i ska Domovi ima ERie/«! mi—HOME AM€IUCAN IN SPIMT rORCMN IN LAN9UA06 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1964 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€B Krščanski demokrati dobili večino v Čilu Predsedniške volitve t Čilu pretekli petek so prinesle absolutno večino krščanskemu demokratu Freiu. SANTIAGO, Čile. — Volivci so odločili bodočnost Čilske republike in v neki meri tudi o-tale Latinske Amerike, ko so z veliko večino glasovali za kandidata krščanske demokracije Eduarda Freia in ne za levičarja S. Allendeja, ki je pred volitvami izjavil da bo v smislu marksističnih načel podržavil industrijo in vsa druga večja podjetja. Boj je bil oster in politični opazovalci niso bili nič kaj gotovi, v katero smer se bodo volivci nagnili. Levičarji so upali, da bodo v Čilu prišli po ustavni poti do oblasti in tako pokazali pot vsej Latinski A-meriki. , Ko je bilo preštetih štiri petine oddanih glasov, je kandidat levice Allende priznal svoj poraz. Tedaj je bilo naštetih za krščanskega demokrata Freia 1,185,000 glasov, za levičarja Al-lendo 827,000, za radikala Dura-na pa le 95,000. Očitno je bilo, da je Frei zmagal z absolutno večino. Poraz je levičarje, posebno komuniste, silno razjaril, /skušali so organizirati demonstracije in izgrede, pri katerih so'kričali, da sta ameriški predsednik Johnson in papež dala njihovim nasprotnikom denar za volivno borbo. Sam kandidat Allende, ki je pripadnik starega patricijskega rodu, je pozival svoje pristaše, naj bodo mirni in se drže reda. Novi predsednik Frei bo prevzel vodstvo države 4. novembra. Napovedal je vrsto obsežnih in temeljitih reform na socialnem področju, pred vsem pa agrarno reformo, ki naj d'a zemljo v last njenim obdelovalcem. Novi grobovi Italijanski komunisti kritizirajo Sovjetijo •-r~ rseasim Thomas Kraich V nedeljo je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 68 let T . ... , . . ,.v stari Thomas Kraich z 1109 E. Italijanska komunistična 63 St., rojen v Žumberku na! partija, najvecja v svobod-Hrvaškem. Pokojni je bil bolan' več let, vendar je bil v bolnišnici le zadnja dva tedna. Zapu-1 stil je ženo Mary, roj. Locnikar, in pastorke Viktorja Tomicha, Mary Tomich, Bertho Baluch, Emila Tomicha, Johna Novaka, Betty Parker, Williama Novaka, Paulino Amspanger in Viktorja nem svetu, v posebni izjavi, ki jo je pripravil še pokojni Togliatti, ostro kritizira sovjetsko politiko. RIM, It. — Italijanska komunistična partija je objavila pretekli petek obsežno izjavo pokojnega svojega glavnega tajnika P. Togliattija, o kateri je ho- Novaka, štiri sestre na Hrva-jtel razpravljati z vodniki Bovškem in dve v Franciji. V Arne- jetske zveze, oziroma Sovjetske riko je prišel 1. 1913. Delal je pri American Steel & Wire Co. 41 let, dokler ni leta 1956 stopil v pokoj. Bil je predsednik Društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v grško-kato-liško cerkev sv. Nikole ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen danes ob petih popoldne. Tovarišica Flynn obtožuje kitajske komuniste za nemire v Harlemu NEW YORK, N.Y. — Ameriška komunistična stranka je kar na tihem praznovala 45-letnico svojega obstoja. Temu jubileju na čast je tovarišica Flynn, ki igra v vrstah ameriških komunistov precejšnjo vlogo, napisala za moskovsko Pravdo daljši članek, ki v njem trdi, da so za nemire v Harlemu odgovorni v prvi vrsti kitajski tovariši, kajti ti so hujskali brezposelno in o-bupano črno mladino na izgrede in nemire. Seveda so kitajski komunisti opravili ta posel pomočjo ameriških komunističnih levičarjev, ki bi med drugim tudi radi uničili njeno stranko, ker drži z Moskvo. Da se na kitajsko stran u-smerjeni ameriški komunisti ne bi počutili osamljene, jih tova- Hruščev gre v Berlin, toda kdaj? BONN, Nem. — Nemški in ruski diplomat j e so se domenili, da naj bi Hruščev prišel v Berlin, toda kdaj. Moskva bi rada, da gre čim preje, Nemčija je pa navezana na čas. Ne želi, da bi prišel pred ameriškimi volitvami, torej ne pred 15. novembrom. Na drugi strani je pa obisk angleške kraljice napovedan za sredo marca, Hruščev pa naj bi prišel pred njo, tako mislijo v Bonnu, da ne bi moral predolgo čakati. Kaj bodo govorili na sestanku? Kancler Erhard je rekel, da je pripravljen na vsak razgovor, ki ga Hruščev želi. Seveda bo Hruščev moral vpoštevati tudi Erhardove želje. Sicer se pa do dneva ruskega obiska zgodi lahko marsikaj, kar bo spremenilo namen in pomen obiska. V Bonnu mislijo, da bi obisk pomagal ile malo k zboljšanju odnosov med obema državama, ako bi se vršil v bližnji bodočnosti. komunistične partije tekom svojega obiska, na katerem pa ga je zadela kap, kateri je nato sledila nagla smrt v črnomorskem letovišču Jalta. Togliatti v izjavi precej ostro kritizira vodnike Sovjetije v pogledu njihovega obravnavanja težavnih mednarodnih vprašanj, prav posebno pa spora s Kitajsko partijo. V tem sporu se postavlja na stran Moskve in odločno zavrača “bojevito” stališče kitajskih komunistov, pri tem pa Moskvo opozarja na njeno nerazumevanje težav, ki jih imajo zaradi tega spora komunistične partije v svobodnem svetu. Pokojni vodnik Italijanske KP opozarja v svoji izjavi na mednarodni položaj, ki da za komunistično gibanje ni posebno ugoden. Komunistične partije z izjemo laške in francoske nimajo nikjer v svobodnem svetu upanja, da bi mogle rednim potom priti do oblasti. Ker so po številu premajhne, da bi dejansko kaj pomenile pri volitvah, morajo svoje delo omejiti na propagando. Hruščev, svetuje izjava, naj se posveti samo vodstvu države in partije, umetnost, glasbo, literaturo in znanost pa naj pušča v miru. Njegovo vmešavanje v te stvari komunistični stvari v svetu samo škoduje. Togliatti je v svoji poslednji izjavi očital Hru-ščevu, da preveč počasi odprav- JOHNSON NAKAZAL CILJE SVOJE ADMINISTRACIJE Zadnje vesti MIAMI, Fla. — Hurikan Dora se bliža obali med Florido in Georgio. Ogromni vrtinčasti vihar ima brzino okoli 130 milj na uro in sega na sever od sredi-1 pre£Jsednik L. B. Johnson je včeraj v Detroitu začel volivno borbo za predsednika ZDA. V govoru na Cadillac Square v sredi mesta je poudarjal cilje svoje vlade: blagostanje, pravica in mir! Podpredsedniški kandidat sen. Humphrey je govoril v Barbertonu, Akronu in Youngstownu v Ohiu. šča preko 150 milj daleč, na jug pa preko 100. Vse obalno področje, kjer utegne udariti, je bilo opozorjeno na nevarnost. Kakih 800 milj za hurikanom Dora je drugi hurikan “Ethel”, ki pa ima za sedaj še; manjši obseg. WASHINGTON, D. C. — Gen. DETROIT, Mich. — Delavski dan je običajno zače-Taylor, poslanik v luž. Viet-'te^ volivne borbe. Tako je bilo tudi letos, vsaj kar zadeva m mu, se je vrnil v nedeljo na demokrate. Predsednik Johnson je prišel sem govorit na kratek obisk V glavno mesto in proslavo Delavskega dne, ki jo Detroit prireja iz leta v se je včeraj posvetoval z dr-j loto. Udeležilo se jo je okoli 100,000 ljudi, po sodbi do— žavnim in obrambnim tajni- mačinov vec kot kdajkoli v 2/ letih, odkar proslavo pri-kom in vrsto drugih vodnikov' rejajo. Predsednik je govoril na splošno o položaju v de-administracije. Danes bo poro-! ’ti posebej v državi Michigan, kjer je po njegovem v čai o stanju predsclniku John- zadnjih 4 letih brezposelnost padla od 10.2 na b.3 odstotke sonu. ' j in kjer se je tedenski zaslužek delavcev v industriji dvig- . ir „ t * • . nil za 23%. Pozval je unije, naj se ne bore proti podjetjem, „a^a\ JrL7d.“l™PAnaj delajo skupno z njimi za večjo in boljšo Arne- , riko. Zavzel se je za pravičnost in mir, ki naj ohranjata in T . „ povečujeta blagostanje, dežele, na ozemlje Južnega Vietnama,’ r , . ° » • ,,0 . . ..... - —------------ • • i i • j Johnson ni ves cas 28 minut so po pira e skupino rde- traj. č govora omenil niti vo kože, narodno poreklo in vero vetiegVvriKambodži Kp enkrat demokratsko in ne re-'enake možnosti napredka, za v '. . , . .. .' v am )0, publikansko stranko. Govoril je bolniško zavarovanje v okviru Sp0r0£en0i ^ so ecjini nje- soTužnovietuamske sileS kršilo na splošno in slikal Cil^e in na‘l S°Cial S??Urity’ g°vonl » ni sorodniki tukaj družina njeno ozemeljsko nedotakljivost, ko so napadle dve vasi na njenih tleh. Obe vladi sta se pritožili pri Varnostnem svetu ZN. SOUTH BEND, Ind. — Republikanski podpredsedniški kandidat W. Miller je v svojem govoru napovedal, )Q bo Gold-water, seveda če »o pri volitvah zmagal, izvedel vrsto letnih znižanj davkov. rišica Flynn spravlja v zvezo z1!3 diktaturo in njene ustanove Goldwaterjevim gibanjem, ki po: njenem mnenju zasleduje iz Stalinove dobe. o- Prevoz pošte I iste cilje kot Kitajska; zato so kitajski komunisti že takoj začetku “odobrili” Goldwaterje-J WASHINGTON, D.C. — Po-vo kandidaturo, ker v njihovih šta v Združenih državah upo-očeh predstavlja ravno to, kar rablja za prevoz vse od ocean-je najslabše za Ameriko. Skraj- skih parnikov, letal, helikdpter-nosti se torej dotikajo tudi v jev do pasjih vpreg in poštar- lili, da bi njihovo letalo prista- Belci talci proti letalskemu napadu na Stanleyville BRUXELLES, Belg. — V Stanieyvillu v Kongu, ki je v o-blasti levičarskih upornikov, je okoli 700 belcev, med njimi velika večina Belgijcev in tudi o-koli 40 Amerikancev. Vodniki upora so najprej obljubili, da bodo belcem dovolili odhod s svojega področja, nato pa so se premislili in izjavili, da so belci talci proti vsakemu letalskemu napadu na mesto. Združenim narodom, ki so se pogajali za odvoz belcev, vsaj bolnih, žena in otrok, so uporniki sporočili, da ne bodo dovo- ŠTEV. LXII — VOL. LXH Iz Clevelanda in okolice Rojstni dan— V petek, 4. septembra, je obhajal Mathew Koren z 21851 Ivan Avenue svoj 80. rojstni dan. čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Rojak John Krnc z 1059 Addison Rd. bo dopolnil v četrtek 82 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! V bolnišnici— Mrs. Anna Strekal z 11210 Greenwich Avenue je v St. Vincent Charity bolnišnici. Bila je štirikrat operirana in so ji pri tem morali dati 19 pintov krvi. Če bi kdo mogel za njo darovati kri, bi mu bila družina zelo hvaležna. Še ena sorodnica— Mrs. Anna Černivec iz Chicaga, 111., je sporočila, da je sestrična pok. Marije B r u n a r (Brunner), ki je nedavno umrla v Clevelandu in o kateri je bilo Nov upravnik pri Cleveland Trust— Edward J. Braham je bil ime- črte svoje administracije. Kljub! proti revščini, pa se dotaknil tu- Marn temu je ne da bi ga naravnost! zunanje politike. Navajal je, omenil, zavrnil sen. Goldwater-i da °d Ista 1959 ni komunizem ja, republikanskega predsedni-j prišel na oblast v nobeni državi^ škega kandidata, v vprašanju a-! da se je notranje razklal in da novan za managerja podružnice tomskega orožja. Predsednik je ima svobodni svet nove možno-jClveiand Trust Co. na Euclid-na predlog Goldwaterja v Cie-! sti in Pota za ohranitev in utr-.E. 79 st. Braham je s Cleveland velandu na konvenciji vojnih j ditev miru. 'Trust od 1. 1922. Njegov pomoč- veteranov pretekli mesec, naj j Humphrey v Ohiu !n*k -ie Edward Woytek, ki je bil dobe zavezniki v NATO taktič-i CLEVELAND O — Sen H !do slei v Pod™žnici Euclid-no atomsko orožje, ki ima ko- Wnm^rev Vnndll windhiere. Joseph S. Zuk je na- maj kaj večjo silo kot običajno komunistični pameti. jev na smučeh. orožje, ki so ga bili veterani vajeni na bojiščih, odgovoril: Ne delajte nobene napake. Nekaj takega kot običajno atomsko orožje ne obstoja! Skozi 19 nevarnosti polnih let ni nobena država uporabila atoma proti drugi. Storiti nekaj takega sedaj je politična odločitev najvišje vrste. Vodila bi nas na negotovo pot napadov in protinapadov, katerih konca ne more nihče napovedati. Noben pred sednik ZDA ne bo prevzel nase odgovornosti za tako odločitev. Poslušalci so predsednika 37-krat prekinili v njegovem 28 minut trajajočem govoru, v katerem je poudarjal edinost dežele, Humphrey, podpredsed. kandidat demokratske stranke, je govoril v lownu. Povsod je poudarjal potrebo po izbiri predsednika, ki bo sposoben ohraniti rast Združenih držav in njihovega blagostanja ter ohraniti njihovo varnost. Hvalil je civilne pravice in kritiziral Golwaterja, ki jim je v Kongresu nasprotoval. Razliko med predsedniškima kandidatoma je označil takole: Predsednik Johnson se bori proti revščini, sen. Goldwater pa proti napredku. Porota je bela obtoženca oprostila „ , . v DANIELSVILLE, Ga. — Pe- njeno blagostanje, ki ga ze 43. rota) sestavljena iz samih bel_ mesec ni prekinil noben gospo- ceV; je v petek po nekaj nad tri_ darski zastoj, se zavzemal za' pravičnost, ki naj daje vsakemu lo na letališču pri Stanieyvillu. Amerikancu neoziraje se na bar- Bolniško zavarovanie—dvobnj med Johnsonom in Goldwaterjem CLEVELAND, O. — časopis- povedali so, da bi trije glasovali Smith. To so trenutno edine na- ga. Ni namreč še nikjer napisa-je je pretekli teden naslikalo proti in trije za. En demokrat predne republikanske trdnjave no, da bo predstavniški dom po izid senatnega glasovanja o boi- se ni javil. Ako seštejemo tiste v senatu, ki jih Goldwaterjevo svojih zastopnikih brez odpora sn^rtn”* obsodbcTobeh obtoženih niškem zavarovanju kot zmago demokrate, ki so glasovali pro- gibanje še ni osvojilo. (pristal na senatne dodatke, ko odvetniki p£) so ge zavzemali za’ načela socijalne pravičnosti: ti in tiste, ki so bili tudi proti, Ako pribijemo k oddanim gla- bo namreč zakon postal Pre^- njuno oprostitev kdor je ostal na stara leta re- pa niso glasovali, dobimo kar sovom še tiste, ki niso bili od- met debate in morebitnega ‘ o‘_ ven brez svoje krivde, naj ima 19 demokratskih senatorjev, ki dani, pa vendarle so znani, do- kompromisa na skupni kongres-pravico, da mu javna uprava so bili proti zakonu, in vsi so bimo 52 glasov za in 47 glasov ni konferenci, pomaga do zdravja, ako oboli, bili z juga. Tako strnjeno glaso- proti. Johnson ima torej večino J Zastopniki predstavniškega V resnici je bil pa boj za zava- vanje južnih konservativcev je okoli 10%, kar je morebiti bolj- doma bodo morali vendarle rovanje in proti njemu dejan-! bil očiten odgovor na Johnsone- ši barometer za politično razpo-j vpoštevati, da ima Johnson v sko le političen dvoboj med vo taktiko na demokratski kon- loženje v naši deželi kot razna j senatu sigurno večino vkljub predsednikom Johnsonom in^venciji. Konservativni demo- poizvedovanja. Senatorji so vsi znani koaliciji republikanskih njegovim nasprotnikom Gold-^kratski senatorji so Johnsonu z razgledani politiki in vedo, ko- in demokratskih konservativnih, sklical za 10. september težko waterjem. To potrjujejo slede- glasovanjem povedali, da naj si liko tvegajo s svojim glasom1 senatorjev in da ta večina lab- pričakovano sejo ministrskega če cikolnosti: |nikar ne domišlja, da je z zrna- pri takem bojnem glasovanju,|ko pokvari mnogo političnih'sveta, ki ji bo povedal, kateri Johnsonova skupina je pri go na konvenciji tudi strl disci- kot je bilo tisto o bolniškem za- računov takih bogov v pred-'dan bo Anglija šla volit. Vsi ra- HEATWAVE Sončno in vroče. Naj višja temperatura blizu 90. glasovanju zmagala s 49 proti plino južnih demokratskih poli- varovanju. 44 glasovi. Ako si pa te številke tikov. ogledamo podrobnejše, ugotovimo, da je za zavarovanje glasovalo samo 44 demokratskih senatorjev, dočim jih je v sena- Glasovanje je torej povedalo stavniškem domu kot sta kon- čunajo, da bo to 15. oktober. Si-gresnika Smith in Mills. Ako še cer pa ta datum ne igra že no- Podobno disciplino so pokaza-^Johnsonu, da juga še nima v^dodamo, da bo Johnson pošteno bene vloge več. li tudi republikanski senatorji,'svojih rokah, Goldwaterju pa,'pritisnil tudi na kongresnike,j Dejanski volivni boj se je že ki so vsi strnjeno glasovali pod:da so samo še ostanki med re-^kot je na senatorje in da so vo- razmahnil po vsej deželi, le u-vodstvom senatorja Goldwater- publikanci, ki se mu še upira- litve pred vrati, tam pa bo gla-'radno ga še nihče noče prizna- tu 67. Kako so se opredelili o- ja proti zakonu o bolniškem za- jo. To je političen nauk iz tega psovalo na milijone volivcev sta- predoval do pomožnega mana- Barbertonu In" Youngs- frif P° maže ledom. Na ta način so stari šiš- karji in Draveljci zaslužili lepe denarje. Led so spravljali v Ljubljano na vozovih še dolgo po prvi svetovni vojski. Po teh “bajarjih” ali mlakah se je v svojih mladih letih med drugim pridno drsal tudi poznejši prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, ki je bil doma “pri Žiber-tu” v Zgornji šiški. Letos je 145 let, kar je umrl (1. 1819). V hišo je vzidana spominska plošča, da se o tem vsak lahko prepriča. Rojen je bil 1. 1758; umrl pa je 1. 1819. Med Ljubljančani je bilo v vseh časih nekaj sladokuscev, ki so znali in znajo še danes ceniti žabje krake. S temi so jih zalagali Draveljci v postnem času. Tudi gospodje v bližnjih škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano so jih dobivali v postnem času v petkih na mizo. Dobavljali so jih jim Žabarji iz Dravelj in okolice. — Sicer pa če hočeš Dravelj ca spraviti v slabo voljo, povej mu, da je Žabar, pa boš kmalu vedel, koliko je ura. Koseze so brezdvomno zelo stara ljubljanska okoliška naselbina. O tem priča že ime samo. Že pred 500 leti je zrasla na tukajšnjem prostoru cerkvica, ki je imela najprej za patrona sv. Lavrencija, pozneje pa sv. Marjeto, tisto “ki jabolka reta”, kakor smo govorili o njej otroci. Komaj nekajkrati na leto se je brala v njej sv. maša. Imela je lesene oltarje. Razumljivo je, da je moral tako hud potres, kakor je zadel Ljubljano o veliki noči 1895, zelo prizadeti slabo postavljeno cerkvico v Kosezah. Bila je tako poškodovana, da je odtlej niso mogli več uporabljati za službo božjo. Končno pa je tako razpadla, da je v njeni notranjosti začela celo rasti trava. Iz svojih mladih let se še sam spominjam tega. Vsi pa vemo, kako se je začela po prvi svetovni vojski širiti Ljubljana na vse strani; naj- Upoštevajoč vse to je rajnki ljubljanski nadškof Anton Vovk kljub vsem težavam in nasprotovanju 30. junija 1961 ustanovil za Zgornjo šiško in Koseze novo župnijo Ljubljana-Koseze. Za župnijsko cenkev je novi župniji določil koseško cerkvico, ki se je s tem izločila iz svoje materne župnije Št. Vid nad Ljubljano. Za patrona nove župnije je bil po odobrenju Sv. Stolice postavljen presveti Odrešenik, ki mu je bilo izrečenih že več javnih zahval za izredna uslišan j a. Današnja župnijska cerkev v Kosezah je najmanjša v Ljubljani. So jo pa do teh dni njeni lastni župljani že tako popravili in obnovili, da je kljub vsemu hudo lepa. Med drugim je dobila nov (stranski oljtar, im nov veliki oltar. Oba oltarja sta iz marmora. Dne 1. maja letos, na praznik sv. Jožefa Delavca in na začetek Marijinega meseca in zraven še na prvi petek v mesecu, je današnji ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik posvetil cerkev in njen veliki oltar; njen stranski oltar, posvečen Mariji, pa je istočasno posvečeval skopljanski škof dr. Smiljan Čekada, ki je, kot znano, po o-četovi strani Slovenec in veliki prijatelj Slapšakovih, ki so Ši-škarji. Oče g. Julija Slapšaka, sedaj pri Sv. Vidu v rezidenci, in oče g. škofa Cekada, sta bila oba po poklicu učitelja ter ju je tudi to zelo vezalo skupaj. Na novo dovolj veliko cerkev odnosno na samostojno župnijo na tem ljubljanskem prostoru je, kot znano, mislil zelo že rajnki ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Lepo in prav bi bilo, če bi rojaki iz Amerike in Kanade ob različnih priložnostih mislili na po zemskih dobrinah sicer revno, po duhovni plati pa gotovo Še le? Ali že? Kakor kdo hoče, resnica je: Dne 29. avgusta 1964 je naš p. Bazilij obhajal svoj 40. rojstni dan. Rojen je bil v Ljubljani in sicer v Rožni dolini in krščen v cerkvi sv. Antona na Viču. V frančiškanskem redu je že 22 let, duhovnik pa 14 let. Polovico svojega duhovniškega življenja je posvetil avstralskim Slovencem. Za slovensko skupnost v milijonskem mestu Melbournu, Victoria, je pridobil lepo prostorno hišo, kjer imajo svoje zavetišče slovenski fantje izseljenci. Kakih 40 fantov lahko vzame hiša pod svojo streho. Prostori so skoraj vedno vsi zasedeni. Poleg hiše je tako velik' prostor, da bomo v Melbournu kmalu začeli zidati slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda. Preskrbljena so že vsa dovoljenja od cerkvene in svetne oblasti. Štiridesetletni jubilej smo kar lepo obhajali: V nedeljo pred jubilejnim dnevom se je zbrala velika množica Slovencev k službi božji v hrvaško cerkev bi. Nikolaja. Precej prostorno cerkev smo Slovenci kar napolnili. Bili so pismeno povabljeni, ker smo prireditev patru prikrivali — naredili smo mu — presenečenje. Sicer je vedel, da bo prireditev, ni pa niti slutil, da bi bilo vse njemu na čast. Rekli smo, da bomo proslavili očetovski dan. Slovenske rojake smo pismeno obvestili o jubileju ter so se res v lepem številu udeležili jubilejne slovesnosti. Ob tej priliki je prvikrat nastopil na odru naš slovenski pevski zbor — kakih dvajset pevcev in pevk. Najprej je p. Odilo povedal ali napovedal presenečenje in je slavljencu čestital, kar je ponovila pesem: “Kol’kor kapljid, tol’ko let Bog Ti daj na svet živet’! Živijo, živijo, živijo Te Bog! Zdravje, srečo, mnoga leta, milost in nebesa sveta! Blagoslovi dobri Bog delo Tvojih rok!” Slavljencu smo izročili “kapljice” in šopek. Pevski zbor je zapel še dve Slomškovi pesmi: Svetlo sonce se je skrilo in Lahko noč! Bog nam svojo daj pomoč! Vmes je zapel eden od pevcev še Gou-nodevo Ave Maria. Pevci so želi mnogo odobravanja. Zbor je še mlad. Z rednimi in resnimi vajami smo začeli ob prihodu p. Odila, ki zdaj zbor vodi. Pripravljamo se za samostojni pevski koncert in sicer samih Slomškovih pesmi, ki so tako ljubeznjive in gredo tako zelo do srca. Glavni del programa pa je iz polnila naša slovenska Slomškova šola. Otroci so vprizorili precej zahtevno igro petdejanko KEKEC IN MOJCA. Igro je priredil za oder Milan Štante. Nastopalo je 14 otrok. Kar čudilo se je občinstvo, kako je mogoče, da lahko otroci kaj takega skupaj spravijo. Ne čudimo se prav nič, ako vemo, da je imela vso zadevo v oskrbi naša zmožna in navdušena učiteljica Anica Smec. Tu naj bo omenjeno, da je naša slovenska učiteljica Anica letos meseca aprila graduirala iz vzgojeslovja na melbournski univerzi. Imamo torej usposobljeno učiteljico za Igra “Kekec in Mojca” ni bila kratka, pa ljudje so z veseljem vztrajali do konca. Najbolj je užival naš slavljenec p. Bazilij, ki se med otroci ves poživi. Čisti dobiček prireditve je bil za novo cerkev. Po slovesnosti si je vzel p. Bazilij malo prepotrebnega oddiha in je šel za nekaj dni v Sydney, da se vidi s p. Bernardom in p. Valerianom. Na 40. rojstni dan ni bil torej doma, mi smo vedeli, kaj se spodobi: Imli smo 29. avgusta sv. mašo po namenu p. Bazilij a v zahvalo. Imeli smo boljšo večerjo, kar je naravno. Na torti rojst-; nega dneva ni gorelo 40 sveč, ker jih ni imel kdo upihniti, skušali smo zelo misliti na številko štirideset! ^štirideset fantov je v zavodu Baragovega doma in v kapeli pred oltarjem. Marije Pomagaj je gorelo ,40 sveč, ki so označevale 40 let p. Bazilija. Vsaka sveča je o-znanjala dobro željo enega izmed fantov v zavodu. Prebivalci Baragovega doma, ki ga je u-stanovil p. Bazilij, so zbrali 40 funtov in jih izročili p. Bazili-ju za novo slovensko cerkev. Nova cerkev je namreč velika skrb p. Bazilija. Približno polovico imamo zdaj zbranega, pa kar ne upamo še začeti, ker je z dolgovi velik križ. Če bi mnogi prijatelji v Ameriki in po svetu hoteli za rojstni dan pismeno zaklicati p. Bazili-ju: Blagoslovi člobri Bog, delo Tvojih rok! — je tukaj njegov naslov: Rev. Bazilij Valentin OFM 19 A’Beckett Street Kevo, Vic. (Melbourne) Australia. P. Odilo Poteklo je 25 le! St. Joseph, Minn. — Da, 25 kratkih, a dolgih let: kratkih po dobi, dolgih v trpljenju. Niti en dan v vseh teh letih ni potekel brez trpljenja ne nam, ki smo prišli v Ameriko; ne vam, ki ste se naselili v Kanadi, ne vam, ki živite v Argentini ali drugje v Južni Ameriki, v Veliki Britaniji ali v Avstraliji; niti ne o-nim našim dragim, ki so ostali v domovini. Vsak izmed nas živi svoje življenje, obuja svoje spomine in neguje svoje želje. Neguje jih brez upa, da bi jih kdaj u-resničil. Neguje jih, ker so del njegovega življenja, ki so mu ga drugi ustrojili proti njegovi volji. * V sredo, 23. avgusta 1939, je slovensko učiteljstvo, ki je bilo organizir ano v “Slomškovi družbi”, zborovalo na Brezjah na Gorenjskem. Imeli smo službo božjo s svetim obhajilom. Zatem je bil zajtrk, ki mu je sledilo zborovanje s predavanji. Opoldne je bilo kosilo v restavraciji “Pri Finžgarju”, če se imena še prav spominjam. Bili smo dobre volje, ne vedoč, da zborujemo na Brezjah — poslednjič, da, poslednjič ... Ko smo popoldne proti tretji uri čakali na postaji na Oto-čah na vlak, smo dobili posebno izdajo ljubljanskega popoldanskega dnevnika “Slovenski narod”, ki je z mastnim tiskom oznanil, da sta Hitler in Stalin sklenila nenapadalni pakt. Srce mi je trepetalo, roke so se mi tresle, črne nerazumlji- ve misli so se mi podile po gla-naše slovenske otroke! Sposob-|vi. Spravil sem se v kot v vago-nost, zmožnost in pa veselje, tejnu, da preberem poročila. Do tri sile ženejo in pripeljejo našo Anico vedno do uspeha. Vse njene prireditve so čudovito dovršene in človek z užitkom sledi programu. Tudi v izbiri tvarine je srečna; ve, kakšni so o-troci, razume, kakšno je poslušalstvo. Zato je čisto naravno, da rojaki to upoštevajo ter se prireditev v lepem številu udeležujejo. Saj bi bilo drugače kar nenaravno, ko je pri teh o-troških igrah toliko prijetnega zelo bogato mlado ljubljansko užitka. Otrok tudi takrat lepo župnijo v Kosezah! naredi, kadar pri predstavi po- Janez Sever greši. Ljubljane sem dvakrat prebral vsako besedico, iskaje drobno črko, ki bi izdajala misel, da poročila niso resnična. Zaman, nobene rešilne bilke ni bilo nikjer. Vse je bilo kratko, odrezano, nedvomno in nedvoumno. Doma mi žena pove, kaj je slišala po radiu. Poteze njenega obraza so izražale nekaj doslej nepoznanega. ‘Dal sem ji “Narod” in odšel v sobo poslušat radijska poročila. Vsa so si bila podobna: slovenska, nemška, italijanska. Nobeno ni povedalo kaj več od onih v “Narodu”. Zaman sem “vrtil” radio, iskal postaje in prisluškoval napovedovalcem: vse je bilo “prazno”. Vmes sem stopal po sobi in premišljeval. Premišljeval —• kaj? Nobene prave misli ni bilo. Vse so se vrtele okrog enega vprašanja: “Ali je res?” Jugoslovanske radijske postaje so u-tihnile okrog desetih zvečer, tuje proti polnoči. Vsaka izmed njih je zaključila svojo oddajo s svojo državno himno. Ljubljanska “kukavica” se je oglasila s svojim znanim Pengovo-vim glasom: “Radio Ljubljana zaključuje svoj današnji spored in želi svojim poslušalcem “lahko noč”! Lahko noč? Noč sem “prespal” deloma 'stopajoč po sobi, deloma sedeč za mizo, prebirajoč “Narod” in brskajoč po poročilih, ki so mi ostala v spominu. Vse je ostalo nerazumljivo in nerešljivo. Poročila so podala neko dejstvo, o katerem nisem več dvomil, da je resnično. Niso pa govorila ne o začetku ne o koncu. Niso podala niti povoda niti namena temu nerazumljivemu paktu med dvema podpisnikoma, ki sta si bila nespravljivo sovražna. Okoli sedme zjutraj so se začele oglašati nekatere tuje radijske postaje. Zaman sem iskal dodatkov in razlag k “blitz”-poročilu prejšnjega dne. Ves dan so ponavljali ista poročila. Ozračje je bilo prenasičeno radijskih valov, ki niso povedali nič novega. Daši je bil lep tisti 24. avgust, je zrak vendarle bil težek in dušeč. .Ženi in otrokom sem se umaknil s tem, da sem odšel v mesto. Srečal sem nekaj znancev, a govorili nismo, saj nismo imeli kaj. Moja glava je bila polna ene same misli, izražene v treh vprašanjih “Kako to?” “Zakaj?” “Cernu?” Odgovora nisem imel in niti prijatelji bi mi ga ne mogli dati. Vrnil sem se domov. Družini sem se umaknil v svojo pisarno v prvem nadstropju. Pripravljati bi se moral za začetek novega šolskega leta, ki se bo začelo čez teden dni. Pa se mi ni dalo delati. Stopal sem po sobi in premišljeval. Premišljeval? Ne samo pojal tisto edino misel iz enega predela možganov v drugega. Tako je prišel večer. Legel sem na posteljo poleg radijskega aparata in spet lovil postaje. Toda nikogar ni bilo v vsemir-ju, ki bi mi dal odgovor na moje vprašanje. Nikogar? O, pač! Bila sta dva: Hitler in Stalin. Moje misli so se obrnile v novo smer. Vedeli smo, da so se Britanci precej časa dogovarjali s Hitlerjem, a da so razgovori nedavno tega nenadoma propadli. Ničesar pa nismo vedeli o razgovorih med Berlinom in Moskvo. In kot blisk se mi je posvetilo v možganih. Skočil sem s postelje in planil v kuhinjo: “Lojzka, preden bo 14 dni, bo vojna!” “Zmešalo se ti je!” bruhne žena zaprepa-ščena vame, ko ji likalnik pade iz roke. “Poslušaj,” ji rečem s tresočim se glasom, “komunizem hoče zavladati svetu. Za to je potrebna revolucija. Revolucija je možna le, če je vojna. Hitler išče maščevanja in tisočletne o-blasti. To bi mogel doseči le v vojni. Oba hočeta isto. Dogovor z Veliko Britanijo ne bi mogel povesti v vojno, zato so razgovori propadli. Nenapadlni pakt s Stalinom pa dopušča izbruh vojne. Preden bo 14 dni, bom odšel na vojsko!” Poljubil sem ženo in odšel v svojo pisarno pripravljat za začetek novega šolskega leta 1930/40. Bil sem popolnoma mi-' ren in delo mi je kljub nepre-spanosti uspešno teklo izpod rok. Popoldne smo z ženo in otroci odšli v mesto nakupit čevlje, j (Dalje na 3. strani) KANADSKA DOMOVINA Ljudski glasovi iz Toronta Toronto, Ont. — V preteklem tednu so se ljudje spraševali, kaj pomeni neki sestanek, (ki ga je skliceval na hitro roko g. Feliks Sebanc za soboto, 29. avg., in ki se je po poročilu AD z dne 3. septembra letos, ki jih je podpisal Milan Zajec, prelevil v nekaki izredni občni zbor. Sklice-vatelj je govoril o pomirjeva-l nju med bivšimi borci, iz sestanka s9 je pa izcimila po gornjih poročilih nova organizacija “Tabor”. Ni čudno, da se ljudje sprašujejo, kaj je na stvari, ko je v Torontu splošno znano, da je torontsko Društvo SPB imelo svoj občni zbor dne 11. januarja letos in ker dosedanji odbor ni prejel nikakih zahtev po izrednem občnem zboru. V odboru, ki je bil izvoljen 11. januarja letos, je bil za podpredsednika izvoljen g. S. Lamovšek, ki je tudi v novem društvu podpredsednik. Tudi g. S. Pleško je odbornik in sicer tiskovni referent v odboru, ki je bil na demokratičen način izvoljen 11. januarja. Da vse ne gre v glavo dobromislečim ljudem, je več kot jasno. V resnici stvar ni tako zelo zamotana niti ne tragična, pač pa smešno neresna. Tisti, ki trdijo, da imamo že preveč organizacij, bodo sedaj za en argument bogatejši, ker imamo eno več. Ali je bila potrebna? Koliko koristi bomo Slovenci imeli od nje, bo pa pokazala bodočnost. Trezni ljudski glas meni tako, da bo mnoge tiste, ki so novi organizaciji botrovali s svojo navzočnostjo, že v bližnji bodočnosti glava bolela. * Obisk iz Jugoslavije. Že celo poletje se je šušljalo med ljudmi v Torontu, da bo letos zopet obiskal člane lazaristovske družine, živeče v Kanadi in Združenih državah vizitator Jugoslovanske province preč. g. France Jereb. In te dni se res nahaja med Slovenci v Kanadi, obiskujoč postojanke v Torontu, Montrealu in Winnipegu. Vizitator bo odšel obiskat svoje sinove tudi v Združene države in v Argentino. Govoricam o vizitator j evem obisku se je pridružila deloma bojazen deloma pa radoved' nost, kakšni bodo njegovi odloki ali, kakor se med nami rado reče: “Kaj bodo predstojniki od ločili.” V resnici so odločitve notranja stvar lazaristovske družbe, vendar so končno le ljudje tisti, ki nosijo posledice takih odločitev in zato jim ni zameriti, če z zaskrbljenostjo pričakujejo teh odločitev. šole začenjajo svoje delo Toronto, Ont. — Doba brezskrbnih počitnic mineva. Naši otroci odhajajo nazaj v šole. U-pamo, da so spočiti in telesno pripravljeni, na napore duha, ki jih čakajo v šolskem letu. Šola, šolanje, izobraževanje, pa ni samo zadeva otrok, mladine. To je v prvi vrsti zadeva staršev, ki s pomočjo šole hočejo pripraviti svoje otroke za življenje. Vsak oče in vsaka mati često mislita in na glas rečeta: “Da bi bilo otrokom bolje v življenju, kot je bilo nama.” Zaradi tega bo mogoče na mestu vsaj ena dobra misel v dneh, ko šole odpirajo svoja vrata. Prihajamo v čase, oziroma so že tukaj, ko se otrokom, ki bodo imeli samo ljudskošolsko izobrazbo, ne bo godilo bolje, kot se je staršem, prej slabše. Moderen napredek tehnike, znanosti in duhovnih ved je tolikšen in tako nagel, da mu bo kos samo izobražen človek. Da bo našim otrokom res bolje kot je nam, jim ne bo zadostovala samo Ijudskošolska, niti ne več srednješolska izobrazba. Za človekovo materij alno dobro, nič manj kot za duhovno dobro, je danes potrebna univerzitetna izobrazba. In kdaj so imeli Slovenci v zgodovini več prilike in lepših možnosti, da dajo svoje otroke v višje in visoke šole. Naj bi nihče, ki ima otroke in mu je mar njihova bodočnost, ne zamenjal višje izobrazbe z dolarji, ki jih ti naši mladostniki morejo zaslužiti, namesto, da bi se izobraževali naprej. Včasih smo šole začenjali s šolsko mašo. In tisti dan še ni bilo pouka. Kaj, če bi tudi mi starši v drugi polovici 20. sto-etja v moderni Kanadi, žrtvovali vsaj en dan ob začetku šolskega leta za sv. mašo s prošnjo za razsvetljenje in z razmišljanjem, kako bomo svojim mladostnikom preskrbeli čim višjo in čim boljšo izobrazbo, da bo njihova pot skozi življenje lažja, lepša in bolj sigurna? P. M. Grupna potovanja z ladjo ali avionom: • BOŽIC: New York - Ljubljana in nazaj z Icelandic, novi avioni, kombinirano avion do Luxemburga, potem vlak; 12. dec. do 5. jan. US $369.- • Ladijska potovanja od US $320 naprej v obe smeri. • Ljubljana - Toronto $270.20 cena za imigrante. • Pošiljke denarja, bankovci, potni listi in vizumi, notarski posli, prodaja kovčkov. WORLD TRAVEL SERVICE LTD. 258 College Street Toronto 2 b, Ont. WA 3-4868 WA 3-4261 Kako sem doživljal začetek in potek komunistične revolucije doma (Dalje) Tole pripovedovanje se mi zdi prav tako, kot “Ujetega ptiča tožba”. In — v resnici smo biti ujeti. Nad nami je vladala sama hudobija. Do besede so prišli tisti, ki smo jih imeli za najslabše in ki smo se jih vedno ogibali. Kriminalci, vlačugarji, postopači in druga taka sodrga. In karkoli se je spomnil eden od takih, pa si mu moral storiti. Ako si se mu upiral, je za* čel raznašati o dotičnem, ki mu ni ustregel, take gorostasne laži in klevete, da se je vsak za glavo grabil, ko so ga enkrat dosegle. Pa mu nikdo ni mogel pomagati in nikamor se ni mogel pritožiti. Vse je bilo treba mirno prenesti in potrpeti. Počasi so potekali dnevi, tedni in meseci. Veselja ni bilo. Smejal se ni nihče. Humor je zginil. Vsak je bil v težkih skrbeh, kaj bo prinesla noč in po noči, kaj bo prinesel dan. Ko se je naredila noč, smo govorili samo potiho. Zares so menda imele takrat stene ušesa in okna oči, kakor so dejali. Vse se je zvedelo včasih, še tisto menda, kar je kdo mislil. Spraševali so otroke, kaj starši govore in zopet, kaj sosedovi govorijo in kaj otroci med seboj govorijo. Zelo radi so se posluževali otrok dveh sprtih hiš. V resnici so od taikih največ zvedeli. Včasih morda več, kot je v resnici bilo. Konec takih izpraševanj je pa bil navadno tak, da je enkrat enega, drugič drugega zmanjkalo.. ponoči in ga ni bilo več nazaj. Če si povprašal čez čas, kje je ta in ta, si dobil odgovor: “Matilda ga je pošnofala.” — Pa smo slišali: tega so odgnali v gozd in se ni več vrnil. Onega so ubili kar na domu — pa zopet: onega so privezali za bukev, ga mučili in končno ubili. Kradli so tukaj, onemu so živi- Koruza in sončnice Koruzo in sončnice, ki zaradi pritlikave rasti kljubujejo celo vetru sedme jakosti, hkrati pa potrebujejo le malo vlage, so s križanjem pridobili londonski naravoslovci. Rastline s takšnimi lastnostmi bi se po njihovem mnenju obnesle na vetrovnih, suhih področjih in morda tudi v puščavskem svetu. krat je že zahteval, oziroma me je opozoril, naj se odikupim, ker da sem zopet na smrt obsojen. Nič ne vem, kako je bilo s to rečjo. Velika uganka mi je še danes. Ali je to v zvezi s partizani, ali je pa morda sam rabil denar, pa je na tak način najlažje prišel do njega. Kakorkoli naj že bo, njemu pripisujem (poleg dušam v vicah) največ pripomoči, da sem ostal pri živih skozi ta strahotni čas. Marsikdo se je začudil, ko sem se pozneje pojavil v Ljubljani, da sem ostal pri življenju. “Vse pride in vse mine!” pravijo. Tudi ta nesrečna “republika” je že jemala konec. Na Dobrovi pri karabinerjih je služil neki jugoslovanski orožnik, Dalmatinec. Javil se je h karabiner-jem. Ti so ga pa uporabljali za zvezo s partizani. Najbrž dogovorjena igra, kot mnogo drugih. Ta človek je bil polovico časa pri karabinerjih, polovico pa v partizanskem štabu. In ravno ta, mislim, je izdal partizanom, da bodo oni kmalu' ob republiko. Takoj se je to na zunaj poznalo. Mrzlično so se začeli pripravljati na odhod. Vse noči je bilo zelo živahno prehajanje iz kraja v kraj. Obveščanje, zapako-vanje, odvažanje ... Kar je bilo v načrtih, vse je moralo biti brez nadaljnjega postorjeno. Nič dobrega, le vse samo v slabem. Podrobnosti tu ne bom navajal, ker jih v resnici ne vem. Jaz sem se namreč za par dni prikril, da niso vedeli, kje sem. To se mi je pozneje maščevalo, a vseeno mislim, da sem jo na tak način le bolje odnesel, kot bi jo, če bi oni vedeli zame. Morda bi me celo seboj povlekli. In kaj naj bi storil tem slučaju? Naj jim bi služil? To se mi je upiralo do kraja in tega ne bi storil. Naj bi se jim uprl? Takoj bi. me “matilda pošnofala”. Tako sem pa sedaj tu, čeprav po velikem trpljenju, kar bom v nadaljnjem še vse povedal. Z mešanimi občutki smo pri- čakovali, da bi se čimprej zne-no odpeljali. To smo poslušali .bili nepriljubljene “republike”, dan za dnem. Skrbelo me je:iKaj bo pa potem? Bali smo se, Kaj bo, ali jo bom speljal skozi J pa bi se še bolj, ko bi vedeli, ta pekel? Ali me bo tudi enkrat ^ako se bo okupator pojavil. — matilda pošnofala —? Kaj Takoj naj povem, da smo prišli bo z družino? Bo žena prenesla vse to, iker ni nič pri dobrem zdravju? Če ne, kaj bo potem z otroci? iz dežja pod kap. Iz zelo slabega v še slabše. Povrnimo se malo nazaj k o-nim mladim fantom in možem, Veliko upanja sem imel v'ki so jih Italijani postrelili pod tem — in morda me je v resni-:Jeriševo štalo v Srednji vasi ci to reševalo, ker je sedaj sko- poleg Polhovega gradca. V Sme-raj stalno sedel v trgovini že o- sku, to je tam, kjer zavije pol-[menjeni Klnačev Štefan. Nekaj-[hograjska cesta od nas doli zelo *....... ~t ; .... Eli.. ČAS VOLITEV JE BLIZU — Predsednik angleške vlade Dauglas-Home daje podpise malim prijateljem, čeprav ti ne bodo v oktobru volili. Volili bodo pa tedao njihovi starši nor angleški parlament. na levo. Tam, v tistem kotu, je bila včasih vodna žaga z velikanskim kolesom in čudovito napravo za pogon'žage. Tam, v tistem krogu smo se tudi mi skrivali tisti večer ob partizanskem napadu in čepeli zadaj za hišo in čakali mojo ženo, da je prišla za nami. V tej hiši je živela vdova Frančiška Rožnik, sestra mesarja Andrejca iz Dvora. Imela je sina Matijeta, ki ga je pa klicala: Tiče. In tudi drugi smo mu rekli Smeškarjev Tiče. Fant je bil star 17 let. Doraščen, lep fant, zelo iznajdljiv. Ni imel nikake šole razen ljudske na Dobrovi, a se je postopil marsikaj in dovršil, da smo se mu čudili. Tudi elektriko si je v hiši sam napravil tako močno, da mu je še nekatere stroje gonila. Vse to je bilo na vodni pogon. V vsem je bil dober fant in mati ga je zelo ljubila. Partizani so ga vabili v gozdove, a se jim je krepko upiral. Pa so prišli takrat Italijani, obkolili hišo, ga aretirali in nič več ga ni bilo nazaj. Skoraj smo mislili, da se bo mati izjokala za njim. Drugi izmed postreljenih je bil U-šinčev Tone iz Hrastenic. Le malo bolj oddaljen od nas, kot Smeškarjev. A v drugo smer. Prvi desno, drugi levo. Bil je najmlajši pri hiši, 18 let. Dober, tih fant, priden delavec, ki je delal doma na precej veliki kmetiji v pomoč starejšemu bratu, iki se je ravno malo prej poročil na dom. Njega so Italijani kar z njive odvedli. Tretji pa je bil za deset minut višje, proti Polhovem gradcu. Bokaj-narjev iz Loga je bil. Tudi ta še ni dopolnil 19 let. Delal je doma, bil z vsem zadovoljen, pa izredno tih in miren fant, ki skoraj ni bilo nič slišati o njem. Tudi oba ta dva so vabili partizani v gošo, ki sta se jim pa odločno uprla. Četrti je bil Babnikov Tončk iz Hruševe, 10 minut od nas. To je bil ja takorekoč še otrok. Tako odkrito otročji, prijazen, priljubljen do vseh, kot le malokateri njihovih vrstnikov. Izpolnil je komaj 16 let. Delal je doma na velikem posestvu. Peti je bil njegov sosed, Petrove po domače. Tudi iz Hruševe. Ta je bil oženjen, imel je srednje veliko posestvo. Dober gospodar, mož in oče. Zapustil je enega otročiča. Tudi ta dva sta se partizanom na vso moč upirala. Nista hotela v gošo in bila najbrž zato izdana Italijanom za ustrelitev. Vsi drugi, ki so bili s temi petimi skupaj ustreljeni, so doma višje gori proti Polhovem gradcu, pa sem pozabil njihova imena in podatke o njih. Vsi so bili sami mladi, večina še ne 20 let stari fantje, ki so dajali mnogo upov. Te ljudi sta z roko v roki morila domač komunist in tuj okupator, Italijan! Nepojmljiva hudobija! Dne 10. septembra so se začeli valiti zopet italijanski tanki po cesti od Viča gori, skozi Dobrovo proti Polhovemu gradcu in še dalje v okolico. Takoj za tanki se je vozilo vojaštvo z vse vrste orožja, vmes pa še s kanoni in minometalci. Naenkrat so napolnili vso dolino. Prav povsod jih je bilo in naenkrat ni bilo nobene kokoši nikjer. Tudi mački niso imeli miru pred njimi. Kradli so od kraja vse in v vsem bili na moč zahtevni. Ob cesti so vzdolž od Dobrove do Polhovega gradca naredili na vsakih par sto metrov utrdbo — bunker — za kakih 1Q ljudi. Kar okrog hiš so pobrali vse potrebno in vzeli, kar jim je bilo po volji. Lahko je bil tudi nov stroj, motor, ali karkoli, le da se je prilegalo za zaklon. Prenočišča so zahtevali po hišah. Vse prostore so navadno zahtevali. Le kako malo luknjo so smeli obdržati domači zase. Pozneje, ko so odšli, so pusti- li mnogo mrčesa, da so imele gospodinje in matere dosti o-pravka, da so ga spravile iz stanovanj. Usidrali so se tako, kot bi se nameravali za stalno naseliti tu. Nastala je sama žalost in skrb. Še otroci se niso več igrali in se podili drug za drugim. Vse je onemelo. Le vreme je bilo krasno in sonce je sijalo vse te dneve tako lepo, kot menda prej še nikoli. Ali pa tega opazili nismo, ker nam je bilo dobro. Zdaj pa, ker smo nehali biti ljudje, zdaj, ko niti številke nismo bili več, pač pa popolnoma brezpravna raja, od vsega sveta zapuščene uboge reve, smo se zopet ozrli proti nebu in povedali, da v dolini solz zdihujemo, se nam je nebo odzvalo, nam dalo sonca ter s tem dokazalo, da Bog še čuva nad nami. In sonce je sijalo ...! Čez par dni so začeli pobirati moške vseh starosti in jih odvažati v Dvor v mežnarijo, od tam pa na Dobrovo v župnišče. Dobrovsko župnišče je bila velika dvonadstropna stavba z mnogimi prostori, ki je vzela lahko vase več 100 ljudi. Mene niso vzeli. Z menoj so imeli drugačne načrte, ki se jim pa niso posrečili. Kmalu po tistem, ko so začeli pobirati moške, je prišel k meni neki italijanski vojak, ki je govoril lepo slovenščino, bil je Primorec, in me nagovarjal, naj se malo prikrijem. Ker ne bodo nobenega iskali nikjer, le tiste, ki bodo zunaj, bodo pobrali. L. A. st. POTEKLO JE 25 LET (Nadaljevanje z 2. strani) Nisem vedel, da bodo zadnji, ki jih jim bom kupil s svojim lastnim zaslužkom. V petek, 1. septembra, smo začeli novo šolsko leto. Po službi božji so učenci odšli domov, učiteljski zbor pa je imel začetno konferenco. Okrog enajstih, ko smo bili že pri koncu dnevnega reda, prihiti v zbornico moja žena s posebno izdajo “Slovenskega Naroda”. Hropeče je bruhnilo iz nje: “Pero, vojna se je začela!” “To je konec hitlerizma!” sem zaključil konferenco, ko smo pregledali “Narod”. “Ni tako gotovo!” se je zdrznil neki glas, o katerem sem pozneje slišal, da je bil rdeče pobarvan. In od tistega dne ni duša — ne tvoja ne moja — nikdar več našla miru. To je delo dveh diktatorjev, ki sta s prevaro hotela nadrnod-riti drug drugega. Oba sta “odšla”, prevare pa so ostale in varanju ni videti ne konca ne kraja. Peter Horn jo, da je treba podjetja prisiliti, da bodo spravljala v svojo upravo samo toliko zemlje in njenih zakladov, kar jih res rabijo, in da jih bodo res smotrno izrabljala, to pa se da doseči le s primernim obdavčenjem. Agitacija za obdavčenje se je sedaj privalila celo do komunističnih politikov. Ti bi obdavčenje radi vpeljali, pa se bojijo, da bodo komunistični ideologi padli po njih, in teh se bolj bojijo kot ekonomistov. — V Alabami pridelajo eno tretjino vsega bombaža v naši deželi. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Pozor Barvanje znotraj in zunaj, papiranje ter čiščenje oken in pod po zmerni ceni. Kličite 671-1382. (173) Hiša naprodaj Štiridružinska, 4 sobe vsako stanovanje, eno prazno, na E. 69 St. Kličite SW 5-0217. _______________________ (174) Hiša naprodaj Blizu Marije Vnebovzete cerkve je naprodaj hiša, 5 sob in kopalnica, lep -vrt. Lastnik mora prodati. $10,500. Kličite LI 1-4832. (177) Avto naprodaj Chrysler Imperial 1959, zelo malo vozen, 4 vrata, vse avtomatično. Po zelo ugodni ceni. Kličite HE 1-3847. —(17'3) Gostilna naprodaj D-2 in D-3 licehče/ v Collin-woodski naselbini, •'ha istem prostoru 30 let. Proda se zaradi starosti. Kličite po 7. uri zvečer GL 1-7909. (180) Hiša naprodaj 9-sobna hiša na vogalu, lot 81 x 177 čev. Se lahko rabi za kakšno trgovino. Si lahko ogledate na 3374 E. 93 St. — (175) Hišo v najem Oddamo 5-sobno hišo v najem, veliko dvorišče, lahko za vrt, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri Pop. —(173) Pohištvo naprodaj Dobro ohranjeno pohištvo za spalnico, stanovanjsko sobo in več drugih kosov pohištva naprodaj. Kličite RE 1-6757 po 6. uri zvečer. (173) Ruski učenjaki predlagajo obdavčenje zemlje in prirodnih (zakladov MOSKVA, ZSSR. — Že par let traja med ruskimi ekonomisti boj, ali je obdavčenje zemlje in prirodnih bogastev potrebno ali ne. Proti obdavčenju govori komunistična filozofija, za njo pa zanikrnost, ki vlada v vsakem komunističnem podjetju in ki se praviloma pojavlja tudi v razmetavanju in površnem izkoriščanju zemlje in njenih zakladov. Zagovorniki obdavčenja navajajo na slikovite dokaze, kako slabo je obdelana ruska orna zemlja, kako slabo so izkoriščeni rovi v rudnikih, kako napačno postavljeni jezovi poplavljajo na milijone akrov rodovitne zemlje, kako se brez potrebe uničujejo gozdovi itd. Zagovorniki obdavčenja pravi' V fari sv. Vida Dvodružinska hiša je naprodaj, se lahko spremeni v 3-družinsko. 2 garaži. Kličite LA 4-2732. CLEVELAND, O- PrijateFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽA VB OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS '• Clair Ave. & 6>ith St. EN 1-4212 IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 CE HOČETE . . . prodati al* kupiti posestvo ali trgovino, obrnite ■e do nas J0S. GLOBOKAR 9*6 E. 74th SL HE 1-6607 Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo prodajalko za delni ali polni čas. CLEVELAND FABRIC SHOP 706 E. 185 St. (176) H. Bordeaux - L. Brus: RODBINA Roque villardov ROMAN Da, prav gotovo je odšla z njim. Prav v tem trenutku jo tam daleč v Italiji, kjer je on doseči ne more, stiska na svoje prsi. Gospod Frasne si je z robcem potegnil prek oči in ga potem z zobmi raztrgal. Jokal je. Nič več se ni mogel obvladati. “Ljubi me na svoj način,” je imela navado reči o njem. Ta način ni bil najplemenitejši, pač pa najrodovitnejši z a bolečine. Taka kruta zadeva trga srce kot plug zemljo in razvnema 9 sovraštvo. Gospod Frasne je spet vzel pismo in ženitno pogodbo, ne več, da bi poglabljal svojo žalost, marveč da bi v teh dveh dokumentih poiskal svoje maščevanje. Uradniki bodo kmalu pridrveli v pisarno. Treba je napraviti preiskavo pred njihovim prihodom ter skovati orožje. Denar, ki ga je ukradla —i kajti darilna pogodba med zakoncema bo v vsakem primeru razveljavljena, brž ko bo zakon ločen—je morala vzeti iz železne blagajne. Pred kratkim je namreč prejel za neko prodajo sto dvajset tisoč frankov, ki morajo biti vplačani, ko bo kupna pogodba podpisana. V preveliki radovednosti je utegnila za to zvedeti. Ključ se da narediti ali pa se ukrade. Toda kako je zvedela za tajno kombinacijo številk, brez katere ključa ne more uporabiti? Vstal je in se približal železni blagajni, na kateri ni bilo nobenega znamenja vloma. Segel je v žep in potegnil iz njega sveženj ključev. Tedaj je opazil, da tisti ključ manjka. Moral je biti raztresen takrat, ko je odpotoval. Imel je res dva takšna ključa in kot po navadi je drugega, kadar je bil z doma, izročil prvemu uradniku, čakal bo torej, da le-ta pride, ki bo tudi lahko za pričo, ko bo odprl in pregledal, kaj je notri. Ko se je vrnil k svoji delovni mizi, je poiskal kazenski zakonik in začel listati po paragrafih, ki se nanašajo na zločine in prestopke proti last- nini. Bral je v členu tristoo-semdesetem, da se tatvine, ki jih zagreše možje proti ženam in žene proti možem, poravnajo z odškodnino. Toda konec istega člena, ki ga je razorožil proti njegovi nezvesti ženi, ga je oborožil proti njenemu sokrivcu: Vsakdo drugi pa, ki prikriva ali uporablja v svojo korist vse ali del ukradenih predmetov, se kaznuje kot tak, ki je zagrešil tatvino. Po tej sledi je našel še boljše orožje, člen štiristoos-mi, ki obravnava zlorabo zaupanja, navaja kot obtežilno okoliščino, če je prestopek zagrešil javni a 1 i zasebni uslužbenec: posel, dninar, učenec, uradnik, trgovski pomočnik, delavec, družabnik ali vajenec proti svojemu gospodarju. Kaznuje se z zaporom. Kdo mu brani obdolžiti Mav-ricija Roquevillarda, in sicer obdolžiti samo njega? Mar ni to verjetno? Mladi mož je vedel za vplačila, ki so se izvršila v pisarni, vedel je tudi za notarjevo odsotnost. Lahko je odkril tajnost ključavnice in za trenutek izmaknil ključ prvemu uradniku. Ker sam nima premoženja, si je moral priskrbeti denar, da je lahko odpeljal svojo ljubico. In končno, ali ga ne ovaja njegov CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER — On Acre of Land, GROCERY-MEAT MARKET. Est ablished Business. Lge parking lot. Modern, Brick Bldg., Air-conditioned. No competitors. Lake Villa area. JUstice 7-7373. (174) BY OWNER — Must Sacrifice SNACK SHOP. Family Style Cooking, Terrific Carry-Out Business. Bargain at $500. Call me at Tel.: 476-8960. (177 & Sept. 18) GOOD RESTAURANT 63rd South. Sell. $3,000 or Lease, $100 per week. $500 security. 326-4016. (173) CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HELP WANTED — FEMALE WAITRESSES WANTED. No Experience Necessary. Will Train. Apply in Person: THE PENNANT RESTAURANT 6945 Dempster, Morton Grove, 111. (173) MALE HELP ~ARC~^-- WELDERS — PIPE No Special Union affiliation necessary. Must be able to pass qualified test on steel pipe. All positions $4.85 per hour. Take test on your own time, Mon, thru Fri. 8 AM — 2 PM. Call 374-3186 for appt. (174) TOOL and DIE MAKERS MACHINISTS Mill Hands and General Machinists. Experienced in Blue Print reading. Must have own tools. Steady jobs — Good pay. Plenty of overtime. — Apply: ACME TOOL & SPECIALITIES CO. 224 N. Loomis HA 1-6765 _________________________(175) MATERIAL HANDLER Expanding URETHANE "FOAM distb. needs Material Handlers. Steady employment. Age 19-30. High School Graduate. Apply in person: 39th & Kilbourn. E. R. Carpenter Co. (175) ARLINGTON HEIGHTS 3 Bedrm. Ranch, att. 1 % car garage, S/S, water softener, lge. kitchen w/ eating area; stove, refrig., blt-in dishwasher. Partitioned vanity-bath w/blt-in hamper & scales. Lge living rm. w/pan’ld. wall. Patio. Im-med. poss. Exceptionally clean. — $16,200. $600 dn. By Owner. — CL 5-0650. — 1417 N. Wilke. (175) INVESTMENT PROPERTIES BY OWNER IMMEDIATE SALE LAKE ZURICH — 3 Bedrm. Brick ranch style yr. round home. V« acre improved lot. Beach and recreation area privileges. $13,500. 3 Bedrm. Brick ranch style home with garage $14,000. 14 Acre improved lot, 3 Bedrm. brick ranch style yr. home. Beach area privileges with gar. $14,500. Property wonderful for families. Phone AVenue 6-4869. (179) HOUSES TO RENT BROOKFIELD 5% Room Duplex. Basement, gar., yard. — $140. — Phone: CH 6-0867. (176) beg v inozemstvo? Res je, dh izjava gospe Frasne izrecno oporeka tej domnevi. Toda to njeno pismo, ki njej ne more škodovati, njenega ljubimca pa opravičuje, se lahko uniči, na kar bi nič več ne moglo izkazati njegove nedolžnosti. Izgubi celo vsako možnost obrambe, če bi se namreč hotel braniti, bi se moral obrniti proti svoji družici, priznati vsaj skupno življenje na njene stroške, človek, ki kaj da na svojo čast, tega ne bo storil. Njegova obsodba je torej gotova. Tuja država ga bo izročila in tako se bo končal njegov ljubezenski beg. Pojavil se bo pred porotniki. Osramočen, bled, uničen, strt bo delal pokoro za oba krivca. Končno bo njegova družina morda vrnila ukradeno vsoto, da omili krivdo. Tako bo ves polom vsaj brez gmotne zgube, ki se gospodu Frasnu ni zdela nič manj važna kot moralna. Ko je od vseh strani premišljeval svoj načrt, ki se mu je zdel tako plodovit in do konca dognan, je čutil, da se mu je obup nekoliko zmanjšal. Pozabljal je na svojo bolečino, ko si je v duhu predstavljal kazen, ki bo zadela tekmeca. Brez usmiljenja se je naslajal ob najdalekosež-nejših posledicah svojega maščevanja in ob ponižanju ponosnih R'oquevillardov, čeprav so ga kot naslednika gospoda Clairvala sprejeli kot svojega prijatelja. V nesreči je vrgel svoje trpljenje kot prekletstvo na druge, še zadnjikrat je prebral pismo, ki je bilo edina ovira njegovemu načrtu, potem ga je odločno vrgel na ogenj in ga gledal, kako se zvija v plamenu in se spreminja v črn pepel. Ura je odbila devet. Točno so vstopili uradniki drug za drugim v pisarno in posedli za svoje mize. šef je stopil skozi vrata in, ne da bi pozdravil, je z zaskrbljenim glasom poklical glavnega: “Filip, ne najdem ključa železne blagajne.” “Saj je tukaj, gospod,” je odvrnil uradnik. “Zaupali ste mi ga za čas svoje odsotnosti. Nisem ga nič rabil.” “Prav, pojdite z menoj!” Oba sta odšla iz pisarne. Gospod Frasne je odprl blagajno in takoj opazil v njej neki nered. “Ste kaj iskali, morda kako oporoko?” Filip je kar najbolj odločno zanikal: “Ne, gospod, prisegam vam!” “Potem pa ne razumem. Čujte! Ta zavitek je nekdo pretrgal. Bil je v njem denar za nakup Belvada. Sto dvajset tisoč frankov. Skupaj sva jih preštela.” “Da, res,” je pripoznal prestrašeni uradnik. Notar je bil zelo miren in ni več dalje raziskoval; skrbno je zaprl železno blagajno. “Nekdo je bil tu.” “To je nemogoče, gospod.” “Pa vam rečem, da je bil nekdo tu. Pregledali bomo blagajno vpričo policiije. Kdo je snoči zaprl pisarno?” “Mavricija Roquevillarda.” “Ali je ostal sam?” “Da, da bi napisal nekaj pisem.” “Koliko Časa?” “Ne vem. Srečal sem ga pol ure pozneje. Izročil mi je ključe.” “Ključe? Ali je ključ za blagajno tudi v tistem svežnju?” “Da.” “To je neprevidno.” Po kratkem molku je gospod Frasne povzel: “Zakaj ga še ni tu?” “Koga?” “Mavricija Rojuevillarda.” “Saj ga ne bo,” je bruhnil uradnik z maščevalnim glasom. Gospod Frasne ga je predirljivo pogledal. Iz tega spraševanja je napravil dva zaključka: govorica o njegovi nezgodi se je že širila po mestu in Filip, o katerem je domneval, da je ljubosumen, bo odločen zaveznik. Kljub temu se je delal nevednega: “Saj res. Moral se je vrniti k očetu.” “Ne, gospod, snoči opolnoči se je odpeljal z vlakom.” “Kam?” “V Italijo.” “A, končno razumem,” je notar to pot priznal. In počasi je izgovoril svoje misli: “Utegne torej biti on, ki je vlomil v mojo blagajno. Kako je mogel vedeti za številko?” Filip j e pobesil pogled. Strah in zavist sta napravila iz njega ovaduha. “Številka je bila vpisana v moj zapisnik, a brez označbe: moj spomin je slab. Roquevil-lard jo je lahko videl in uganil njen pomen.” Znova je gospod Frasne, ki se mu je vse razvijalo po volji, premeril uradnika in skrival svoje zadovoljstvo: “Ravnali ste dvakrat neprevidno, Filip. Prosite enega svojih tovarišev, da pokliče policijskega komisarja. On sam bo preiskal.” Tako je bila blagajna v prisotnosti več prič zakonito pregledana. Gospod Frasne je potrpežljivo izlagal njeno vsebino. Nič ni manjkalo in vse se je točno skladalo. “Preostaja samo še ta veliki ovoj, ki je bil odpečaten,” je mirno rekel notai', ki je strokovnjaško vodil preiskavo. (Prihodnjič dalie.) 70 - LET - 70 nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI . kjer se lahko zavaruješ za smrtnino,. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in dp 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois PRIJATELJ CVETJA? — Izgleda, da razkošni tropski cvetovi v Sunken Gardens v St. Petersburgu, Fla., domačemu psu res diše, ko potiska svoj smrček vanje. Je pri tem pazljiv in cvetja nikoli ne grize ali otre sa. J I 13 20 n SEPTEMBER !£[Ty»«(TkiJLl> Uiiii lii s 1415 pK 3711 wmmik 28i3|30< l J KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 12.—Svetovidski katoliški vojni veterani, Post 1655, praznujejo 15-letnico z večerjo in plesom v avditoriju sv. Vida. 19.—Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Rabatov orkester. 19. —P.T.U. fare Marije Vnebo- vzete riredi v šolski dvorani kartno zabavo. Začetek ob 7.30 zvečer. 20. —Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani od 12. do 4. pop. 20.—Podr. št. 32 SŽZ ima obed v SDD na Recher Ave. Začetek ob dveh. 27.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10.—-Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi svoj Družabni večer. 10.—DSPB TABOR priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. 17. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih. 18. —Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. 25.—Govejsko pečenko bo serviralo društvo Najsv. Imena fare sv. Vida v avditoriju od 11.30 do 4.00. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER 1. —Glasbena matica poda v Slo- venskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 8.—Pevski zbor Planina prire- redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne. 14.—Jugovzhodna federacija SDZ priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples. 14. —Štajerski klub priredi MARTINOVANJE. 15. —Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 20. -21.-22.—Letni puranski festival priredi fata sv. Vida. v avditoriju. 27.-28.-29.—Duhovne vaje za može v škofijskem domu za duhovne vaje na 18485 Lake Shore Bvld.. DECEMBER C.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 31.—Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom. JANUAR 24.—Dram. društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave. FEBRUAR 7.—Glasbena Matica priredi večerjo v čast svojemu pevovodji A. Šublju v SND na S. Clair Avenue. MAREC 21. —Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights. MaJ 1965 2. —Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. Naročite se na dnevnik 'Ameriška Domovina** RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103 Gradbena dela • Mizarstvo • Popravila hiš • Prenovitve stanovanj 'J Proračuni brezplačni • Vsa dela zavarovana. Kličite nas zvečer po 5. uri HE 1-1108 ali podnevi HE 1 0965. Mulully Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411