Џ*фШш liste: Celo leta K 120’—, pol lete 'i 60*--, četrt leta K 30-—. liven Jugoslavije: tDeio teto K 150'—. Inserat! ali oznanila se za. a^imejo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju .|«$feer#h popust üpraw.lätvo sprejema naročnino, if№at»6te In reklamacije. — — Telefon it 220. 130, itiorviltea.. BKftVibO», «äxst» 14k. BOVC%bPB 1091. i Ш«**мна«аиct» Sr« vSIUt** »torne i Шг-mtr»' .Stroke* Izhaja v pondetjek, sredo te potelb Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Kerolht cesta št 5. -~ Z uredništvom se mor« govoril vsak dan samo od 11. do 12. ure dopokte* Rokopisi c.e ne vračajo. Nezaprte reklam «o poštnine proste. —----— Telefon S. ÜU Letalu ХШ. •— - ■|-?^у'п-|'--|1-1(-.1-Ј|Дк>-|ш»т Пјгг гггигттј-ШгпавипШТУШТаДГЈУ;' - 1ffWa>¥,MffIB«IIBt*'aie «9 I'tev. Pri bodočih volitvah bo naše j centralisti. Takrat pride na vrsto tu-ijudstvo odločno obračunalo z vsemi di hinavska socijaLia demokracija. Ob dvanajsti uri. Ministrstvo za nič, parlament za nič, državna uprava za nič, iinance za nič» ali ni potem čuda, da se tudi eni, ki so. bili s v Oj čas tako navdušeni za üjedin,en.)e in pridobl,eno svobodo, s strahom povprašujejo, ah ima naša država še toliko življenjske sile, 'da se reši iz tega zamotanega in že skrajno nevarnega položaja. Rešiti še ua še vse, če tudi z žrtvami, ali rešiti se da» če bodemo imeli trdno vol„o m pa jasno začrtan delavni program. Brez tega načrta bodo vsi poskusi o-stali le udarec v vodo. Vojskovodja i-’ma svoj naert gotov, preden se bitka prične, istotako mora državni vo.sko-vod.a imeti začrtan i rog ram, kako oričeti in kako nadaljevati, da pridemo do uspešnega cilja, vsa Uprava je zavožena, treba jo zopet spraviti na pravi tir» Javna upravna morala je padla pod ničlo, treba jo je spet dvigniti» če tudi z drakoničmmi sredstvi , baše iinance so igrača za notranje in zunanje špekulante, ki le odirajo sebi v korist davkoplačevalce; tre ja je u-rediti iinance, da se vsem tem orez -vestnim š„ ekulantom zadrgne vrv o-koli vratu in da naš iinančni minister ne bo igral vedno ulogo berača pri i-nozemskih denarnih mogotcih, uesar pa najbolj potrebujemo, je pa pomz -nost in skromnost. Naša država se .e koma' še le rodila. Stop še na šibkih nogah. Ali ni tedaj potrebno, da živimo s sosedi v dobrih ednošaph, če bi tudi za to morali kaj žrtvovati. Modri državniki so vselej, če so bile notra-n e razmere nejasne in zamotane, poskrbeli, da se je napravil najpopreje mir na zunaj, da so 'zamogli vso svojo pozornost obrniti na sanacijo nolra-n ih razmer, jveha mo vendar enkrat s tem vednim rožljanjem s sabljo ob vsaki priliki. To vznemir„a čisto po ne otrebnem lpidstvo' in stane poleg tega ogromne svote, kakor je zadnja mobil zacija jasno dokazala. Rekli smo, da se nahaja naša država v hudi no-tranji krizi. Ako ne bo kmalu pomoči, 1 se moramo bati na.im.šega. Stari r raški senat je včasih, ko so nastopili za aržavo nevarni časi, združil vso o o -last v rokah enega zmožnega moža , | diktatorja, ki je imel absolutno moč «. Mi ne zagovarjamo tega, da bi se dar la absolutna moč osebi diktator a, pa zagovarjamo, da se da ta absolutna moč diktatorja parlamentu, in se odvzame ministrom, ki so jo uzur irab. Strankarska vlada je za nič, koleba iz enega problema v drugega, reši pa nobenega, torej proč z njo. Ker 'e pa vsako j olhično ministrstvo zopet nov vir strankarskega bo.,a in koriv cije . naj se imenike v tej krizi neutmino uradniško ministrstvo, ki naj bode sestavljeno iz najboljših mož, resortnin strokovnjakov. Parlament je za nič. Zakaj? Ker se poslanci ne zavedajo dolžnosti in pa pravic, katere so z izvolitvijo prevzeli. Danes je parlament marijonola v rokah ministrov, ministri odločuje - * V lo, ne pa parlament. . Pa še ministri ne! Odločujejo razne „porodice“ zaku lisami, ker drugače bi ne bilo mogoče po vseh listih Citati o raznih upravnih korupciiah. Nema gesta drgnenja «alca ob kazalec več pove, kakor vsi razlogi. , Ojunačite se poslanci vseh strank, to zahtevajo Vaši volilci, vzemite državne vajeti v svoje roke ter pokažite, da je parlament oni staro -rimski diktator, ki bo rešil državo z nevarnosti, ki ji preti od vseh strani. Brezobzirno stojite z Vašimi zahtevami na dan, ki mg bodo: 1. Parlament se ne sme odgociiti. 2. Vlada se takoj rekonstruira in nai naredi j rostor strokovnemu nepolitičnemu ministrstvu. 3. Proglasi naj se, da je najbolje pereča finančno vprašan*« v državi in pa nered in korupcija v javni upravi. Zaradi tega naj se prepove vsak izvoz živil iž države, da bodemo imeli vsaj doma poceni živež. Vsako plačilo naj se zahteva v naši valuti. Ako trgovec zataji Svojo menico in je noče pripoznati, je bankerot. .Na istem mestu stoji država, ki noče, pripoznati svojih novčanie in zahteva „zdravo“ valuto, kakor da bi bila njena valuta „bolna.“ Država nai odda vsa obratna podjetja poštenim domačim družDam, katere naj nadzoruje, ker ako ima država taka podjetja v lastni režiji, se pri tej režiji največ „zaradi.“ Prod vsaki koru olji naj taastopi država brezobzirno. Odpust iz službe za vedno, konfiskacija premoženja v svrlio kritja oškodovane države. Tuje valute sme kupovati in prodajati edino le Narodna banka in nje filijalke. Ce je teh premalo, naj se pa še ustanove. Ude-ruštvo bank najbolj cvete pr.i kupovanju in prodaji tu.ih valut. Ko se sčisti upravni aparat, je misliti na pravično reformo davčnega sistema, na razvoj prometa. Ugotoviti se mora, koliko imamo državnega dolga, ker tega Še ne vemo. Zaradi tega 'e ves pro -račun iluzoričen, ker n'mamo še prav nobenega računskega zaklučKa. Po -speši naj se povsod čekovni promet poštne hranilnice, da ne bode tr.3ba toliko število papirnatih novčanie. Da pa zamore parlament vse to delo pregledati in zasledovati, naj se izvoli.,o v to svrho razni odseki, ki bodo redno v parlamentu p oročal o poteku teh remedur. V prvi vrsti je pa treba odsek, ki bo ,v stalni zvezi z ministrstvom, vez in kontrola, obenem. Ministrstvu bo pa gotovo ustreženo, ako ne zasleđu e osebnih namenov, ako deli odgovornost za državno delo s parlamentom. Potrebujemo odsek za kontrolo državnih dolgov, na'viš,i računski urad, ki kontrolira izdatke, ker brez računskega zaključka ni proračuna . Potrebu emo pa v7 prvi vrsti mož, ki bodo to izpeljali. Diktatura parlamenta je naša zahteva, če ta parlament ni množen za to, naj pa pride — drugi. Dr. G. Zakaj pada dinar 1 Socijalna demokracija zoper avtonomijo zedinjene Slovenije. V nedeljo, 6. novembra je bila v Beogradu prva redna seja ’socijajisfč ne zajednlce. Zastopane so bile: so- .eijaldemokratA.a stranka Slovenije, delavska sooijaLslična stranka Jugo-•giavije' in socijaldemokrdtieua stranka za Hrvatsko in Slavo,,po. Soči j Mistični gospodje poglavarji, med n.imi Slo jveu. Tašič kralja pozdravil z vzklikom: „Živel kralj Srbi e, Hr.vajtske . . .i . v . i . . . . Slovenske!“ — Naši ro-litičarji so res čudni ljudje. Osobito g. Pašič. On je sedaj že v drugič pozabil, kako se naziva naša država. In kljub tej „pozabljivosti“ hoče on dajati, naši politiki potrebne smernice . Lep ministrski predsednik in minister zunanjih zadev! („Hrvatska Obrana“ št. 254.) Primer policajdemokratske ne -sramnosti iz „Jutra.“ — Pr.vi: Po naši notici o „svileni obnovi“ likvidiranega ministrstva, „izbrane in obnovo zeml e“ za ženstvo beogra‘ske porodile so skušali oblatiti dr. Korošca kot povzročitelja in delničarja te „obno ve.“ Ker poznamo vso podlost in cinično brezvestnost policajdemokracije , se ne smemo čuditi, čo ga danes ali jutri spravim v zvezo s tistimi, ki sc v diplome tskih kovčekih prenašali — zensko robo. svilo in lišp iz Francoske v Beograd. Klika, ki vse to počenja, ne hlepi samo za profitom, temveč tudi za tem, da svoje umazanosti poj- v tika poštenim polit čnim nasprotnikom. — Drugi: Poslance HRSS (Radičevi stranke) so klicali na orožno v a o in ti so naravno protestirali, JuPovci pa nravijo, da so se še le tedaj spomnili, da so pioslanci in sedaj lahko čakamo, da se polica.demokratska ne -snamnost popne do trditve, da so poslanci samo tisti, ki capljajo za poli -cajdemokracio, drugi, ki imajo narodne glasove in narodno zaupanje — pa ne. Politični „dripd.“ Belgrajska ,„Po litika“ piše o ina„niški deklaraciji jugoslovanskega kluba iz leta 191 i ter zatr.uje, da govori ta deklaracija v prilog bivši monarhiji. „Politika je s tem pokazala vso svo.o balkansko zlobo in — nevednost. Ona sicer piše, da je majniška deklaracija vzniknila 90. \. 1917, vsekakor pa pozablja, da so njeni prpateУ isedanuji polica, ciemo krati — bivši člani srbo-hrvaisie koaliere) mnogo pozne'e sestavili aure-so, v kateri se zahteva, da. naj ostane naš narod pod — krono sv. Stefana. Bilo bi mnogo pametne e, ako In „Politika“ izpraševala vesti svo.ih po-iicajdemokratskih pri.atel.ev. Jugoslovanski klub je iela 191 < zahteval vse, kar se je zahtevati smelo, in to je na--rod brez razlike imena prav dobro — razumel. Posojilo špekulantov. Konzulovo posojilo. Pol caj.emo -krati bi radi prikrili nezasiišni škandal, ki se kopiči okrog angleškega posodila, zato pa pišOjO, kako se je lin . minister upiral Sprejeti pogoj,e, ki bi Dili za našo državo škodljivi. .Nazadnje se je pa dosegel s, orazum, ki nam kaže, da je to poso0ilo vendarle v prvi vrsti Jovanovičeva in ne Kumanu-ui;eva zasluga, oziroma Jovanovičev promt in naša škoda. Dobimo 15 milijonov luntov šterlingov, to je danes o-icoli 22 mJ.dard K po 9% od banke Bolton in Armstrong. Obresti znašajo i milhardo in 80U milijonov kron letno. V gotovem se dobe 4 radi. oni matov, 11 miii.onov se pa bo uporabilo za zgradbo železniške zveze z Jadranom, za jadransko in beograjsko pristanišče. Pa tudi od gotovih 4 milijonov bi dobili takoj samo dva, druga 2 pa v roku dveh mescev po podpisu posojila. Od 11 milijonov luntov šterlingov naj se uporabi 79% za železniški strojni, 30% pa za vozni, prožni in še drugi materijah Ves ta materija! bi se nabavl.al na Angleškem po komisijah, ki sesto.e iz polovice naših in polovice angleških članov. Merodajne so tu srednje tržne cene istega dne, ko bo komisija material sprejemala. Amortizacija se izvrši v roku 25 let. Država do vol, uje skupno i.angleško in našo) kontrolo vsega dela ter plačuje vse stroške ki znaša o okrog 9%. železnice in pristanišča služi.o kot hipoteke, ostanejo pa državna last, Ostalo garancijo dajejo že založeni moiiopoli, lahko se pa poseže še po drugih, do-sedaj nezaloženih, če bo to potrebno v kritje letnih anuitet posojila. Torej, konzul Jovanovič, kompanjOn banke Armstrong, je dosegel, kar je hotel in posojilo, pa naj bo Jovanovičevo ali KumanudijevOj je strašen jarem za našo državo.. Kumanudijeva posojila. Polagoma so odkrivajo karte o posojilu. Naj-prej je Cedomir Mijatovič odkril Jovanoviča v Londonu. On je prijatelj demokratov. Sedaj prihajajo nova odkritja. Zunanjemu posojilu botruje tudi Milo je Jovanovič, kateri jo v prvem ministrstvu g. Protiča moral radi nekega sladkorja takoj podati demi-sijo. Z banko Bolton je Jovanovič vezan že od takrat,' ko jo Crnagora leta i909 sklepala svojo posojilo; v omen-ienem času je bil finančni minister — kral.a Nikole, Oba Jovanoviča sta dr. Kumanudiju pihala tako dolgo na srce, dokler se ni odločil na usodno potovanje v London. „Tribuna“, ki je o-svetlila kvalifikacijo glavnih mešetar-jev 'ega posolila, povdarja, da je fin. ministra spremljal na potu v London pravi šef njegovega kabineta, kateri se je vse svoje življenje bavil samo s — kazenskim pravom. "Radi tega je posojilo tako nesprejemljivo, da piše Krsta Cicvarič že sedaj v svojem dnevniku o njegovi „povoljnosti“ za državo in narod. „Tribuna“ 'je mnenja, da bo zunanje posojilo pro adlo, saj ga vlada niti ne more predložiti narodni skupščin? Diktatura. Bajte nam vojno diktaturo* kliče demokratsko splitska glasilo „Novi List1, S a bij a i.i puška sta alfa in o-mega — začetek in konec. Nimamo več ustave, nimamo več zakonov* nimamo več vlade. Vsa oolas t vsa moč, vsa sila na zemlji prehaja v roke voj ske, -- ona je diktator, ona upravlja pokrajine, ona vodi ter čuva, ona diktira! Ona kaznuje krivce brez pardo-na, brez usm.lj.euja. Otvarja temnice* postavlja vešaia, kaznujejo se krivci, — vojska je gospodarica s.tuacije. — Demokratska stranka je turaj zabredla v svOji politiki, v svojem strankarstvu ter mržnji do hrvatstva taka daleč, da jo ustvarila situuci.o, iz katere jo zamoreta še rešiti eni..o. te še sablja in puška. Sablja in puška imata nalog, da ustvarita narodno edinstvo, kakor sta ustvar.lu, svojčas sablja in puška avstrijakante po Dalmaciji, Kam vodi taka pol.tika, je dokazala dovolj, očividno Avstro-ogrska. kol ega znaka siromaštva si pac ni mogla ut s..iti demokratska stranka, kot si ga je s klicem po vojaški diktaturi. (Olej „Hrvat“ št. 509). Pod praporom takozvane „Narodne Obrabe“ se zbirajo po Bosni in Hercegovini elementi, ki vrši„o strašno nasij-e nad muslimanskim in hrvat sko-katoliškim živcem. Musiniam in katoliki so potisnjeni na stopnjo državljanov IV. ki ase in o njih SvO.o d, imetja in državljanskih pravicah pa odločujejo eiementi, ki se niso mog.i, oz.roma hoteli poprej proslaviti v bojih in delih za nacionalno osvobojen-je, ki pa sedaj z batinami in nasii.em igrajo vlogo osvet.akov in osvoboditeljev za prospeii režima, ki ima odprte roke za vse svoje trabante, pa če še tako izpodkopavaj o državne temelje« Sarajevska „Naša Pravda“ slika dela te Narodne obrane kot yravi teror’ „bele ruke“. Vlada je že večkrat obljubila muslimanskemu klubu, da bo vse to »preprečila, Narodna Obrana pa šo vedno od oblasi službeno zahteva izpolnitev svojih želj ter v raznih okrajih deli in odvzema orožje — kakor in komu noče, v drugem kraju pa odvzema državne štiperiuije mus.i-manskim vseučiliščmkom, če tudi ima jo vse izpite z odliko. Iz „glavnjače“ št. S. „Radikal“ ie objavil pismo purista Diviniča, v katerem opisuje, kako se je v njegovem stanovanju izvršila preiskava, popolnoma nasprotu„oča določbam vidovdan ske ustave, ker ga je nekdo označil kot komunista . . Kon.iseirane so mu bile sledeče knlige, in brošure: vsi zvezki Srpskega književnega glasni -ka, dr. Ninčičev -„Novi Z.ivot“, Društveni Život, Tolstojevo delo „Je H zemlja prostor svojina“, nadalje Merež-kovskega „Car in revoluci.a“, Bebel „Zena in socijalizem“ ter Ljeninovo de io „Država in revoluciji.“ Drugo jutro so prišli žandarj. Zandar-s^rem-i.:evalee je dobil povelje: „Nož na pu-šku, tri korake neka vodre (se odda lji), pucaj (streljaj' u meso, nikome ne odgovaraš! “ Dovedli so ga v klet trdnjave, v zloglasno „glavnjačo.“ Namenjena mu je bila soba št. 5. Siro -mak ni vedel, ali je to stvarnost ali bioskop: v sobi, polni smrdi, iv e sopare, Je bilo natlačenih 95 napol nagih ljudi. Ker je bil bolan, je njegovi rodbini uspela rešitev iz „glavnjače.“ Seveda samo začasno. Nihče ga ni za -slišal, nihče ga ni vprašal za storjeno krivico. — Ali ni to pravi policijski režim ministra Pribičeviča? n kl„ub temu še živijo ljudje, ki lomijo kopja za tako balkansko-turško upravo. Niti v najtemnejših stolet.ih srod-njega veka ni bilo kaj takega mogoče . . . Vojaška administricija. Ko se je, kakor je g. vojni minister sam 'dejal, vežbala vojaška oblast z vpoklicevan em ljudi, živine in vozov, da vidi, kake funkoijomra vojni aparat, je videla javnost, najbolj pa tisti, ki so bili pozvani, marsikatere nedostatke Prvič že visoka vojna gospoda ne zna preračunih časa, ki je potreben za prehod raznovrstnih nared eni skozi vsa administrativna mesta. Kar so recimo danes bogzna kje „naredili", bi se moralo že jutri izvršiti. Vsak obveznik bi moral imeti popolno zimsko opremo: toplo suknjo, to- plo perilo, močne čevlje, odejo, tar** svoji revščini ni nikdar j osedoval ;n takoj bi se moral javiti vo.Hemu «и krugu, četudi 4e vo aška oblast poza»* bila urediti z železniško Upravo vpra* šan;e kreditirane voznine. Eni so dor* bili oozivnice, drugi so pa prišli po raznovrstnem razglašanju, načni po* živa bi pa moral biti enojen. Nekat©* n vo.ni okrugi ima„o izvežbane admi~ nistratorje, ure en aparat, drugi pa ne; eni zna.,0"hudi spraviti jod streho, da,o jim hrano, ker šo navajeni računati z razmerami, ki ne poznajo tega, da bi hud,e nosili s šebOj hrano-za j.et dni ter čakali dan in noč za kakim zastraženim plotom, drugi pa ne. Tu ima.o svoje l.udi v evidenci, pa jih lahko vsak čas pokličejo s po zivnigami, tam jih pa zopet lovi,o in išče.o na okrog, potem pa zo,.et izipti-stgo, kakor čredo iz ogra e V tem praveu bi bilo zelo potrebno, da vojar-ška komanda od zgoraj navzdol aada^ ju.e, vežbo, ker se je izkazalo* da j i ud e iz. olnju ejo svo e dolžnosti, do* čim razne komande niso kos Svoji nadlogi. Ta vežba naj bi se nadalevala v lepem miru po pisarnah, kjer je marsika , kar ne služi v ugled vojske* n njene uprave. Mogoče se bode prt tem vežbanju in ure evan u prišlo tudi na to, da je treba l.udi, ki so se tako fočno in zvesto odzvali, tudi odško-* dovati Nekateri so dobili ob od usta vsaj potrdilo, da se jim ta čas računa kot polna orožna vežba, kar jo veliko vredno, imamo pa na žalost toliko vo.aških komand, kjer „pismenost*“ še ni tako daleč, da bi ?o uredila, tipamo, da ob priliki te vežbe merodajni krogi niso motrili samo l.udi, ki so bili s taka naglico iztrgani iz domačega dela in vrženi v (meee.šen nered ,n razburjenje, temveč da so se ozrli tudi na sam ustroj vojaške uprave, ki ima marsikaj, kar bi trebalo takoj odpraviti, da ne bi pri kaki drugi resni priliki tr, elo morebiti dobro razpoio -ženje dobrega vojaštva. Obsodba vojaške oblasti. Pred kratkim se je končala pred ljubljans. kim okrožnim sodiščem za naše razmere prav značilna pravdo. Gospod dr. Kumbotoviö, špecijalist ža venerič no in kožne bolezni v Mariboru je tožil vojaški erar za odškodnino, ker je moral skoraj zastonj opravljati vojaško službo ves čas od preobrata do mobilizacije v maju lanskega leta, Ta zadeva je tako gorostastia, da se jo Jahko beleži kot posebno špecijaliteto naše vojaške uprave, ki ne polaga, — kakor Izgleda — prav nobene važnosti im svoj ugled, ker tira tako daleč, da se mora taka zadeva razpravljati pred sodnijo. G. dr. Kumbatovič ni bil nikdar vojak, v avstrijsko vo.sko so ga pritegnili kot civilnega zdravnika ia ker so je ob polomu nahajal v Mariboru in ni mogel nazaj v od Italija’ nov zasedeno ozemlje, je prostovoljno zastavil svoje moči vojaški zdravniški službi, Ouetali so mu vse mogoče, pa on se ni oziral na to, temveč se je ia požrtvovalnosti ude.stvil v veliki potrebi meneč, da lahko tudi odide, kadar mu bode kazalo, ker ni vezan z ' nobeno obvezo, . Pa glej, organiziral je kož no-spolni oddelek v vojaški bolnici* imel je polne roke dela', vedno je bil potreben, vojaška oblast ga je trdno vpregla v delo, samo za njegovo pla* čo se ni brigala; ko so zelo nizko plačo poprevralne dobe visoko zrastlo po srbskih predpisih, je on še vedno vlekel nekdaj nakazane groše, tčr kol zciravnik-špecijalist užival plačo, kot — kak podnarednik. Ambicije ho kar kih činov seveda ni imel, želel si je pa delu primerne plače, da lähko živi. O tem, pa ni hotela oblast ničcsac čuti, samo tedaj se je oglasila s kako pretil jo, in grožnjo, če je hotel oditi, in tako je ostal do demobilizacije prisiljen s to sramotno nizko plačo % službi Vojaška oblast ga je torej za vso požrtvovalnost in donro delo ob' sodila na pravo eno in polletno ^ prisilno delo, ki ga je naravno, občutno škodovalo. Sedaj je bil vojaški era? obsojen -na 55.000' K odškodnine, katero je dr. Kumbotovič zahteval kot minimum, ker bi bil v poldrugem letu gotovo več zaslužil, če bi imel na daa vsaj par paeijentov. Vojaška oblast jo torej obsojena, če se bo obsodbi pokorila, je pa seveda drugo vprašanje« Po sedanjem postopanju, ki požrtvovalnost poplačuje s silo, ki zdravniška delo zapostavlja pod plačo zadnjega. fH*j^tes©jntsj;a jermenja in podkov, je jMtoakoyaii tudi to, da ignorira razsodbo in postavo, Državne pijavke. %z, koga je pri nas dovolj denarja? Za aktivne in takozvane mi ostre «a razpoloženju. Finančna sekcija za- -fconodajjnega odbora je sklenila, da i-majo. ministri na razpoloženju, ki so bili v aktivni ministrski službi 6 mesecev pravico do pokojnine, letnih 6000 dinarjev. Ge so kot držav, uradniki dobivali letno plačo 6000 dinarjev,/.obdržijo. pravico do plače. Mini--stpi pa* ki so ,biii v aktivni ministrski službi, eno leto, imajo pravico do let-ttih 10,000 dinarjev. Naša državna blagajna pod sedanjim režimom skrbi % vso vnemo za reveže, ki so sedeli na mmistrskig prestolih, za invalide in prehrano- najbedmejših revežev pa nima aovoaI Koliko uradnikov in nameščencev 'je nastavljenih v našem finančnem ministrstvu? Bel grajska „Tribuna“ je u-gotovila, da je finančni minister dr. K osta Kumanudi nastavil v svojem mi nistrstvu 700 novih uradnikov, tako da Stele celokupno osebje tega ministrova' 1400 ljudi. To še sadovi brezglavega centralizma; v centrah več tisoč glav bro.eva birokratska gnez -da, pokrajino pa nameravajo osr.eč ti s primerno kom. Ho'ranim uradniškim a-paratom „Srečna“ naša „domovina“' Nov© plače policijskih uradnikov, Policijska država se briga predvsem ш polLcüsko uradništvo, Ministru po-' licije so prva ter edina skrb policij skt uradniki, Pa tudi to je v redu, saj on vendar od njih politično živi. Sedaj javljajo iz Beograda, da je podpisan v notranjem ministrstvu ukaz, po katerem bodo prejeli povišane plazile po uredbi od 4, avgusta tega leta vsi policijski uradniki na teritoriju južne Srbije in Orne gore, vsi komisarji železniške, parobrodue in pogra-nične policij© v celi naši kraljevini, Po tej novi naredbi je ukinjen čin policijskega pisara treče klase. Policijski pisar druge klase dobi 1800 din., policijski pisar prve klase 2,500 din;, „roški načelnik tretje klas© 3000 din., druge Was© ,3.500 din. in prve klase 4000 dinarjev, Clan policijske uprave druge klase 4000 din., prve klase 1,500 dinarjev. Ukinjena je četrta klasa okružnih načelnikov, dokler ostanejo plače neizpremenjene. Po tej nosi naredbi so lahko policijski uradniki v ©ni klasi najmanj 2 leti, da potem avan žira jo. Seveda pa lahko vsak, posebno brihten policaj, tudi poprej a-jvanzira. Oni uradniki pa, ki so bili dalje od dveh let v eni klasi, se pomaknejo v ono klaso, ki jim pripada po službenih letih. Da pa. se morejo ti uradniki izkazati s posebno revščino, }e odprl g,, mini#‘.er tudi postavko jaizvzemši itd., ker brez protekcije ne gre! „Hrvat“ pravi, da bodo šli sedaj vsi policajdemokratski profesorji med policaje! Ravnokar omenjene naredbe jo vreden edino le g. minister svobodo Pribičevič. Nagrada davčjnlijci uradnikom jje končno veljavno odtočena od finančne Gladiatorji. Prva knjiga. — Eros* i Dalje prihodnjič. <37. nadaljevanje.) Tudi Eska se je začuden opravičeval, da jo najde tukaj. Ampak koga je pravzaprav tako nepotrpežljivo čakal, če ne nje? In tudi Mariamna bi bila pravzaprav užal.ena, ako bi si bila morala sama zajeti vode iz Tibera — Lepa Židinja je mislila nanj mnogo več, nego je hotela, tista dva dni, ш mislila mnogo več, nego je sama odela. Čudno, kako take misli klijete in raste'o v naših dušali, pa se jih še «iti prav ne zavedamo. Skrbno negujemo nekatere rastline in jim zalivamo, in vendar ostanejo vkljub temu pritlikavo in bolehave. Druge pa teptamo, jih porežemo, jih izru varno s koreninami vred — te pa raste.o krepilo in razkošno, dr pokrijejo naše sje-ae z brstjem in napolnijo naše hiše s svojim vonjem. Mariamna ni bila ena tistih Judovih hčera, ki bi bil zanjo tujec izvr - , i?ek človeštva, ker je slučajno pogan. Njeno občevanje s Kalho jo je naučilo plemenitejših resnic, nego so bile tis- sekcije zakonodajnega odbora na sledeči način: za 70—80% plačanih davkov odpade na uradnika 1% nagrade, za 80—90 % 2%, za 90—100% 3%. Ta naredba velja tri teta in stopi v veljavo od 1, januarja 1922 najprej. Vsekakor razveseljiva naredba za naše davkoplačevalce! Dnevne novice. Cenilne komisije. Nedavno so se vršile volitve v komisije za določitev dohodninskega davka, Sicer je dolgo tra„ato, predno se je finančna oblast na odločno zahtevo davkoplačevalcev zganila ter odločila za razpis teh volitev. Davkoplačevalci so pričakovali, da se bodo novo izvol„ene kom Si.o takoj j o volitvah lotile obiiega dela, na žalost se pa to ni zgodilo. Davčne oblasti določujete dohodnino po starem načinu, brez da bi upoštevale voljo J„udstva, ki Je zopet iz.. ostavljeno Samovolj posameznih davčnih uradnikov, V tej zadevi se je obrnil poslanec dr. Hohnjec z interpelacijami na finančnega ministra in na finančnega delegata v Ljubljani ter zahteval, da se naj imenovan,a v dotične komisije izvršite takoj, da bi na ta način za-mogle kom si.e čimprej pričeti z delovanjem. Na interpelacijo .; oslanca dr. Jlohn eca z dne 10. t. m. je g. finančni delegat v LJubRani odgovoril sle deče: „1. Finančna delegacija je takoj, po razglasitvi novih določb odredila . da davčna oblastva v lastnem delo -rogu ne smete več izvršiti niti odmere za leto 1921, niti odmernih zaostankov za prejšnja leta Ako komisi.© še niso bile sklicane, po namenih delegati e torej ni mogel biti oškodovan noben davko. lačevalee. Ne .verjamem' tudi, da bi bito kakšno davčno obiastvo ravnalo proti temu naročilu, in če so bili dostavljeni plačilni nalogi, so po vsej priliki zadevali že pred razgia - i sitvi0o izvršene odmere. Ko bi se pa tula v poedinih sldčajh le primerila kršitev odredbe, te treba to samo meni naznaniti. 2. Imenovanj v ko ne morem izvršiti na slepo, marveč moram predloge j podrejenih organov -proučiti in sicer tem vestneje, ker so se letos pri volitvah kolikor toliko pojavila politična nasprotja. Stvar torej ni tako enostavna, kakor izgleda, zlasti če se pomisli, da imamo okrog 20 komisij in obilico drugega dela; sicer so pa imenovanja z malimi izjemami že izvršena in se začnejo dekreti do -Slavkah te dni.“ Bolezen našega prevzv. g. kne-zoškofa se žal dozdaj ni obrnila na bol.še. Na god sv. škofa Martina ie prevzvišeni slovesno prejel sveto popotnico po obredu, kakor je predpisan v škofovskem obredniku. Istega dne je stolni kapitelj brzojavno prosil pape ževega blagoslova za visokega bolnika. Drugi dan je došel naslednji telegram; „Rim, 12. novembra, ob 16. u-rj. — Sveti Oče podeli iz srca ljubljenemu nadpastir u Lavantinskemu zaprošeni apostolski blagoslov, proseč zanj nebeških krepčil v njegovi bolezni. — Kardinal Gaspari.“ Naše učiteljstvo postane v službi 'definitivno z 21 letom. Odbor -za moi- I be in žab© zakonodajne skupščine je : skleni}, da postane,,o vsi doslej začasni učitelji definitivni in jim bodo štela v definitivnost vsa teta od 21. naprej, . Milijon fn pol dinarjev za vence. Za ve., c*, poklonjene pokojnemu ministru Draškoviču se je izdalo mi-litenu dinarjev. O, da bi se bil ta denar porazdelil med sirote. »Čedna“ afera iz .višjih krogov. „Hrvat“ št. ,509 poroča: Naša vlada je obveščena po finančnem ministru Kumamidiju, da je nakazala francoska vlada podporo Wranglovim beguncem, la se nahajajo na našem ozemlju 15. decembra 1020 in ta naredba o podpori bi bila v veljavi do 15. januarja 1921. Ravnokar omenjeni akt francosko vlade pa je romal v izgubo pri našem zunanjem ministrstvu, še predno je. zaznala zanj vlada. Na ta način je oškodovana naša država« za več deset tisoč milijonov. Tako javlja „Beograjski Dnevnik“. Vprašanje ruskih beguncev jo tako važno, da zasluži vso pozornost. Ko j'e prevzela naša vlada mi ulo leto Wranglovce, je to storila v nadij da dobi brodovje, na katerem so se pripeljali ti begunci v našo pristane. Brodovje je izkrcalo begu .ec« a Wrang! je odplul na njem na Francosko, kjer je ostalo njegovo brodovje, a naša država je prejela samo begunce. Niti do danes n© vemo, koliko izdaje država za te begunce. Govori se o težkih mi.ijoniii. Brez o-dobrenja, brez izkaza, brez računa se •troši, in e to Francija nam predaje še one ruske begunce, katere je prevzela sama. Sedaj nam še samo man„ka, da še plačamo Francozom po današ ji vrednosti franka za te na novo nam predane begunce, da bo še lepše izglodalo, kako znamo štediti od zgoraj navzdol. Novi zvonovi. V sredo 16, novembra se pripeljejo trije novi bronasti zvonovi iz mariborskega kolodvora preko St. lija v Jaremno. Okoli 3. ure popoldne jih slovesno blagoslovi g, stolni prošt dr. Matek in pozdravi g, prof. Vreže. Zahvalna služba bož’ ja, pri kateri ipridiguje g. prof. dr. "Med /od, ”le vrši V četrtek, 17. novembra ob 9, uri Vse jih nestrpno pričakuje in se veselit njih nebeških glasov. Predavanje. V četrtek, dne 17. f. m., ob 8. uri zvečer, se vrši v Celju v, vrtni dvorani „Belega vola“ izobraževalno predavanje. Predava g. dr. Al. Rakun iz Celja. Skrbite za obilno udeležbo! Občni zbor Slov. kat. akad. sta -rešinstva se vrši v nedel.o, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma v Ljubljani. Člani, ki žele staviti na občnem zboru kake načrte ali predloge., se opozarjajo, da jih morajo javiti osem dni prej društvenemu odboru. Posamezni klubi naj izvolite poslati na občni zbor vsaj po enega zastopnika. — Dr. Božič, predsednik, dr. Pivec, tajnik. Sekcija Ljubljana Udruženja Jugoslovanskih inženirjev in arhjtektov vabi svoje člane na izredni občni zbor v sredo, dne 23. novembra 1921 ob 20, uri v univerzalni dvorani v Ljub- ljani. V soboto, 26. novembra^t. 1. ofe 20. uri priredi Sekcij v dvorani Kazino v Ljubi,ani za svoje člane ia n,jili rodbine družabni večer z godbo, Posebna vabila se ne razpošiljajo za nobenega teh dveh večerov. Iz Maribora. Politično zborovanje dr. KoroSca je bilo minulo soboto v mariborski dvorani J SZ želo dobro obiskano. Govor" n k dr. Korošec ]e v njemu lastni originalnosti po asnil mnogoštevilnim našim zborovalcem naš zunanje- tor no* ti an;e-v olitični položaj, finančno, gop* . podarsko in socgalno stance. Zborovalci so burno veselo odobravali njegove besede in zakl.učili shod s časa primernimi resolucijami- Mestni svet mariborski je. imel dne 11. novembra zvečer sejo, v kateri so se napravili ti-le sklopi: Prošnja Rusinje Tatja e Lenz za barako in branjarijo v Franko..auski ulici se odkloni. R. Kokošineku se dovoli razprodajo premičnin na Glavnem trgu* Prošnja trgovca z delikatesami Uhler* ja da ga mestna občina prizna kot na jemnška lo.ala se ugodi. Zadeva glede stavbe Macarol se odloži. Statin-šek Mariji se radi njene prošnje za mostno tehtnico v Betdavski ulici prizna krajevna potreba. Lipert Franjo prosa da mu odobri usta ov.tev obrata ctrki lame žage v skladišču za les v Tattenbachovi ulici. S'e odloži, Novak Frane je odložil mandat, kot član stanovanjske komisije. Se ne vzame •na znanje. Podpukovnik Skraber je prestavljen iz Maribora. Vojaško poveljstvo se pozove, da namesto njega poš.je drugega častnika v stanovanjsko komisijo. Zastavljalnici se dovoli lie.tacija zapadi.h predmetov dne- 7. decembra. Prošnji Mariji Narat gleda trgovskega lokala na Glavnem trgu se ugodi. Prošnja Josipa Roy za dovoljenje razširjenja vrtiljaka v mesto Ma ribor se odkloni. Mestni zdravnik dr* Trenz nazna ja, da poda s prvim novembrom 1921 ostavko, ker se 1. maja 1922 preseli kot kopal Aid zdravnik na Dobrno. Se vzame brez ugovora na znanje. Odvetnik dr. Rapoc poroča, da jo višji mestni uradnik Bernkopi zgubil pravdo in da mora plačati vsa pravdne stroške. Zahtevaj je namreč! od mestnie občin© odškodnine 180,00(1 kron, ker se ga je odpustilo. Dr. Les lovorja se poveri, da sestavi pogodb® za prodaja vojašnic. Pravna zadeva. Regula se izroči pravnemu zastopniku dr. Leskovarju. Nabava 400 novih, krst . za pogrebni zavod se odloži. Oi razpisu del se mora obvestiti Slovensko obrtno druetvo. Družbi „Drava“' se v principu dovoli zgradba enonadstropne vile v Grašlaem predmestju« Radi trgovskih izložb ostane pri sta* rem. Udruženju gled. igralcev se prošnja radi Varieite-predstave v kazini odkloni. Imamo pretepače in divjake, ki maskirajo svoje nekulturne izgrede % narodnjaštvom, imamo pa tudi megalo-mane, ki hočejo spraviti vsako narod* no inštitucijo pod svojo komando. Nismo še pozabili, da je skušala v Ljub- * I te, ki jih te prejela od svojih dedov . j In poleg plemenskega ponosa in ljubezni do svo ega naroda je vsrkala vase tudi ljubezen do bližnjega in pa strpnost, čednosti, ki so bile temelj nove vere, določene, da. razlije svojo luč čez vse narode sveta. Četudi ne popolnoma kakor brata, pa skora' kakor brata je cenila Mariamna možatega britanskega sužnja. — Vsa srečna sta se pogovarjala. — Prav nič več ni bila Mariamna .plaha in boječa. Eska ji je pravil, s kako nepotr-pežljvostto jo je čakal in kako mu je postajalo dolgčas ob samotni razvalini. — „Kako si vendar mogel vedeti, da pridem semkaj ?“ ga je vprašala in iz oči ji je .sijala vsa njena dekliška pri-prostost Pravzaprav bi se bila morala dobro spominjati, da je oni večer v razgovoru s Kalho več kot enkrat opozorila Esko na svoj vsakdanji obisk pri reki. „Mislil-sem si, da boš prišla“,, se jO nasmehnil. „Lovec sem bil, veš, in naučil sem se, da plahe srne ob soln-čnem zapadu gredo k vodi —. Tudi sinoči sem bil tukaj in dve uri sem te zastonj čakal Bistro ga je pogledala in naglo po vesila oči. Kri ji je šinila v bledo lice. „Sinoči si me čakal — ?“ je vprašala s tresoč'm glasom, ki je iz n'ega donelo obžalovanje. „In jaz ves dan nisem stopila iz hiše —O, da bi bila vedela —! “ Vsa v zadregi je umolknila, kot da bi bila povedala preveč. Ni opazil njene zadrege. Videti mu ;te bilo, da ima nekaj na srcu, nekaj, kar si jej ni upal povedati, česar pa mu njegov pošteni značaj ni dovolje -val prikrivati. S težavo je končno spravil na dan sledeče: „Ti veš, kaj sem! Moj čas ni moj čas in moji udje so last drugega. Čeravno je res, da je moj gospodar pritožen in dober in obziren —. Pa kaj to pomaga —•? Mariamna, jaz sem — suženj! “ „Dobro vem!“ je prisrčno odgovorila in ljubeče pomilovanje se ji ,to za" hliščalo v temnih očeh. „Moj stric Kalha mi je vse povedal, ko si se oni dan poslovili“ Globoko je dahnil in prsi so se mu razširile, kot da se mu j odvalil kamen. i „In vendar sta si vkljub temu želj iela, da bi zopet prišel?“ je vprašaR in žarek sreče mu je zaspal ne licu, „Zakaj ne?“ se mu je prijaznona- I smehnila „Tale pest je sicer pest su-žnjeva, pa vendar je pobila no j tla — mojega sovražnika z močjo stoterih bo* ievnikov, in tale roka sužnjeva me j© spremltela domov z varno skrbjo ljubeče matere! — Ah, ne govori mi o suženjstvu, — da je le roka močna iu srce dobro in pošteno! Najsi je tudi le duh svoboden! Eska, ali misliš, da, telo vklenjeno v železne okove, če ja slabo sodim o tebi, ker si pogan insu* ženj?“ , , Mehek in rahel je bil njen glas * ko je izgovorila njegovo ime. Nikdar še ni noben glas tako sladko donel v; ntegovem ušesu. Novo, neznano čuv-> stvo sreče je preŠinialo vse .njegov® bitte, — pa nikoli še ni tako bridka m neznosno čutil svotega položaja. „Nočem, da bi slabo sodila o me* ni!“ je živahno odgovoril. „Na noben način ne! — Poslušaj, Mariamna! —*■ Ujet sem bil v vojski m s stoterimi drugimi ujetniki pripeljan semkaj м Rim , . i to . Г: J Фа1је prffi-i } ijani peščica bmifeqrkratov in polficaj-{jemokraitov terorizirati gledališče, o-jfärö m publ.ko, da ie iia nekval'.iici-räo način priredila ovacije svo.im mil-jeneern in da je oelo polic jo ščuvala prod ljudem, ki se niso dali uplivati in komandirati v čutenju in hotenju, kako bi tudi pozabili, saj ste pri nas j| Mariboru pojavljajo podobni izrodki pznrpaiorstva in megalomanije. — smo „Narodno gledališče“, gotovi pa mislijo, da Je rj.hövo in da ■ga lahko meni nič tebi nič podirajo in razdirajo, če jim ni pc| volji. Lani so Ш takozvane „kritike“1 v „Taboru“ «avnale po visokem razpoloženju gospoda kritika napram posameznim i-gralcem, letos je započela pav&aina. gonja takoj ob prvi predstavi, (Storilk Vanja) ki mora imet' posebne iz-fpre. To, kar je napisal pred kratkem „Taborov“ kritik, bi se dalo razumeti napram kaki potujoči „šmiri“ in Igralcem, katere privede veter in Široka cesta prvič in slučajno med nas. proti gledališču in igralcem, ki so že tako 'dolgo med nami, ki se med nami razvijajo, ki so želi že precej lepih u-spehov, se pa to ne more drugače o-ppičiti. kot preračunana in iz poseb- nih'razlogov naperjena gonja. Z'a o nam je, da se bije boj, za upraviielj-si:o mesto, znano nam je, da .se „Taborov“ kritik vežba v dramatiki in znano näm je, da igrajo lastni in bliž nji osebni interesi kakor tudi samoljubja veliko vlogo, ne moremo pa trpeti da bi pri vsem tem, pa naj se imenuje: osebni interes, domišljavost, ambicija, zarota ali karkoli, trpelo na še gledališče, ki je narodna last. Pri ponovni predstavi „Strička Vanje“, ki kakor prva nikakor ni bila slaba, je bilo shmo 15 gledalcev. Tako se precejšnji stari malomarnosti pridružu e še nekak bojkot podžgan po nekvalificiranem „Taborovem“ izpadu, upamo pa, da bo občinstvo spoznalo in, od-kio.iilo vsiljene domišljave je robe ter v bodoče z dobrim obiskom pokazalo, da zna samo cen ti in presojati svoje — „Narodno gledališče“. Nekdo se je pritožil, da se me >» Če'o v koš pisma, ki priha>*o z naslovom „Marburg“ in neki poštni u-radnik se je nato razkoračil, začel z ustavo, ki pravi, da je službeni jezik srko-hrvaško-slovenski ter končal s pretečo gesto proti tujerodcem, ki nočejo biti lojalni — ki ne ka-.irajo, da „Marburg“ „nema više", kakor je nekdo zapisal na zavrženo pismo. To je vso dobro in lepo, očitanja šovinizma pa vendar ne izbriše! Prvič ni moremo, prisiliti vseh l„u(ii na svetu , da vedo, kaj vso pri nas „nema više“ in zgodi se lahko, da dobi najboljši Slovenec iz Amerike, Nemčije ali pa bogzna odkod pismo z naslovom Marburg. Kaj sedaj ? Ali naj bo poštni u-radnik tako velik „p.atrijot“, da vrže to pismo v koš, ali naj oškoduje dobrega jugoslovanskega naslovnika zato, ker. pdpošil.atelj ni „lojalen“? Ni tak način ne bomo povzdignili naše narodnosti in s takim ravnan'em ne bomo okrepili ustave. Drugič pa vidimo, da se razni nadpafri.oti z veliko sibčnosfo približujejo in klan a;o prvemu služ’ enemu jeziku —- sroskemu, ki pa sam boluje v precejšnji meri na nelo alnosti napram enakopravni slovenščini, četudi se v 'ez'kovnem znanju niso dalje povzpeli kot do „nema više.“ Veliki uspeh delovanja mariborskega občinskega sodišča se kaže na našem trgu. Danes, v pondei.ek, dne 14. novembra, ni bilo na mariborskem ,rgu skoro nič mleka, ker je to vele- modro sodišče postavilo najvišje eeno mleku. Te cene odgövariä o niti pri bližno pridelovalnim stroškoin za mleko. Za ubogega viničarja je itak ve lika žrtev, Če prinese vsak đan po eno ali celo več ur daleč mleko v Mari -bor. Občinsko sodišče s svo o zakrk -n.ehost o je krivo, da na trgu manjka najpotrebnejših živil. Proč z nesmiselnimi „najvišjimi“ cenami. Mestni stavbeni svetnik Bäume! ponesrečil. Padel je po stopnjfcah in si zlomil rebro. Vsled tega so se odložile pri zadnji seji mestnega sveta, važno stavbene zadeve. Kemična tovarna v Mariboru. Neka češka družba je zaprosila mariborski magistrat za odkup parcele, na kateri namerava zgraditi več o tovarno za kemikalije. Tovarna bi zsr Osli-la 500 'delavcev. Specialist za kirurgijo dr. Cern-čič se je vrnil in zopet redno ordini-ra. Zidan in prešan papir v rolicak dobiš najceneje v Cirilovi tiskarni, ir Mariboru. sstroke, samostojno vudatvo, išče 70 let sposobnega za I 38f Ж Ж & m stara trgovina mešanega blaga i» zemeljskih pridelkov v nekem mestu hrvatske province S 10,000 stanovalci, tik železniške proge, Rcflektira se na vestnega, stalnega in mladega človeka Sodelovanje ob pnho- ! & џа Naslov v upravmštvu'pod ш »Trgovski pomočnik 6 6». 3- 3 & Ж :o. ж ж ж ж ||:la nova s kletji in gospo-ella darskim poslopjem ter z enim oralom zemlje primerno za kakega penzijonista. v malem mestu na Slov. Št ijerskem ee radi gmotnih razmer proda selo po ceni. Naslov v upravi tisto. 3—3 631 Divjačino Naj eneje Najbolje kupiš vCirilovitiskarnivMčriboru papir kanclijski, fini in konceptih, pisemski, svileni (zidani) prtšani tkrep), mapice, kasete, ovojni papir, vse na raz iinejše pisarniške potrebš« ine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. — Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige, šolske potrebščine in krasne razglednice. Brez posebnega obvestila. kot srne, zajce, s* I Solidno Točno fazane, jet-bice s, t. d ku i vsako število Ivan r 565 Roy, Maribor, Glavni trg št. 3. j ДОДО ioSi a-9 Ш » ж ж ж ж ж & ж ж ж ж ш Naša preljuba zlata Tatka nasuje dne 13. novembra 1921 ob pol 8. uri zve 4er za vedno zapustila, kar naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem. Maribor, dne 14. novembra 1921. Oskar in Angela Skušek, stariši. Slada, Majda ш Silvica, sestrice, Janez, bratec. L I VARN A ZVC NO VE IN KOVINE POPKE) CEÜ21U SIKOV! MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 je zopet v obratu! CERKVENE ZVONOVE izdeluje sura v e irive v vsth (kovinah in 'zlit-vlnah (bron, medenina, aluminij itd) UMETNA LIVARNA RELIEFI, (1RKVEKI StElILKIKI Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, oprt me za plin in vodovod, opremo za cevi, ppe za pivo, uteži iz medenine 'ast-nega izdelka. Popravljalnima za brizgalne itd. 31+ Inž. 1. & H. Bühl. ras UGODNO KUPITE: Žičr.ate žimnice (Drahteinsatz) K, 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregnirane I20 do 160 cm! dolge in 200 cm široke K 500 do K 600, cajg hlače K 120 do K 2t»o, ob'eke za dečke 3 do 9 let K 240 do & 340, obleke ,za dekleta iz barhenta za 3 do 14 iet siare od K 54 do L 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturi o blago vsake vrste pri ALOJZIJ (šiNUŠEK, Maribor, Glavni trg. Snežnobele zimsko perilo 7”10 6°5J čevlje, dokolenke (gamaše) j > dežnike dežne plašče i! copate, rogavce, torbice za trg * potovalne kešare in razno galanterijsko blago kup te i najbolje in po zmerni cen) pri tvrdki | lakeb Lah, Maribor, Glavni trg 2. t ir'kane miade kužeke, špic, čista pasem, prodam. Maribor, Vrbanova ulica št. 62. 63I r_Unn in kuhinjsko pohiš-gjuUlfU tvo, harmonij, kle-čaluik in druge malenkosti se proda. Stolna ulica 1, vrata 9, Mn ibor. 630 Lepo posestvo (Protzgersdorf) 56 oralov, med temi 22 oralov gozda, ostalo njive, travniki, sadonosniki i.t.d. I 40 glav živine in vse potrebne premičnine. Proda : Janez Probst v Drobtinici (Probtzgersdörf) p Apače pri Radgoni,- 625 MEDIC, RAKOVC i ZANKL 1 z 0. i. Ljubljana. Tovarna kemičnih in rudninski*! barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: M era ki, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64. Gosposka of. PODRUŽNICA MARIBOR, šolska silica Umajlni laki Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolirtej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. lUTTniD Д ITT ĆĆ Lak Z4 pode. - Emajlai lak. Г1 П. r\ r\ I A Lmolem lak za pode. — Brti-т- t noline. n to—653 Ceniki se isčasno ne razpošiljajo. ШЖ1 S Trgovci in obrtniki! Inseriranie v naših listih je zelo uspešno! EMi Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zadr, z neonu zav. Ш Ш Ш: Obz»eBbujo vloge po 4 °/0 im ♦V/o Daje posojila n«, vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno, 68 пгб Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši än stav-biščih na najlepšem prostoru v Maribom. R«a»t>K*f t»s isavrs&lidni davek pi»Čiuje posojtlnloa sam j H_____Шш