V naslednjem trenutku so že priskočili ljudje ter potegnili oba is vode. V vodi so ostale le sanke... 400 Belgrajčanov skozi Ljubljano Kakor je »Slovenski dom« že poročal, je prispelo preko pravoslavnih božičnih praznikov v Slovenijo s posebnim »Putnikovim« vlakom okrog 400 Belgrajčanov, ki so se razkropili po vseh večjih naših zimsko-športnih postojankah. Največ jih je bilo na Komni in Pokljuki, mnogo pa se jih je zadržalo na Bledli, v Kranjski gori in Planici. Vsi 60 bili zlasti z zadnjima dvema dnevoma zelo zadovoljni. Nekateri od njih so izrabili vsaj včerajšnji zadnji dan do skrajnih možnosti: celo kosit niso marali iti v lokale in so jim morali nositi kosila na travnike ali pfed hiše, kjer so hoteli izkoristiti vsak sončni žarek in vsako minuto smučanja. Slovo s takim vremenom in s takimi tereni je bilo težko in z dolgimi obrazi so se poslavljali po naših gorenjskih kolodvorih. Toda v Jesenicah, kjer so se poslavljali od posameznih vlakov, da počakajo odhod posebnega vlaka, je postajalo zopet živahneje: imeli so si med seboj toliko dopovedovati, da še v Ljubljani, ki jo je posebni vlak pasiral okrog osmih, ni bilo slišati ničesar drugega, kakor vesele dogodivščine, ki so jih posamezniki doživeli pri smučanju. *fojni minister skozi Ljubljano Z redniin belgrajskim brzovlakom se je snoči vračal skozi Ljubljano v Belgrad tudi vojni minister general Marič. Vojni minister se je mudil, kakor je »Slovenski dom« že poročal, na Bledu, kamor je prispel v sredo dopoldne ter je ložiral v hotelu »Toplice*. Tekom svojega bivanja na Bledu je napravil več avtomobilskih izletov, med njimi tudi v Kranjsko goro, kjer je bila v hotelu vErika« v četrtek zvečer večerja, katere se je udeležilo več odličnih osebnosti, med njimi tudi minister za gozdove In rudnike g. Djura Jankovič. Rdeči petelin na 4 mestih V bližini Ljubljane so bili v času od sobote do danes kar štirje požari. Prvega so opazili v soboto okrog desete zvečer. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Ložarjeve v Zalogu St. S. V neposredni bližini je več poslopij, ki se nadaljujejo v vas. Zato je bila nevarnost, da se požar razširi po ostalem delu vasi. Nevarnost e bila tem večja, ker je ob tem času pihal mo-fan veter. K sreči pa je veter še ravno pravočasno ponehal, tako da gasilcem ni otezkočal reševanja in gašenja. Gospodarsko poslopje je obsegalo dva skednja ob njima pa še stara hišica. Vse to je postalo žrtev ogromnega plamena, ki se (i člani banovinskega odbora. Predsedoval je minister dr. Krek, ki je opravičil odsotnega predsednika, notranjega ministra dr. Korošca, ki mu je odbor priredil navdušene ovacije in mu sporočil pozdrave. Nato je minister dr. Krek podal poročilo o političnem položaju in o delu vlade. Poročilo je sprejel odbor z odobravanjem. Potem je banovinski odbor izčrpno razpravljal o aktualnih političnih in socianlo-gospo-darskih vpražanjih. Debata je pokazala enodušnost in veselo inicijativnost vseh odbornikov. Po izčrj>-nih razpravah je banovinski odbor sprejel sledečo resolucijo: Prvi banovinski odbor JRZ je na seji 10. januarja 1987 v Celju obravnaval uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov in o likvidnosti slovenskega kreditnega zadružništva. Prejšnji režimi so s svo-o gospodarsko in kreditno politiko uničili kmetu .— Če vam pripade posestvo, boste morali plačevati 10 odstotkov od ponudnika. — — Uh! Kaj? Kar 10% obresti! To je hudima-na lepo, in oče se j« počehljal za ušesi, nadaljujoč: — Kdaj pa bo treba plačati in kako? Lahko s knjižicami? — Nemogoče! Samo v gotovini. Prične se sedaj dražba obeh Hiš na Škofeljci. Najnižji ponu-dek 72000 Din da gospod. Oče daste več? — Ne vem. ne vem. — Po daljšem molku: — Pa nai bo 500 več. — Nasprotnik ie takoj udaril na 73.000 Din. Tako sla ee oba tekmeca po 500 Din tolkla prav dolgo časa. — Dodajte malo več, očel se je vmešal ▼ dražbo advokat. — Treba bo meni Šteti jurje, ne ram, «e je sed-aj hitro odrezal drugače v mišljenju počasni Ižanec. Stvar je šla prav počasi naprej. Sodnik z uro .v roki je štel minute: — Ena ... dve ... tri... Ura teče ... — Pa nič ne rjače, je pristavil Ižanec in premišljeno dodal: — Naj bo 75.000! — Nasprotnik takoj: 76.000 Din. V sobi je drugače vladala grobna tišina, kar ni navada, ker so drugače dražbe prav živahne. Sodnik ie zato šaljivo omenil: — Ce boste tako počasi gonili, lahko dražimo cel dan. Res je, da eden bolj počasi misli, drugi hitreje. Ižanec se je skrivaj namuznil. Pri dražbi travnikov mož ni mnogo nagajal. Denarni zavod je celo posestvo zdražil za 85 000 Din. Ko je Ižanec s prijatelji zapuščal sodišče, se je škodoželjno in zvito nasmehnil: — Pa smo jim le malo ponagajali. Naj ima »šporkasa« tisto beračijo! Gla6 pa gre po deželi, da je bilo Ižancu prav žal, da ni zdražil posestva. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti Moskva-Shangai (Union). To je drugi film prerojene Pole Negri, ki je po dolgem času lani spet nastopila v »Mazurkic. Ta stara filmska moč je velika igralka, kar kaže tudi ta film, čeprav precej manj kakor >Mazurka«. Delu ni mogoče očitati ničesar, je spretno režirano, lepo fotografirano, zasedba je dobra. Če ga obravnavamo zgolj s filmske strani, pa je treba reči, da Nemci ne znajo za svoje filme romantike najti prav nikjer drugje več, kakor v ruskih predvojnih in emigrantskih zgodbah. (Prim.: »Carjevi svečniki«, >Escapada*. itd.) Teh snovi smo v filmu že siti, saj so si podobne kakor jajce jajcu. V delu »Mo-skve-Shangai« vemo že v začetku, ko mati obesi otroku okrog vratu medaljon, da se bosta mati in hči po vojni, po revolucijah in po tisoč zmedah na podlagi prav tega medaljona spet našli. S tem Članom JRZ v Ljubljani Nad eno leto vršimo lepo delo z organiziranjem Jugoslovanske radikalne zajednice v inestu Ljubljani. Tiho in mirno je bilo to delo, a polno idealizma in požrtovalnosti. Temu dehi in navdu-šeuju številnih neumornih sotrudnikov po njestnih krajevnih organizacijah gre zahvala, da stoje danes naše vrste v Ljubljani — številčno močnejše kot kdajkoli — pripravljene za sleherno nalogo, ki bi jim jo naložila politična potreba. Iz vrst vas samih je vznikla želja, da bi se po dolgih letih zbrali vsi prijatelji našega voditelja dr. Korošca v slovenski prestolici k skupni manifestaciji, ki naj pokaže, da je Ljubljana tudi poli-tično vredna prestolica Slovenije, one Slovenije, ki je pred kratkim tako enodušno in odločno pri občinskih volitvah dokazala, da je v zveslobi do slovenskega voditelja prav nič nc more omajati. Ta vsva želja naj ee izpolni V NEDELJO. DNE 17. JANUARJA 1037 ko se bo (A desetih dopoldne vršil v prostorih hotela »Unionc. MANIFESTACIJKI SHOD JRZ Vabimo vas, ki ste se med prvimi oklenili stranke, da prav vsi na tem shodu sodelujete. Na posebnih sestankih, ki se bodo v tednu pred shodom vršili po vseh ljubljanskih krajevnih organizacijah in ki se jih polnoštevilno udiležujte, sc bo6te lahko seznanili s podrobnostmi organizacije shoda. Vabimo pa, tudi vse one, ki se iz kateregakoli razloga v 6tranko še niso včlanili, pa znajo pravično ceniti obnovitveno delo sedanje vlade. Iskreno povabljeni naj bodo prijatelji iz ljub- • Ijanske okolice, ki niso doslej še nikdar manjkali, kadar je bilo treba v skupnem zboru poudariti našo zvestobo in neomajno voljo do dela za dobro države in drage nam Slovenije. Pridite, da v skupni manifesiticiji fzpovemo svojo odločno voljo za delo in napore, ki naj slo-venskemu narod« zagotovijo nemoteni razvoj in lepšo hodočnost. V Ljubljani, dne 10. januarja 1937. Za mostni odbor JRZ v Ljubljani: Dr. Adlešič Juro, poslovodeči podpredsednik. Volilno „iunaštvo" pred sadniki Maribor, 10. januarja. Občinske volitve v Limbušu so postale že slavne v dobi JNS režima, ko je navalila ob zaključku v volilni lokal skupina nahujskanih mladičev ter uničila volilne listine, da bi na ta način preprečila poraz JNS. Tudi pri zadnjih volitvah, ki so bile v Limbušu dne 25. oktobra lani, se je menda nekaj takega pripravljalo. To pot pa je oblast čuvala volilno svobodo ter je v kali preprečila vse poskuse, da bi se volitve motile. Zaradi napetega položaja pa je orožništvo rabilo asistenco, ki jo je dobilo iz Maribora. Na prošnjo okrajnega glavarstva je policijski komisarijat poslal v Limbuš štiri policijske stražnike. Vozili so se v Limbuš v mestnem avtobusu ter se zvečer po končanih volitvah zopet vračali z istim vozilom nazaj. Med potjo pa je bil vprizorjen na ta avtobus nepričakovan napad. Ko je avtobus okrog pol 8 zvečer privozil po Aleksandrovi cesti v Studencih do križišča s Cankarjevo ulico, je začelo nenadoma padati kamenje na vozilo. kamen je priletel v šipo pred šoferjem, jo razbil ter zadel v glavo stražnika Vrbnjaka, ki je zadobil poškodbo pod levim očesom. Drugi kamen je razbil stransko šipo. Šofer je takoj ustavil avtobus, iz katerega so poskakali stražniki ter vprizorili lov na junaka, ki jih je sprejel s kamenjem. Bil je to 26 letni Viljem Gorišek iz Studencev, ki se jo včeraj zagovarjal zaradi tega dejanja pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Izgovarjal se je, da je metal kamenje v pijanosti, ni pa vedel odgovora na vprašanje, zakaj si je izbral ravno avtobus, v katerem se je vozila policijska asistenca od limbuških volitev. Obsojen je bil na 9 mesecev strogega zajK>ra. Vremenska poročila Zveze za tujski promet, Zimsko športne zveze in Slovenskega planinskega društvu: Bohinjska Bistrica: (dapes) —9, 20cm pršiča; Dora na Komni: —8, 75cm pršiča, sever; Kranjska gora; —10, 20cm pršiča, na drsališču 10 cm ledu. • Vršič-Krnica: —10, 60 cm pršiča. Ratečc-Planica: —9, 25 do 45 cm pršiča. Tamar: 45 cm pršiča. Krvave: —10, SO cm pršiča, severovzhodnik. Vel. Planina: —8, 5 cm sreža, 50 cm podlage. Zelenica: (včeraj) —5, sever, 60 cm spihanega snega. vsa štorija zgubi pol zanimivosti. Vrh tega smo pa razočarani nad tistim čudnim preokretom na koncu: ves film pričakujemo, da se bosta našla tista dva, ki bi se, sodeč po poteku, na koncu morala najti. Nazadnje pa pride zaroka s hčerjo, namesto z materjo. Itd. Ta kratka analiza priča, da je mogoče v 5e tako reklamnem in bleščeče, napovedanem filmskem »veledelu« dobiti kopo nesmislov. Brez ozira na to, da prevladuje tu spot tisto lažno aristokratsko ozračje in svet plemenitih plemičev, častnikov in dam, ki je edino zmožen doživljati velika čustva, pretrese in dogodke. Takega sveta dejansko nikjer ni, zato pomenijo filmi iz tega okolja zlagano zazibavanje ljudi v neresnično romantiko. Maribor zahteva Mariborski otok Maribor, 10. jan. Z izredno podjetnostjo in velikopotezno dale-kovidnostjo je mariborska mestna občina izpre-menila poprej pusti Mariborski otok pri Kamnici v pravi raj, ki ga upravičeno občuduje vsak obiskovalec. Tako lepega kopališča ne najdemo v vsej Srednji Evropi. Že takrat, ko ie mestna občina kupila Mariborski otok ter delala načrte za zgradbo kopališča, ee je trudila, da bi ga tudi teritorijalno priključila mestu. Kamničani, pod katerih upravo je otok spadal, so se pa temu uprli. Pokazali so dober nos — upali so, da se bo dalo z otokom še dobro zaslužiti ter se niso zmolili. Kamniška občina ima od trošarine za pijače, ki se konzumirajo na otoku, čisto primerne dohodke, seveda pa ne dosegajo upov, ki eo jih Kamničani svoječasno gojili. Toda še drugo, večjo korist je prinesel otok Kamnici. Postala je priljubljeno letovišče, kamor prihaja zaradi kopališča na otoku od leta do leta več tujcev. Kamničani imajo vse svoje razpoložljive sobe v poletnem času oddane. Zaradi tega pričakuje me«tna občina mariborska, da bodo Kamničani pokazali dovolj uvidevnosti ter se ne bodo več protivili priklopitvi Mariborskega otoka teritoriju mariborskega mesta. Mariborska občina je vložila na pristojna mesta prošnjo, v kateri zahteva priključitev Mariborskega otoka in ozemlja, preko katerega vod;io dohodi na otok. To je zemljišče, ki ga na jugu meii Drava, na severu Koroška cesta in na zapadu Kamniški potok, dočiim »e na vzhodu dotika mestnega teritorija. Je to prav lep kos, za katerega bi se povečalo mestno upravno območje, kamniška občina pa nima od njega nobenih koristi. Na-seljen j» namreč samo s tremi posestniki, od katerih je naivečji znani drevesničar g. Dolinšek. Posestvo poleg novega broda je pa kupila banska uprava, ker bo zgradbe zaradi preložitve koroške državne ceste porušila. Kamnica ne bi z odstopom lega zemljišča prav ničesar izgubila, za mesto pa bi bilo izrednega pomena, ker bi se preko njega dali na primeren način urediti novi krasni dohodi v kopališče. Kulturni koledar Christian Karl 10. januarja 1756 se je rodit v Ljubljani duhovnik Christian Karl. Umrl je 3. febr. 1830 na Breznici. — V mašnika je bil posvečen 18. dec. 1779, nato je bil kaplan po različnih krajih, od 1783 pa župnik v Rodinah, od 1821 pa na Breznici. kjer je postavil cerkev. Slovel je kol izobražen mož in izreden govornik. Makovic Anton 11. jan. 1750 se je rodil ranocelnik, porodničar in prvi predavatelj medicinske stroke v slov. jeziku Anton Makovic. — O njegovem študiju nam ni mnogo znanega. Medicino je najbrž končal na Dunaju. — Ker je bila v tem času v Ljubljana neke vrit.e stolica za anatomijo, kirurgijo im ba-bištvo, je Makovic začel zgodaj baviti z mislijo, kan.o potrebno bi bilo vzgajati babice v slovenskem jeziku. Plod tega prizadevanja je bila gotovo njegova prva publikacija: Prašanja inu odgovori čez všegarstvu — (1781), kjer toži kako zanemarjena je skrb za babištvo »v naši kranjski deželi (in) v vseb zravn ležjočeh slavenskih straneh«. 1788 je izdal novo pomnoženo izdajo Pra-sanja• in še »Podučevanje za babice«. Da 60 imela uspeh ta njegova prizadevanja vidimo s tem, da je bil če z nekaj let res že imenovan za izrednega profesorja babdštva »v kranjskem jeziku na filo-nofsko-kinrrgičneni učilišču«. Makovicev prepo-rodni pomen je precejšen. Bil je drugi slovenski inteligent, k« je priredil slovenski poljudno strokovni spis. in prvi, ki si je izbral poglavje iz medicinskega področja. — Toda že v jeseni 1. 1797 je odšel za rudniško — Kameralnega kirurga v Idrijo in s tem je propadla tudi ideja slovenskih predavanj na višjem strokovnem šolstvu v Ljubljani. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 11. januarja: Božidar. Jutri, torek, 12. januarja: Ernest. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Ma-rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. • Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Matica: Pod vročim soncem. Kino Sloga: Upornikova hči. Kino Matica: Pod vročjm soncem. Občni zbor SK Ljubljane m ran '■’9rns>l »«>♦ IM' Pola N c pri „ Moskva - Shanghai Gustav Diehl, Susl Lanner, W. Keppler mešan?™ SHIRLEY TEMPLE Upornikova hii mmztmssm HANS ALBERS - LOTTE LAKG Pod vroiim solncem Siskarji! Danes 11. 1 m. ob 8 zvečer vas vabi Katoliško prosvetno društvo v samostansko dvorano ob 8 zvečer. Predava g. Pleničar o: Izlaniske značilnosti in narodna pesem v Bosni. Vmes godba — (Tramofon. Po Kanarskih otokih, teh vulkanskih stožcih v Atlantskem oceanu, nas bo vodil dr. D. J. Wol-fel z Dunaja, ‘dne IZ t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Okoli 60 diapozitov in nekaj originalnih plošč (potrebno aparaturo je iz naklonie-nosti dobavila tvrdka Radioval) po pojasnjevalo živalna izvajanja gosp. predavatelja. Prirodoslovno društvo vabi širše občinstvo na čim večji poset tega prezaniinivega predavanja. Vstopnina 10, 6 in 3 Din. ljubljansko gledališče drama Začetek ob 20 url Ponedeljek. 11- januana: Zaprto. Torek. 12. januarja: Zaprto. Sreda. 13. januarja: »Atentat«. Red B. Četrtek. 14. januarja: »Na ledeni plošči«. Red Četrtek. .. . ,v Petek, 15. januarja ob 15: »Konjeniška patrola«. Dijaška predstava Globoko znižane cene od => do 14 Din Izven. IPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 11. januarja: Zaprto. Torek, 12. januarja: »Seviljski brivec«. Ked A. Sreda, 13. januarja: »Cavalleria rusticana«. Glumači. Red Sreda. Četrtek, 14. januarja: »Pari treh mladenkah*'. Izvem. Popusit za abonente. Petek, 15. januarja: Zaprto. 3Wo med vami ve... ... da ima Nemčija, ki šteje okrog 60 milijonov prebivalcev, tudi okrog 11.000 nogometnih klubov. Jugoslavija pa ima 14 milijonov prebivalcev, pa okrog 650 klubov. V sorazmerju z Nemčijo bi morali imeti mi 3000 klubov, torej 5 krat več, kot jih sicer imamo. • • • da je japonska policija prepovedala na javnih drsališčih drsanje mešanih parov, češ da je to — nemoralno. ... da je Eleanov Holm, znana ameriška plavalka, ki je športnemu svetu znana po aferi zaradi pitja, zaradi katerega ji nho dovolili sodelovanje na olimpijadi, izjavila, da (e popolnoma sigurna, da bo nastopila na olimpijadi v Tokiu. Bomo videli, pravijo Amerikanci. ... da bo od 1- do 7. februarja velik turnir v lable-lenisti v Badenn nri Dunaiu in da bodo nastopili tudi Jugoslovani. Ljubljana. 11. januarja. V soboto ob !) zvečer je v kleti restavracije »Zvezda* pred približno stoglavim avditorijem otvoril ing. Bartl drugi redni občni zbor SK Ljubljano. Po vdanostnih brzojavkah Nj. Vel. kralju, ministru Rogiču in vrhovni instanci nogometnega športa JNZ-i, je prešel na pregled dela, ki ga je klubov odbor vršil v poslovni dobi, se dotaknil perečih vprašanj, ki jili zapušča novim delavcem in ugotovil lep napredek, ki se je izrazil v osredotočenju domačih nogometnih sil kljub začetnim težavam. Podal je besedo tajniku g. Ceku, ki je razgrnil sliko klubskega notranjega poslovanja. V kratki dobi je. od 26. avgusta 1935. klub izmenjal 125 pisem, 100 od teh prejel, 135 poslal. Naglasil je, da ostane vprašanje igrišča odprto vse dotlej, dokler se klub ne bo usidral na lastnih tleh. SK Ljubljana je zadolžen v toliko, v kolikor je plačal državne davščine, ki so pri nas visoke. Začetna nas|>rotja med starima frontama so se lepo iz-gladiia. Edina kočljiva točka je rezerviranost deseterih mariborskih klubov. Dr. Kosti je šel na skupščino -INZ-e s poverilnicami 16 klubov. Zn prvakom slovenske metropole stoji, razen Maribora, kompletna Slovenija. Hrvatje so po starih metodah poskusili Ljubljani spet nekaj zašodrati: z nekakšnimi kurioznimi medzvezami bi radi |xxi-redili Ljubljano Zagrebu. Zdi se, da jim to ne bo uspelo. Za g. Čekom je prebral blagajniško poročilo g. Ilovar. Tehnični referent g. Dinko fiuljevič je podal nazoren pregled klubovega dela na zelenem polju. Povedal je, da je Ljubljana v tem času odigrala 36 tekem; prijateljske so se končale s pozi-livnim seoroom 31 :10, ligaške pa z negativnim 9:14. V svojem izčrpnem referatu je razvil podrobne statistike o igralcih, goalgeterjih, rezervi in juniorjih. Nogometna sekcija ima 98 članov. Ugotavlja, da je malo športnih delavcev, dela pa veliko. V temperamentnih, dasi tu pa tam ie nekoliko pogretih izvajanjih, ki pa prihajajo iz dobrega namena, poziva na složno delo. Ugotavlja, da je danes klub notranje konsolidiran, da se je koncentracija v polni meri posročlla in da so stara, tradicionalna nasprotstva že kar izginila. Po govoru g. Kralja je soglasno (samo dva glasova proti!) izvoljen novi odbor z g. Šibenikom kot predsednikom in g. Maccorattijem kot novim tehničnim referentom. Zatem povzame besedo g. Nahtigal, ki ostro napade del našega časopisja zaradi poročanja. Njegov govor so vsi prisotni sprejeli z živahnim odobravanjem. Ob 11 so se zborovalci razšli. Sobotni občni zbor SK Ljubljane je moral vsakogar prepričati, da so se v slovenskem nogometnem športu začeli z zarjo kazati prvič lepši dnevi. Vsi prisotni so bili kakor ena družina, ki jo družijo iste skrbi in enaki upi. Dve uri sta potekli v prijetnem, domačem razpoloženju, brez najmanjšega incidenta ali nesoglasja in ugovora, v enotni složnosti. Res je, tako je moral vsak prisotni sam pri sebi pritrditi, da so vsi naši vidni in dobri športni delavci strnili svoje vrste: generacija starih. zaslužnih borcev, ki so desetletja trošili moči v rivaliteti, je našla skupno osnovo. Odslej bodo nasprotniki butali ob kamenito steno, kadar bodo našemu nogometu skušali ovirati razvoj. Pod tem odborom naR prevzema prepričanje, da bo SK Ljubljana končal leto 1937 v vsakem oziru pozi-tivno. SK Ljubljani — mnogo uspeha! Od tu in tam Klubski dan v Ratečah Ljubljana, 11. januarja. Pri idealnih snežnih razmerah sta priredila včeraj v Ratečah svoja klubska tekmovanja SK Ilirija ter SK Rateče-Planica. Tekmovali so na treh progah, in sicer seniorji na 15 km, juniorji na 8 km in mladina na progi 4 km. Za tekme je vladalo veliko zanimanje, posebno med domačini, ki so se v obilnem številu zbrali pred mlekarno, kjer je bil start ob 11 dopoldne. Na progi sami — zlasti na seniorski, ki je vodila nad domom Ilirije v Tamar ter ob domu nazaj proti Podkorenu — pa so z zanimanjem zasledovali tekme številni smučat-ji, ki so napolnili lepe terene nad Ratečami. Med njimi je bilo tudi mnogo Belgrajčanov, ki so dopotovali v Rateče oziroma Planico s >Put-nikoviiiK posebnim vlakom. Rezultati tekmovanj so sledeči: V seniorski skupini: 1. Knap Leon 49:12, 2. Mrak Franc (oba Ilirija) 52:14, 3. Petrič Ivan (Rateče) 54:00, 4. Pribošek Franc 56:52, 5. Gregorij Franc 57:55, 6. Primožič Ludvik 59:10, 7. štol zn r JoJže (vsi Ilirija) 1:01.0(5. Izven konkurence je starta! tudi Mariborčan Priveršek Tone, ki je dosegel čas 58:05. V juniorski skupini je bil vrstni red na cilju naslednji: 1. Arih Miha (Ilirija) 29:29, 2. Rožič Andrej 30:58, 3. Mežik Ivan (oba Rateče) 32:08, 4 Tomc Vlado 32:25, 5. Likar Fric 34:58, 6. Zuc-cuto Vinko (vsi Ilirija) 3534. Izven konkurence sta startala Stopar Branko, ki je presmučal progo v času 29:05 in pa član SK Ljubljane Zajc Tone v času 31:37. Vmladinski skupini (do 16. letn starosti) so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Kajžar Franc (Koteče) 24:04, 2. Ozvald Lojze (Ilirija) 24:08, 3. Rožič Janez 25:35, 4. Kavalar Bogo (oba Rateče) 26:31. Spominski večer E. Adamiča Ljubljana, 9. januarja. V počastitev nedavno umrlega slovenskega skladatelja Emila Adamiča je priredila Glasbena Malica pretekli ponedeljek koncert njegovih vokalnih del (njegovim instrumentalnim skladbam bo menda posvečen poseben koncert), na katerem so sodelovali pevski zbor Glasbene Malice (dirigent M. Polič), Učiteljski pevski zbor (M. Pertot), Trboveljski slavčki (A. Šuligoj), Slovenski vokalni kvintet, kot solista pa ravn. J. Betetto in mala Re- zika Koritnikov«, ki jo poznamo iz koncertov Trboveljskih slavčkov otroška samospeva. pozna ki je zapela dva mala Na ta način je bil najprimerneje počeščen spomin Emila Adamiča, ki je bil naš na-jplodovitejši skladatelj zborske pesmi in je v tej vrsta sklad za nas tudi pomembnejši kot v instrumentalnih delih. Njegovo delo je v glavnih obrisih očrtal na koncertu samem slavnostni govornik prof. M. Lipovšek. Spored koncerta pa je nudil vsaj značilen prerez njegovega dela, čeprav v celoti ni bil posebno posrečeno sestavljen (z izjemo pevskega zbora Glasbene Matice, ki je zapel tri skladbe: »V snegu«, »Mlad junak« in »Smrt carja Samuela«, ki so vseskozi kvalitetna dela in so tvorila, lahko rečemo, najboljši del koncerta). Tako smo na tem koncertu spoznali Adamiča od njegove najboljše, pa tudi od njegove — recimo — manj dobre strani. Na tem meotu se ne morem spuščati v podrobno analizo in oceno Adamičevega dela, dovolil bi si le neko splošno sodbo, ki ga osvetljuje re« samo iz ene strani, pa je vendar dovolj karakteristična zanj, in ki jo izrazim ob tej prilikii, ker ji je prav omenjeni koncert dal dosti podlage in tudi potrditve. Adamič j« bil najboljši v krajših pesmih, pri katerih je besedilo samo zraslo iz enotnega občutja, razigranega ali otožnega, in ki jim je znal skladatelj dati tudi prisrčno občuteno muzikalno obliko; v teh se je večkrat precej približal elementom naše narodne pesmi, pa jim je utisnil vendar tudi močan pečat lastne osebe. V daljših oblikah pa je vzel Adamič za podlago čisto epična besedila. Kjer je v teh znal uravnovesiti element naturalističnega opisovanja zunanjih dogodkov s subjektivno refleksijo (n. pr. Smrt carja Samuela), tam je ustvarjal muzikalno kvalitetna in prepričevalna dela; kjer pa prevladuje zgolj omenjeni naturalistični element, tam j« zapadel v rapsodično deklamacijo, ki je sicer spravila besedilo do polne veljave (n. pr. Vragova nevesta), v čisto muzikalnem oziru pa ni mogla nuditi dovolj trdne celotne zgradbe in je odprla vrata marsikateri banalnosti. Za abstraklnejša, poduhovljena besedila Adamič po bistvu svoje narave ni bil pripraven muzikalni interpret. Zato že njegove Tri duhovne pesmi, ki »o obdelave starih duhovnih melodij Bohoriča oz. Kastelica, kažejo več njegove tehnične rirtine kot prave duhovnosti ali poduhovljenosti. Brez dvoma bosta čas sam na sebi in kritična analiza marsikaj njegovega dela presejala, nedvomno pa bo tudi ostalo še vedno toliko dobrega, da bo ime Emila Adamiča važen faktor v zgodovini naše vokalne glasbe. Koncert je bil posvečen spominu umrlega skladatelja; a ljubljansko občinstvo menda ne pozna navade, ki velja ob lakih prilikah v drugih velikih mestih, da namreč ploskanje sploh odpade, ker stopijo izvajalci kot taki v ozadje. Nikakor se nočem spod tikati nad ploskanjem; nasprotno; naj mi bo v opravičilo, če se a splošno pripombo tudi jaz dotaknem izvajanja in izvajalcev. Vse več ali manj navdušeno ploskanje po mojem vtisu ni moglo preglušiti žalostnega dejstva, da nivč našega zborovskega petja na splošno pada. O pevskem zboru Glasbene Matice danes ne bom govoril; tudi je na tem koncertu relativno še najbolje zapel. Pač pa je Učiteljski pevoki zbor, ki j* bil včasih nevaren konkurent Glasbeni Matici, danes po glasbenem oblikovanju in glasovnem materijah ( v ženskih glasovih) globoko pod nekdaj- nim nivojem. Pri Trboveljskih slavčkih se je uresničila moja lanskoletna napoved: danes pojo že popolnoma zmehanizirano, brez nekdanje žive in neposredne prisrčnosti; tudi intonacija včasih peia, « svojo zborsko-pevsko kulturo tako radi poba-Vsekakor bi bilo potrebno, da se Slovenci, ki se hamo, enkrat ne več bahato, ampak prav ponižno potrkamo po prsih. Adamičev spominski koncert nam j« tudi v tem oziru lahko resen memento. W. Kamniški viničar dobil od Hitlerja 4 Kurje Maribor, 10. januarju Vzdolž severne meje živi v naši državi nekaj družin priseljencev iz Nemčije, ki jih je v teh krajih v predvojnem času naselila Slidmarka. — Vsem so takrat iz sredstev Stldmarke kupili posestva, da bi na ta način ojačili nemštvo ob slovenski jezikovni meji. Mnogi od teh priseljencev pa so kmalu prišli ob posestva ter so ostali potem v naših krajih kot viničarji. Med temi je bil tudi neki l.aiss, ki si je pa zopet opomogel ter si je v kamniškem jarku pri Mariboru kupil malo posestvece. Zadnja leta pa se mu je začelo slabo goditi ter je na zaostalih davkih dolgoval davčni upravi 2500 Din. Možu je grozil rubež, v stiski pa se je obrnil s pismom naravnost na nemškega državnega poglavarja Hitlerja ter mu orisal svoj položaj. Dolgo ni bilo odgovora in mož je že mislil, da je zaman pisal, ko je malo pred božičnimi prazniki nenadoma dobil od nemškega konzulata v Zagrebu nakazan znesek 2500 Din z navedbo, da mu to poSilja urad kanclerja Hitlerja. Denar je prišel v zadnjem hipu ter ga je rešil iz neprijetnega položaja. Še bolj presenečen pa je bil, ko je dospela za praznike nova denarna pošiljka — podpora iz fonda iPomoč za Nemce izven Nemčije« v znesku 1500 Din. Naše oblasti »o bile o fej podpori obveščene in seveda niso imele ničesar proti temu, če Hitler podpre nemškega državljana, da plača pri nas davke. Pač pa je podpora izzvala živahno zanimanje med drugimi nemškimi priseljenci vzdolž meje, ki so ie ohranili nemško državljanstvo. — Hitler sedaj lahko pričakuje, da bo dobil še več sličnih prošenj. Železniške ugodnosti planincev Ljubijina, 10. januarja. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je po številnih prošnjah in intervencijah dosegla izboljšanje dosedanjih ugodnosti za planince pri vožnji ua državnih železnicah. Od 1. januarja t. 1. dalje zadostuje skupina štirih članov planinskih društev, ki so včlanjeni v Zvezi planinskih društev (SPD, TK Skala, HPD, itd.) za ugodnost polovične vozne cene v 11. im ni. razredu osebnih, mešanih 'm brzih vlakov. Vsako v zvezi včlanjeno planinsko društvo izda posebne objave, ki so koleka proste. Planinec, ki se poslužuje navadne ugodnosti pri vožnji na državnih železnicah, mora imeti svojo člansko izkaznico za tekoče leto overovljeno od pristojne direkcije državnih železnic. Prekinjenie vožnje je dovoljeno Ie celi skupini. Z izpremembo dosedanjih ugodnosti L v izdatni meri ustreženo planincem, ker šftirje se alu zberejo za eno turo. Posebno objavo v te svrhe dobite pri vseh v Zvezi včlanjenih planinskih društvih m njihovih |x>družnioah. Naročajte in širite Slovenski dom! O pomembni iznajdbi poročajo zagrebški časopisi. Neki zagrebški klobučar je izumil postopek, po katerem izdeluje klobuke iz travnate bilke, ki je je ob Savi v izobilju. Travo imenujejo »cigansko perje«. Klobučarju se je že posrečilo narediti nekaj lakih klobukov, ki so vsi izredno lahki, dobri in nepremočljivi. Mož si je da! izum patentirati. Če bi ise taki klobuki dali izdelovati v velikih količinah, bi to pomenilo pocenitev in izboljšanje kakovost klobukov. Z odredbo notranjega ministra, morajo vsi kinematografi poleg običajnega svojejja programa predvajati tudi 10% kulturnega filma, v katerem mora biti polovica domače produkcije, Lastniki kinematografov pa s tem niso zadovoljni. Delno upravičeno utemeljujejo svoje stališče s tem, da mi prav za prav nimamo lastne produkcije kulturnega filma ter bi po odredbi potem takem morala priti Lna program vsa doma izdelana roba, četudi bi bila slaba. Zalo bodo predlagali notranjemu ministru, naj zniža odstotek domačega filma na 2%. Žensko policijo hočejo ustanoviti v Zagrebu. j Pripadla bi ji v prvi vrsti naloga, da pobija prostitucijo in se briga za zapuščene otroke, časopisi pa pristavljajo temu predlogu le to, da bi bilo treba preje poskrbeti za zavetišča in poboljševal-mce za take grešnike. Če se to ne zgodi, more pasti ta dobra ideja v vodo. Predzadnji član armensko katoliške cerkve je umrl decembra v Novem Sadu. Bil je to dr. Gabrijel Mcnevšijan, ki je bil župnik svoje fare, ka-J.ere. članica i® bila [>oleg njega le ie ena ženaka. Z njegovo smrtjo je prenehala obstojati tudi fara. Skoraj dvesto let je stala ta armenska župnija v Novem Sadu. Avstrija je dala nekaj Armencev, ki so pribežali pred Turki, naseliti v Vojvodini z pamenom, da bi kot rojeni trgovci dali pobude za razmah vse trgovine. Armenci so si zgradili cerkvico in župnišče. Sedaj bodo pa cerkvico prodali, nakar jo bodo podrli. Na prostoru, kjer stoji, j pa bodo zgradili veliko palačo. V dimu se je zadušil grobar Živan MuSieki iz feonibora. Mož je bival v svoji revni bajti prav blizu pravoslavnega pokopališča Zadnje čase je tudi Imlehal. Zato si je bolj izdatno grel bajto, ^in mu je pred dnevi zakuril peč in nato odšel. Ko so pa ljudje ponoči opazili, da se iz bajte vali gost dim, »o pohiteli pogledat v hišo, pa so našli slarega grobarja že mrtvega. 105 let je bila stara Šid« Tahirovič, ki je umrla v Banjaluki. Bik je najslarejša meščanka. Živela je pri svojem sinu, ki je muslimanski svečenik. Se pred nekaj meseci je dopotovala i* Albanije. Od tod se je namreč pred desetletji s svojo rodbino preselila v Banjaluko. Konferenca jugoslovanskega katoliškega epi-skopata, ki je v Zagrebu, traja že tretji dan. Konferencam prisostvuje tudi papečki nuncij Pelle-gnmetti. Po konferenci bo za javnost izdan poseben komunike. Zagrebško Malo gledališče je začelo prirejati Te “ katere se je priglasilo nad 250 kandidatov. Komisija pa je morala kandidate preizkusiti ter ie končno morala 90% navdu-šenih »igralcev« odkloniti. Pred nekaj dnevi so orožniki v Petrovcu ob Mlavi po napornem iskanja in zasledovanju ubili hajduka Antiča. Prijeti pa niso mogli njegovega paidaša Radovanoviča, ki je bil prav tako robijaš i®. Pobegnil ‘z zaporov. Zato so zasledovanje 01-ačili in »o ga pred dvema dnevoma zasledili pri nekem kmetu. Hajduku je uspelo pobegniti v nogavicah ven, dočim so njegovega sikrivalca zaprli. Tak ie potem bežal do nekega kmeta, vdrl v njegovo hišo In zahteval, da mu da opanke. Kmet pa ga je spoznal in obvestil o tem orožnike. Ti so obkolili hišo, toda hajduk se jim ni hotel vdati. Dve uri je trajalo streljanje, dokler ga niso orožniki ubili. Velik avtobus s pet potniki se je prevrnil preko cestne ograje na poti pri Rekovcu blizu Kragujevca. Podjetje, ki tam vzdržuje redno potniško progo, si je nabavilo nov avtobus in ga pre-izkusilo.. Ko so prevozili najhujše klance, se je pot začela nagibati navzdol. Nesreča pa je hotela, da je šofarju odpovedala zavora in jc avtobus začel z vso brrino drveti navzdol. V zadnjem hipu je šofer po»kuial rešiti voz 6 tem, da je naglo zavil v nasprotno stran, vendar je bila brzina prevelika. Vse skupaj se je prekucnilo po strmini ob cesti, da so zadobtili vsi potniki težke poškodbe. V znanem rudnikn Trebči so delavci spet »topili v stavko. Skoraj šeststo delavcev je ostalo v oknih rudnikov in jih nočejo zapustiti, dokler se jun ne ustreže v vseh njihovih zahtevah. Zastopnik belgrajske delavske zbornice, ki je prišel posredovat, pa je ugotovi!, da se delavstvo ni spustilo v stavko zaradi slabih mezd ali kaj podobnega, temveč je stavka plod hujekarije skrajnih levičarjev, komunistov, ki niso hoteli drugega, kakor izzivati nemire. • “esrečno naključje je povzročilo smrt najmlajšega šumadijskega župana Budimirja Milo-leviča, trgovca v GroŠincih. Mladi župan je priredil v petek pojedino, na katero je povabil tudi nekaj svojih prijateljev. Bil je izredno vesel in je zaradi tega tudi vzel puško, da bi izpred hiše streljal v pozdrav svojim go®tom. Zena mu je sicer branila, naj ne strelja in mu spočetka tudi ni hotela prinesti nabojev. Končno pa jih je le prinesla. Budtmmn pa je puška pri drugem strelu odpovedala. Jezen je z njo udaril ob tla. Pri tem pa je vočila cev, naboj pa je odletel Budimirju v noge Mož je padel, a tako nesrečno, da si je na ka-menvtem robu praga razbil glavo. Ze po nekaj urah je zaradi prevelike izgube krvi izdihnil. V Petek dopoldne je v Belgradu dopoldne iz-bruhnU ogromen požar r tovarni pohištva, ki je bila last združenja mizarjev. Ogenj je bil tako silen, da ga dolgo niso mogli pogasiti kljub temu, da so prispele na pogorišče vse gasilske čete v Belgradu. Gašenje je bilo nevarno in je zahtevalo tudi smrtno žrtev enega gasilca, dva pa sta bila težko ranjena. Ljudsko gibanje v Sl. goricah V Pr®t*klem letu je bilo ljudsko gibanje v v /.upniji Sv. Ane v Slov. goricah sledeče: rojenih je bilo 94, tako da pride v župniji na 1000 prebivalcev 31 rojstev. Leto je bilo izredno zdravo, vsaj do 9. februarja ni bilo nobenega mrliča, skupaj pa jih je umrlo 43 oseb. Poročenih je bilo 28 parov. Sv. obhajil se je razdelilo letno 13.965. Prebivalcev šteje župnija 3020. Verako življenje v župniji je ijjledno. Prosvetno življenje je živahno, ker ni nobene ovite. Drzen naskok dveh plezalcev na nevarno steno, ki bi se skoro končal tragično: Tesne ure v vzhodni steni Mfatsmanna Vse evropsko časopisje je teden dni z napeto pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov v vzhodni steni Watzmanna (Bavarske Alpe). Dva mlada, drzna Monakovčana, Franz Frey, stric in nečak, sta dne 1. januarja vstopila v to, skoraj 1200 m visoko eteno, ki je ena od najznamenitejših v vseh vzhodnih Alpah. Tvegan podvig, brez dvoma! Sicer je že v dneh od 5. do 7. decembra 1930 izvedel prvi zimski vzpon preko nje Toni Beringer s tremi tovariši. Pozneje je 28. in 29. jan. 1932 ponovi! z enim samim bivakom drzni vzpon Gustl Krfiner z A. Huberjem, isti Kroner, ki se je pozneje ob vstopu v severno steno Matterhoma smrtno ponesrečil. Toda vsi ti plezalci so steno poznali že s poletnih vzponov in so se na ta način v njej lahko tudi pozimi dosti dobro orientirali. Oba Freya pa poleti še nista bila nikdar v njej in ata razen tega tudi vse preveč optimistično računala z vremenom, ki so mu prejšnji naskako-valci stene posvetili najskrbnejšo pozornost. Freya sta razen tega že lansko leto priklicala reševalno ekspedicijo, ko sta plezala Eicbhorngrat vrha Drei-torspitze v skupini Wettersteina: dokaz, da sita se spravljala na stvari, ki jim še nista bila povsem kos. Brez dvoma sta plezalca, ki jih ne gre de-vati v kož, saj sta to v polni meri dokazala ta teden v vzhodni steni Watzmanna, kjer sta kljub obupnim vremenskim razmeram vsak večer prenočevala dokaj više in je bil zadnji, šesti bivak le še kakih 100 metrov pod južnim vrhom Watz-manna. Tvegana plezarija bi se jima bila brez dvoma posrečila, če ne bi v noči od 6. na 7. jan. padle ogromne količine pršiča, ki so jima nadaljnje prodiranje povsem onemogočile. Govoriti o nepremišljenosti in graje vredni neprevidnosti je prav toliko umestfio, kolikor odveč. Ob količkaj ugodnejših razmerah bi se jima bil vzpon brez dvoma posrečil, pri vsej njuni lahkomiselnosti, ne-orientiranoeti in brezskrbnosti. Iz takega primera ni mogoče jemati kakšnih splošnih načel in navodil za ravnanje, ni mogoče v polni meri in obče-veljavno grajati — kakor so tudi neumestne pohvale in občudovanje »mladostnega heroizma< in »preziranja smrti«. Ker sta slučajno dva Mona-kovčana potegnila krajši kraj, zato tudi še ne smemo obsojati vseh drznih zimsko-alpinskih podvigov. Nesrečen slučaj je hotel, da je bila ob tej priliki tudi reševalna ekspedicija v nevarnosti za življenje. Toda laiki nimajo pravice jadikovati v njenem imenu, saj so njeni člani ljudje z idealizmom, ljudje, ki so pripravljeni zastaviti tudi svoje življenje za bližnjega, katerega je ljubezen do gora, pa četudi nepremišljena, zavedla v smrtno nevarnost. Breiz spraševanja, zakaj, in brez graje gredo čalni reševalne ekspedicije ob vsaki priliki rade volje pomagat, kjer je treba: pomagat gospodični, ki ji je na gladki skalci spodrsnilo in si jo zlomila nogo, pomagat izkušenima plezalcema, od katerih se je eden ponesrečil, pomagat manj rutiniranim naekakovalcem, ki jih je v težki 6teni zadela še vremenska katastrofa; reševat življenje, tvegat borbo z goro za ljudi. Tako je bilo tudi v našem slučaju, ki je razgibal s svoje načelne strani te dni domala vse evropsko časopisje. Pri tej priliki lahko podčrtamo dejstvo, da je bila reševalna ekspedicija, ki je pomagala Freyema, organizirana kljub izjemno slabim klimatskih, terenskim in komunikacijskim razmeram, organizirana brez dvoma tako popolno kot dozdaj še nikjer in hikoli nobena reševalna ekspedicija. Njem trud je bil poplačan: združeni napori so porabili eteno m ji iztrgali dve mladi življenji, za kateri je že menila, da so bre« upa njeni. Naskok Oba Monakovčana sta dne 1. jan. vstopila v steno. Po izjavi nadgozdarja Hellersbergerja iz St BartholomSja sta že do tako zvane SchSUhorn-ploče, ki je ključ vse stene, plezala napačno. Nad pločo srta v noči od 2. do 3. jam. drugič bivakirala. Tretji bivak sta prebila na tretji polici (3.—t. jan.) in šele v ponedeljek, 4. jan. so ju člani mo-nakovske ekspedicije zagledali na peti polici. Do noči so ju opazovali od St. Bartholomaja z daljnogledi. Drugi dan je ob 2 popoldne z avionom tipa Heinkel-Kadett poletel pilot Rininger z znamenitim plezalcem Jožefom Aschauerjem, načelnikom berchtesgadenskega reševalnega moštva. Ascha-uer je zagledal oba plezalca na peti polici in jima vrgel sedem paketov, v katerih je bila hrana, spalne vreče itd. Kakor se je pozneje pokazalo, nista plezalca dobila niti enega od teh paketov. Dva sta bila v njuni bližini: eden pod njima, toda bila sta že tako izčrpana, da se jima je zdelo škoda napora, ki bi ga bila morala prestati, ko bi se vračala više nazaj, na staro mesto, ker sta bila preverjena, da bosta vsaj prihodnji dan pre- magala steno. Drugi je bil vstran nad njima; ko pa sta poskusila priti do njega, nista mogla preplezati težkega skalnega skoka. Pozno popoldne, ko se je letalo vrnilo, so opazovalci mogli z daljnogledi ugotoviti, da se Freya premikata počasi naprej. V dveh urah sta premagala približno 150 metrov in sta o mraku dosegla steno nad peto polico. To mesto je bilo približno 800 pod vrhom. Drugo jutro 6e je odpravila reševalna ekspedicija pod vodstvom Aschauerja in Kurza. Opazovalci iz St. Bartholomfija so ugotovili, da sta se plezalca ob pol 9 zjutraj začela ponovno premikati. Najprej sta prečkala desno, nato zavila levo proti vrhovni grapi, ki pelje proti južnemu vrhu VVatzmanna. V torek, 5. jan. okrog 1 popoldne je bila slika približno taka-Ie: Oba plezalca sta še vedno napredovala in sta premagala približno polovico razdalje med bivakom in vrhom. Ob mraku sta bila le še kakšnih 300 metrov pod vrhom. Sneg je — kakor je bilo iz St. Bartholomfija videti, nekoliko skrepenel, kajti oba plezalca sta se veliko manj udirala kot prejšnji dan. Ta dan še ni bilo mogoče ugotoviti, kaj ja podvzela reševalna ekspedicija, katero so ob 10 dopoldne že zagledali na južnem vrhu. Popoldne se je namreč vreme spet temeljito poslabšalo in južni vrh se je povsem skril v meglo. 100 metrov pod vrhom. Vihar je videti tako silen, da izključuje vsakršno zamujanje na vrhu. V pozni noči so drveli plazovi. Vsakih nekaj minut se trgajo suhi pršni plazovi. Ob 10. se prikažejo na vrhu trije člani rešilne ekspedici;e. Četrt ure pozneje je že deset ljudi. Še vedno novi prihajajo. L gotovostjo se da dognati, da so to vojaki Reichenhall-skega lovskega bataljona. Cepini in lopate kopljejo pot do plezalcev. Še 100 metrov loči reševalce od Freya. Največje težave povzroča pomanjkljiva radijska zveza med ekspedicijo in dolino. Winkerjeve zveze ni mogoče izvesti. Zveza med Berchtesgadenu in Wimbachgrieško kočo je prekinjena. Velika škoda je napredovanje reševalnih deli Tako je sporazumevanje zelo pomanjkljivo. Rešitev Nekdo se spušča po vrvi! Daljnogled je preslab, da bi ga mogel prepoznati. Njegova smer je navidez najprej pravilna, ne, preveč na levo je okrenill Plaz se utrga. Vsa stena je en sam bel oblak! Grom in trušč padajočih mas se sliši prav v St. Bartholoma. Zdaj gre plezalec preveč desno. Dosegel je kritično točko — mesto, luknjo, kjer se je utrgal plaz. Deset minut se ne premakne nikamor. Najbnž bi rad odmedel snežne ostanke ob Vzhodna stena Watzmanna«, ki bi kmalu zahtevala dve novi žrtvi. Naporno, nevarno reševanje Drugi dan se je pokazalo, da so bili vsi napori reševalne ekspedicije zaman. Ob 4. popoldne je javila opazovalna postaja St. Bartholoma, da plezalcev do noči ne bo mogoče rešiti. Ob 13.30 je javila, da se Freya že eno uro nista premaknila. Pri zadnjem poskusu napredovanja sta spodrsnila, pa na srečo obstala tam, kjer sta bila že prej. Ob 14.30 je drugi Frey, kateri je bil po vsem videzu že hudo izčrpan, dosegel tovariša. Ob 16. so vsi znaki kazali, da se Monakovčana pripravljata za šesto noč, za šesti bivak. To je bilo 6. januarji. Ta dan pa je grozila nova nevarnost: sprememba vremena. Ob 15. popoldne je že javil St. Bartholoma, da je nebo povsem posivelo. Vsak čas lahko začne snežiti. Temperatura ne pada. Vse kaže, da je v najkrajšem času pričakovati padavin. Reševalnim poskusom bi pa te slednje utegnile postati usodno nevarne. Malo pred 12. uro 7. januarja pa je nenadoma z Wimbacngrieške koče prišlo radijsko sporočilo, da sta oba Freya — rešena. Rešena po sedmih dneh in šestih nočehl Ta dan je sam Hitler poslal brigadnega vodjo Schauba, naj na njegove stroške opremi z vsem potrebnim 50 vojakov in naj nemudoma pohiti na pomoč. Schaub je preskrbel avto in reševalno moštvo se je odpeljalo. Razen tega je poročnik Reichel odvedel 60—80 Reichenhall-skih lovcev in z njimi ob 3. ponoči dosegel prvo, že vso izmučeno reševalno ekspedicijo. Noč je prinesla spremembo vremena. Sneg se je po dolinah začel taliti, v višinah je razsajal vihar. Vetrovna roža vremenske postaje na Zugspitze je kazala 10 sekundnih metrov brzine. Iz St. Bartholomaja se da z daljnogledi ugotoviti, da ob 9. dopoldne Freya od prejšnjega popoldneva svojega mesta nista zapustila. Napol zasuta v snegu sta ležala že 14 ur v snegu, tesno prižeta k skali: morda le pičlih prelomu, da bi bil varnejši. Še 20 metrov manjka do bivaka Freya. Dve tretjini vrvne dolžine! Ob 11.10: človek na vrvi se že 40 minut obotavlja. Zdaj izgine za skalnim glavičem. Čez nekaj minut se spet prikaže. Nekdo drugi se za njim »pušča po vrvi in pride do prvega. Še tretji se spušča. Vreme se slabša. Tam zgoraj začenja snežiti. Ob 11.30 so trije ljudje pridno pri delu. Le zakaj se toliko časa zamujajo za skalnim glavičem? Pomalem se spušiča megla. Le prav slabo se še vidi mesto, kjer sta oba Freya bivakirala prejšnjo nož. Stena je že vsa v megli. Nenadoma prispe poročilo: »Freya rešena in zdrava!« Kako se je posrečilo v zadnji minuti iztrgati mladi življenji pohlepni gori, ki se je vsem reševalnim poskusom tako trdovratno upirala? Vodja ekspedicije je stvar taikole pojasnil: Ob 10.30 se je Aschauer spustil v vzhodno steno. Tam je zaslišal klice na pomoč. Sestopil je kakih 150 metrov v smeri glavne grape, ni pa mogel v steni ničesar opaziti, ker so se neprestano podirali plazovi. Sestopil je še malo niže. Nato sta sledila Schmaderer, znameniti junior mladinskega odseka Monakovo, ki se je prošlo leto proslavil v Kavkazu, — in Kurz iz Berchtesgadena. Ob 11.30 je podvzel Schmaderer zadnji poskus, se spustil še niže v steno in zapazil 40 metrov pod seboj oba Freya. Takoj jima je spustil nekaj jestvin. Nato se je pričelo naporno dviganje po vrvi. Tako oba Freya kakor tudi reševalno moštvo je bilo treba po vrvi potegniti kvišku, ker so se v razrahljanem pršiču udirali čez pas, 0'b 3. popoldne so bili vsi srečno na vrhu. Ob pol štirih se je začel sestop. Freya sta šla ob delnem podpiranju sama do Wim-bachgrieške koče. Ob 6. zvečer so srečno dospeli v kočo, kjer je oba plezalca takoj prevzel v nego zdravnik. Med sestopom je divjal tak orkan kot ga ne pomnijo niti člani himalajskih in kavkaških ekspedicij. Sneg je kazal vedno več plazovnih znakov. Vsi predmeti in reševalne naprave so morale zato ostati na kraju samem. Člani reševalne ekspedicije in oba Freya se zdaj nahajajo v Winibachgrieški koči v zadovoljivem zdravstvenem stanju in bodo v kratkem, ko si malo opomorejo, sestopili v Berchtesgaden. Skoraj čudež je, da se je vse tako lepo posrečilo. Tako je srečno končala borba z vzhodno steno Watzmanna, borba, ki je za svoj izid grozeče obetala novo alpinsko tragedijo. Oddahnili si bodo tisoči bralcev in radijski poslušalcev, ki jim je več dni vzdržema dramatični potek dogodkov tam gori v zimsko zasneženih bavarskih Alpah zadrževal dih. Zadovoljni so reševalci, zadovoljni bralci; ostane le še eno: želja prvih in drugih, da bi se alpinske tragedije vselej in povsod končavale tako srečno kot je končala stiska v vzhodni steni Watzmanna! Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek. 11. januarja: 12 Slavni pevci (ploiie) 12.45 Vreme, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Balalajke, citre, mandolino (plohic) - 14 Vreme, barz.a - IS Zdravniška ura (k. dr. Anton Brecelj) — 18.20 PioSče — IR.30 Slovenska narodna pesem (g. Marolt Franc) — 19 Ca«, vreinc, poročala, »[»red, obve- stila — 19.30 Nac ura: Pomen jadranske ceste v gt>-«!>odar»krwn in tujafco prometnem oziru (Janko Hafner, 6a«niikar) — 19.50 Zanimivosti — 20 Simfonična gl»sba (KadijHki orkester) — 12 Orgelske toAke fplofiče) 21.15 Komorni trio (gg. Slaivko KoroSec, WiUy Hauck Marjan Lipovšek) — 32 Cas, vreme, poročia, »porod 22.15 O. Stanko Avgust igra na ervojii harmoniki. Drugi programi Ponedeljek, 11. januarja: Belgrad: 20 00 Opereta Zagieb: 20.00 Violina — 20 30 Vokala: koucert — 21.30 Orkestralna glu.ba — Dunaj: ai.OO N’žjeav«trijske narodne pesmi — 21.00 Haydnova /JTereziJina maftat — 22.35 Zabavni konoort — Budimpešta: 18.30 Vojaška godbrt — 20.40 Ciganska glasba — 22.0» Operni orkester — Rim-Bari. 21.00 Orkester, orgle in violina — Praga: 20.05 Smetanov simfonični etiki 116 »Moja domovina* — Ktinigsberg: 20.00 Graener-Brahmaov koncert — Strasbourg: 21.30 Oiperotni večer. Obvestila Protvctno druitvo Trnovo prirodi v sredo 13. ja. nuaroa ob 20 v društvenem domu Karunov«, ulica 14. X. rodilni prosvetni večer, kateri bo posvečen asam.iiuivvo-stiim in naravnim lepotam Severne Amerike. G. ppe-liavaitolj prof. dir. Ivan Knific, t*> predaval o »vodih ntielh, krntere si je nabral na potovanju križem Amerike. Predavanje bo apemljaio 100 diapooiitiiivov, katere je g. predavatelj sam ininesol « eeboj. Na to 7-a-nihmivo predavanje opozanjaiuo Im vabilu« vse ftliuio in pijaitelje dniAtva. — Odbor. Pcdavanje SPD m vrši v žetrtok dne 14. t. ra. ob 30 v dvorani Dolavuke Zbornice. Olan himalajsko ekspeddoijei z leta 1934 g. Awc.henibc.nmer Peter ho predaval o *Namga Pairbait« 8120 metov visokem vrhn v Himalaji. Predavanje bodo spremljale Ktevilne skiop-W5e »like, ki bodo pokaaailo moeoino lepoto himalajske gorske pokrajine in tesbkoče s kaitemml ne je morala borMii ta ekspedicija «4toaa ve5 ko dva meseca Ei«mmtarae silo so lahteivale Številne irbve in ca ino m pod najvigjlm vrhom «o se morali vrniti tudi najdrznejši, med katerimi je bit tudi predavatelj. V predarvalni dvorani, bodo ia to predaivnnje sedeži nn-merirani. Predpodafa vstopnic se vr*i od ponedeljka dalj« v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti. J ugo»loventko.bolgarska liga T Idubljami ob. vežfta svoje Slane, da se bo vrSil drne 16. in 17. t. m. v Bolgradn kongres vseh Jngoslovanako - boitfasMh lig v Jtiptmlaviji in Bolfrarsko-jugonlovamskiih drrnStev v Bolgariji. Generalna direkcija dr*aivnih žel ranic je dovolila udeležencem kopgTosa tetrtinsko votnd* ttd Liju bi jane do BeLgrada in na7.aj. Ker ve]jA«i. 6ntnt.lm.ke vožnde dzkljiu&no samo sa Alane 1W*'>'M' to eomo protd poaebmi ]«gilt1tna<-lj1, oporama ■ vm>, lp) „„ žole tul ni (miti kongresa, da «i pri ligimom tmjniifrn K V. Bučanju (MaildaSiuova otota 22 b/II) prtfMrtitsttrt proslinbo legitimacijo in to najkasneje doHft Isto tam se dobe tudi podrobne itormacije glede kongresa in potovanj*. Vonna ugodnost velja za odhod ia LjmUda/ne od 14. do IB. jaimunrja, za ipovraitck pa od 16. do 21. - Odbor JBL. Izredno bogat koncertni tpored bomo imeli priliko sliSati v mali Filharmonični dvorani v petek, dne 15. t. m. ob 20 Ta večer nastopi nnjnrofi v.iirtuoB na folu Slavko Popov, katerega spremlja na klavirja prof. Marijan IApoviSek. Spor od obseda naslednja dela: Beethoven: Sonata v a-duru (4 staivkn), Saint. Saons: Koncert v a-molu (1 starvok), Max Bruch: Kol Nidrei, Schumann: Sanjarija, Moskovski: Kitara, Rahmaninov: Elegija, Faure: Havanka. Poper: Pesem. Čelist Slaivko Popov je umetnik na pvojem in-fttmmentu in ima povsod, kjer je do dosedaj nastopil, izredno laskave ooene. Vrwto ocen bomo prinesii v pihodnjih notioaih. Danes opozarjamo na njegov koan. cert, 7ia kat«regia »o vstopnice že v predprodaji v knji. Kami friasiben« Matice. Cene so od 25 Din navzdol. PREKLIC Podpisana Uršula Podobnik, javljam, da nisem plačnica nobenih dolgov, katere bi delal na moj račun Janea Sodja iz Ribnice, in da mu ja* ničesar ne dolgujem. UrSnla Podobnik. Jesenice, Podmožakljo 54. Sven Glvestad: 44 Zlodej se dolgočasi Rist se je enkrat srečal z njegovim pogledom, takrat, ko je srkal ledeno vodo, njegove oči so bile popolnoma prazne, za njimi ni bilo nič, bile so mrtve kakor steklo v kukalih. V teh dnevih je mnogokrat opazil podobne poglede v svoji bližini. Večkrat je kje stal, pa je slutil, da ga nekdo opazuje, kakor da ga v tilnik zbadajo srepi pogledi, če pa se je hitro okrog obrnil, je odkril vedno iste oči, dvoje praznih, negibnih oči, ki so bliskovito zadobile izraz tope, sumljive raztresenosti. In ker je občutil, da je to bila pretvara, ga je začelo vznemirjati, obdajala ga je skrivnostna atmosfera, dražeč strup iz človeške džungle, nekaj, kar se je pripravljalo in se vedno bolj in bolj bližalo. Naenkrat je zaslišal zunaj iz galerije nov trušč, ki je vriščavo pretrgal podrsavanje korakov na marmornatih ploščah in glasove ljudske množice. To so bili razburjeni kriki, ki so se začenjali spodaj pri izhodih in s pravljično hitrostjo naraščali v moči. Zveneli so kakor glasovi na pomoč, kakor divje, bolečin polno tuljenje, ki je udarjalo ob ogromne steklene oboke in se gromovito odbijalo nazaj, to so bili majhni raznašalci časopisov, ki so pridrveli s posebnimi številkami Napolitanski raznašalci časopisov kričijo vedno kakor obsedeni, kadar vdro v človeško množico in trgajo časnike do svojih kupov. Še celo brez vseh novic imajo neko posebno omamljivo hitrost v svojem drvenju, kakor da bi jih kak potres preganjal pred seboj. Toda tokrat so prinašali nekaj posebnega. Velika novica jih je napravila vsemogočne, požrešni za grozo in novostmi razglašajo smrt, morto! morto! Ta usodna beseda, ki tako dobro pristoji njihovi hripavi divjosti, se vali strastno pod oboki, pretresujoče kakor rjovenje tigrov, pohotno in sladostrastno; to se bodo soldi zakotalili. Mrtev je, pravi človek za barsko mizo, — k morto, signore —, in zapusti buffet. Zunaj postaja vse belo od časnikov; kakor da je padla toča po naglem udaru, tako so bile velike površine pokrite s svetlim papirjem. Veliki umetnik na Capriju je umrl, svetski pevec, največji napolski sin, Enrico Caruso! Rist stopi iz galerij ven v ljudsko vrvenje. Vzkliki časniških raznašalcev se še vedno raz-legajo globoko spodaj v uličnih soteskah, zamolklo, ropotajoče ropotanje bobnov, tako kakor da bi nevihta divjala nad mestom. Avtomobili in cestna železnica se le težko prerivajo. Kakor vedno, kadar se v Napoliju sproži senzacija, je vse mesto na ulici, na železnici, povsod stopijo skupine tesno skupaj in šumijo s časniki. Vozovi polzijo s polževo hitrostjo naprej, trobeč s svojimi trobili, Napolitanec se jedva umakne korak vstran poglobljen v svoj časnik. Napolitanec bere, sina brezskrbnega mesta analfabetov tako prevzema čudež branja, da ga nič ne more motiti. Tako valovi hrup čez mesto, potem pa se naenkrat spremeni v vzbuno, ki kovinsfko drhti od trobent in zvonenja zvonov, vse mesto je zasegla vest j o smrti, njena razgibanost se je izražalo v divjem, neartikuliranem izbruhu, zmedeno in omamno kakor južnjaški karneval, ki se je unesla šele daleč zunaj zgoraj na meglenih pobočjih Vezuva. Devetnajsto poglavje. Rist je nekoliko korakov od sebe naenkrat odkril pouličnjaka, aha, si je mislil, zasledovanje so torej drugim bitjem izročili. Scugnizzo stoji kakor navadno in strmi v tla. iščoč za cigaretami. Potem gre policaj mimo njega in ga z nagubanim plaščem odžene, obenem pa izgovori kletvico, z grožnjo polno pogrkavajočih r. O, kakšen neizmeren prepad med obema. Bilo je, kakor da je pregnal podgano v kanal. Rist je šel čez trg Municipio in krenil proti Rettifilio, proti veliki, ljudski, trgovski mestni cesti in ves čas se ga je scugnizzo držal v isti razdalji, niti en sam krat ni bila podoba, da bi ga pouličnjak opazil, zdelo se je, da se drži le tujčeve sence na uglajenem mestnem tlaku. Rista je ta gonja nekam čudno dimila, kakor da je v pouličnajku občutil neko pasje zasledovanje, nekaj urno vzhajočega, neizmerno poglobljenost v prašna znamenja in v tlakovano kamenje. Rist je moral nehotč pomisliti na moža, ki je njegovo smrt pravkar pretreslo mesto. Tudi on je bil scugnizzo, brezdomec, iz napolitanskih kanalov se je vzpel do svetovne slave. Tisti pa, ki so se rodili za njim, mu niso nikdar mogli odpustiti, da jih je bil zatajil. In Caruso si nikdar ni več upal peti v Napoliju. Scugnizzi ne poznajo nobene druge svetovne slave razen napolitanske. Edino oni odločajo o uspehu večera v mogočnem gledališču San Carlo, ko hrupno napolnjujejo galerije, v svojem največjem le* potičju, ki obstaja iz rdeče rute okrog vratu. Tu med grmečim priznanjem nastajajo veliki pevci ali pa se v mrzlem zaničevanju brez milosti vračajo v nepovrat, lazzerone pri tem slovesno zavzema sodniški stol. Godba stoletij je vznikla iz globokih ljudskih strasti, scugnizzo je tisti, ki brodeč po cestnem blatu prvi požvižgava melodijo in ne sluti, da se bo kmalu razlegala po vsej Italiji. Čudovito je bilo videti, kako se je pouličnjak skozi poulično gnečo dobesedno pre-ril. Vse mu je bilo domače, kar je bilo globoko pri tleh, v prvi vrsti kolesa in konjske noge, previdno in varno se je smukal med njimi, preračunavajoč razdaljo in hitrost. Pouličnega hrupa ni ujemal le s svojimi očmi, imel ga je tudi v ušesu, oba čuta sta ga vodila, varno je hodil skozi bučanje, krmaril je kakor ptič, ki ga nosi nasprotni veter. Umikal se je kolesom; to je bila njegova najljubša igra, igra nagona; kakor iskalci biserov vidijo vse predmete na dnu morja kakor v dnevni luči, tako se je scugnizzo navadil z odprtimi očmi razbirati ulični tlak. In v resnici mu nič ni ušlo, v njegovih kretnjah je bilo nekaj plavalskega tempa, posebno če je počenil pred avtomobilom in kaj pobral izpod njega. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Masečna naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din DredniStvo Kopitarjeva nlica fiTTI. Telefon 29«J4 in 29%. Uprava. Kopitarjeva 6» Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: EL Ceč Izdajatelj; Lvan Rakovec Urednik; Jože Košiče k.