Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 Za pol leta ......$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS r List rslovenskih i^elavčevr AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States« Issned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLEVON: OHelse* S—3878 Xntered aa Second 01*u Matter September 21, 1908, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 8,1S70 TELXTON: OHelsea 8—8871 NO. 268. — STEV. 268. NEW YOKK, WEDNESDAY, NOVEMBER 15, 1933. — SREDA, 16. NOVEMBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL NAD ŠTIRI MILIJONE NEZAPOSLENIH BO DOBILO DELO POLJEDELSKI TAJNIK WALLACE PRAVI, DA JE TREBA OBDELATI SAMO POTREBNO ZEMLJO V Washington je dospelo dvajset governerjev ter dosti županov in inžinir jev. — Delavci, ki jim bo vlada preskrbelo delo, bodo delali po trideset ur na teden. — Tudi za ženske bo poskrbljeno. — Poljedelski tajnik napoveduje splošno kontrolo nad poljskimi pridelki. WASHINGTON, D. C., 14. novembra. — Predsednik Franklin D. Roosevelt bo jutri v družbi H. L. Hopkinsa, načelnika zveznega urada za pomoč nezaposelnim, pojasnil svoj program, kako naj dobi delo nad štiri milijone nezaposlenih. Soglasno s predsednikovimi načrti, bodo delavci, ki bodo dobili z vladnim posredovanjem delo, zaposleni po trideset ur na teden za dobo več mesecev. Predsednik bo razvil svoj program v navzočnosti dvajset governerjev, I 50 županov, 250 inžinir-jev ter raznih drugih državnih in občinskih uradnikov, katere je v to svrho pozyal v Washington. V vsakem mestu in v vsaki občini naj se ustanove administracijski uradi za civilno službo, ki bi služili kot nekake posredovalnice. Takoj bo dobilo delo dva milijona nezaposlenih, ki sprejemajo sedaj od države oziroma občine podporo. Ostali, namreč nadaljna dva milijona, bodo pa sledili po šestnajstem decembru. Izdelani so tudi načrti, kako naj se pomaga nezaposlenim ženskam v deželi. Vsaka država bo imela posebnega uradnika, ki mu bo poverjena preskrba nezaposelnih žensk. Kolikor se je moglo dosedaj izvedeti, bodo novi del avci uslužbeni pri izsuševanju močvirij ter popravi in gradnji cest. Dosedaj so dobivali nezaposleni od občin oziroma držav podporo, v bodoče bo pa ta podpora odpadla. Nezaposleni bodo dobili in bodo plačani z denarjem, ki ga je v to svrho dovolil kongres. •DES MOINES, Iowa, 14. novembra. — Stavka iarmerjev je stopila v zadnji stadij. Stavkarji so se začeli zavedati dejstva, da s svojimi dosedanjimi metodami ne bodo dosti opravili in si ne bodo izboljšali položaja. Piketi so se umaknili v svoje domove. Dovoz mleka in poljskih pridelkov v mesta se skoro neovirano vrši. » Nemško protestantstvo pred razkolom ROOSEVELT IN _LIT VINO V Pogajanjem je zagotovljen uspeh. — Predsednik Roosevelt hoče biti v vseh točkah na jasnem. Washington, D. C., 14. novem-— Pogajamja 21a. priznanje Rusije pred predsednikom Roo.se-veltom in zunanjim komisarjem Litvinovom so zagrnjena v veliko tajnost. V ponedeljek ni bil Litvi-nov lihi v državnem departmental. niti v Beli h i:-i. I Vi v.sem tem pa poučeni krogi zatrjujejo, da je pogajanjem 'zagotovljen popoln uspeh. V torek sta Roosevelt in Litjvi-nov zapet razpravljala o raznih vprašanjih, ki morajo brti rešena. predno Ztlružrtne države priznajo Rusijo. Podrobnosti o tem ra'zprovoru -pa niso prišle v jaiv-nost. Pred konferenco se je Litvincv posvetoval s svojimi tovariši v lirši Borisa Skvirskega, uradniki državnega departme«nt\a pa so delali v svojem uradu. iKer ne pride v jajvnost nobeno poročilo o podajanjih in ker se priznanje zavlačuje, prevladuje j splošno mnenje, da se vnše pogajanja največ zaradi dolga ruske carske vlade in o jamščimi 'za posojilo. katero bo Rusija dobila od^ TUBERKULOZA OZDRAVLJIVA Zdravilo razvije v krvi kislino, ki uniči bacile bolezni. — Iznajditelj je FRANCIJA SE HOČE Z NEMCI SPORAZUMETI Sarraut hoče, da Hitler pojasni svoje stališče. — Anglija se ne zavzema več za kontrolo orožja. Pariz, Francija, 14. novembra. V dobro poučenih krogih se zagotavlja, da se skuša Francija podajali rrara.vnost iz na_zij.sko Nemčijo, ako se ra-zorožitvena konferenca razide. To premembo v francoski politiki je posebno opažati, odkar je Anglija zavzela nevtralno stališče -»rlede kontrole orožja in varnoti na kontinenitu. Francoska javnost (popolnoma odobrava Sarrautovo odločitev, datse pogaja naravnost z Nemčijo. da spozna, kaj želi Nemčija na|ter ira,zode!. kako se to zdravilo celem polju zunanje poHtike. »prideluje iz baeilov jetike. Dr. Anplija se je izognila želji pravi, da je njegovo zdra- Francije, da bi sklenila varnostno vil° ki*lina. katero je mogoče 0- anačiti kot "samomor jetičnih baeilov". Rekel je. da je dosegel že ZNAMENJE KRIŽA NAJ IZGINE IZ PROTESTANTSKE CERKVE BERLIN, Nemčija, 1 4. novembra. — V visokih nemških cerkvenih krogih se je pojavila bojazen, dal * * *db na®el razkol v nemški protestantski cerkvi. svojo iznaj o na pastor Reinhold Krause, voditelj berlinskih razpolago celemu svetu. .. 'vi »i 1 • .... , . c ——_______ i nemških Kristijanov , je imel včeraj v bportpa- Shelton, Conn., 14. novembra. Ilast ?OVOr; V kater^m ie zahteval, naj izgine zna-Xa zborovanju zdravnikov v Lan-1 menje križa iz nemške cerkve, rel Jlei-ghts-Sa nit ari inn je dr. St. |---- K. Mahel popisal novo zdravilo, ki v človeškem telesu razvije neko kislino, ki uniči bacile jetike. Dr. Malier je rekel, da je bila skakljava zielo velika, da bi to tajnost obdržal, toda želi, da je tega zdra-vila deležen 'vrs svet. Na zborovanju zdravnikov je navedel svoje dosedanje uspehe OBDOLŽITVE __PROTI RUSIJI Japonska dolži Rusijo da ščuva na vojno. — Sov-jeti svarijo Japonsko. Rusija je dabro priprav, ljena. ' Tokio, Japonska, 14. novembra. juaiw i.n 111 iiici ll,| «1 /-/ft i'UWrUZIl VPnO " " ---*' ~ -----A'„ i 1 • , l konferenco, ker pogajanja ne do- velifc« wpd»e. da b° zdravilo (:^®estlnik sovjetskega vojnega . . . U I t_ . i • •______i -i ' in momflrisVwra. ^nmlco^i. T>. <> pogodbo, obenem pa .kaže le še malo zanimanja za razorožit ven o vedejo do nikakega eilja.. iVmeriški delegat Norman II. Da vis je že odpotoval sdn->- Prvikrat pri ker pri splošnih volitva.li v nede-i obna*atl f tem. da je ljo tni hotel »voliti. Policija zatrjuje, da je vojvoda zaradi svoje lastne varnosti pod varstvom policije. Berlin, Nemčija, 14. novembra. Odkar se je pričela obravnava proti požiga Idem neniiške državne zbornice, se je obtoženi Marinus van der Lubbe, ki je že priznal, LINDBERGH JE MORAL PRISTATI PASTOR USTRELIL SODNIKA C aide las de Tuj, Španska, 14. novembra. — Lindbergh in nje-g«va soproga sta morala svoj polet iz Santona na Španskem v Lizbono na Partugalskem zaradi o-blakov in dežja prekiniti ter pri- CHICAGO, 111., 14. novembra. — Poljedelski tajnik Wallace je v svojem govoru pred ''Association of Land Grant Colleges and Universities" napovedal splošno kontrolo nad poljedelskimi pridelki pod vladnim vodstvom. Namen te kontrole je, da »^^Okla-, 14 »ovebra ••ill- -ii* j T .I^aptistovski pastor C . O. Bigbie &*ati s svojim aeroplanom nekaj tarmerji obdelajo samo najbolj rodovitno zemljo, j je danes ustrelil mirovnega sod-,mi,j od španske meje. Lindbergfli je fvodi-1 svoj aero-plan do izliva reke Minho, ki dela mejo oned špansko in Portugalsko ter je pristal na reki nasproti jiortugalslki vasi IsLa do Mello, ki nima nikakega hotela. Portugalski kanonski čoln, Ca-bo Pradera, ki opravlja službo, je Lindberghu avojo pomoč, katero pa je Lindbergh odklonil. Lidbergli je ob neugodnem vremenu odlletel iz Santone. ko pa je že letel kaikih 300 milj, je polstalo vreme tako slabo, da je polet prekinil. dvignil glavo in je saj deloma odgovarjal na razna 'vprašanja. Prvikrat tekom obravnave je bil tudi soobtoženi Bolgar Georjri Dimitrov . naj bi-bili posredniki. trgovci, ki posredujejo riški delavec .sploh ne more porabiti in je zato tudi ne kupuje, čeravno mu je bila plača zvišana. Kaj pomaga torej razmah industrije predmet-e, ki jih delavski konzunient ne rabi. Po našem 7>repričanju je temeljni vzrok za ta očividcu neuspeli Rooseveltovili -poskusov ta, da široke ma.se ljudstva vendar le niso popolnoma zaupale predsednikovim načrtom. Rooseveltovo akcijo označuje predvsem stremljenje, da bi pomagal revni slojem s pomočjo in s žrtvami premožnejših. Zgodilo se je s*edaj to, da so revni sloji sicer prišli deloma na svoj račun, medtem ko so premožnejši sloji, ki bi morali plačati račun Rooseveltovega poskusa, svoje žepe zavezali in iz nezanpnosti napram predsednikovi politiki sedaj manj kupujejo, manj trošijo. Revni .sloji dve tretjini industrijskih izdelkov ne rabijo, premožnejši jih pa nočejo. Konec mora biti ta, da to blago zopet zaostaja v skladiščih i n morajo tovarne svoje obrate -zopet omejevati. Poglejmo samo naslednje številke. Industrijska produkcija je v avgustu dosegla 85% produkcije, ki je izkazuje leto blagostanja 1J120 v avgustu. V septembru pa je že zopet padla na 72%. V primeru'z 1. je število zaposlenih BLAZNIKOVE za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Stree* New York, N. Y. JI NašivAmerild ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM 1 NAKRATKO N A DOPISNICI I SPOllOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. SEDEM TISOČ LICENC Ko bo odpravljena proliibicija, bo vsaka država zase uveljavila gotove predpise glede prodaje opojnih pijač. V New Yorku je posebna oblast, kateri načeljuje bivši newyorski policijski šef Mulroonev. Možak je v zvezi s svojimi svetovalci že izdelal tozadevne določbe. Pri tem je pa ena stvar zelo značilna. Mladi Rockefeller, ki je bil s težkimi milijoni podprl Antisalonsko Ligo, da je mogla pred trinajstimi leti uveljaviti prohibicijo, je prišel lani kar naenkrat do spoznanja, da je proliibicija "no good". Ko je bilo jasno, da bo proliibicija preklicana, je imenoval mladi Rockefeller na svojo pest komisijo, ki je sestavila določbe, kaj in kako naj pijejo prebivalci države New York. Takrat se ni nihče oziral na Rockefeller j a in njegove nasvete, izvzemši nekatere časopise, ki so mu jasno in odkrito povedali, naj se drži svojega posla in naj ne trapi javnosti s svojimi priporočili. I)o tukaj je vse dobro, zdaj pa pride presenečenje. Mulrooneyevi nasveti so skoro do pičiee enaki priporočilom mladega Rockefellerja. — Žganja in vina se ne bo smelo piti pri barah — pravi Mulrooney. Isto je priporočil Rockefeller. — Žganja in vina se ne bo smelo točiti iz sodov, pač pa le iz steklenic, — pravi Mulrooney. Natančno isto je tudi Rockefeller priporočal. Z eno besedo rečeno — Mulrooneyeve določbe so natančne posnetek Rockefeller je vi h priporočil. Javnost najbrž ne bo trpela, da bi Rockefeller tudi v bodoče določal, kaj in kako se sme piti. Za prodajo piva in vina bo izdanih v vsej newvorski državi samo sedem tisoč licenc. To se pravi, da bodo sedanje nevzdržne razmere le v nekoliko izpremenjeni obliki obstajale tudi v bodoče. Sedem tisoč licenc za vso državo! Ko jo vendar samo v New Yorku trideset "tisoč spikizijev, ki vsi delajo dobre kupčije. med tovarno in med posameznim j delavcev naraslo od julija do sep kupcem. Če se. recimo, prodaja v ........ tovarni blago po 1 dolar in ga v podrobnosti razprodaji prodajajo po dva. potem to iri prav. je rekel Roasevelt. Tovarna ne zasluži in ne more zato delavskih plač zvišati. Kurpec blaga ne more kupiti, ker zanj predrago. Zato naj tovarna zviša cena "na debelo" od 100 na recimo 12."). ki jo bo kupec lažje zmogel. Roosevelt je torej podpiral tovarno in delavstvo ter kupca in je -zahteval, da se- za njo žrtvuje posrednik, to je trpro-vec. Trgovec naj kratkomalo prodaja na drobno po tovarniških cenah. V«a propaganda "Modrega orla" .je bila in je seveda že naperjena proti trgovcu, ki naj bi postal žrtev. Trgovce, ki se niso vdali, so pfibili na sramotne .stebre ali jih enostavno bojkotirali, če niso privolili v to, da napravijo patrijotični samoum-or. Toda ves ta boj uspehov ni dosegel. Cene so ostale še vedno previsoke in blago se zopet kupiei po skladiščih. novo zaposlevanje brezposelnih je pa kar čez noč prenhalo. ■ Brezposelnost je srce gospodarske krize v Ameriki. Roasevelt je obljubil, da jo bo odstranil še to leto. Res je. da je našlo 2 in pol milijona delavcev dela in zaslužka. tembra M33 od G9% na nji- hove plače pa od -WAc/e na ;>5.7%. Iz toga ^ledi. da je nekaj delavcev našlo novega dela, med tem ko s«« splošna kupna moč delavskega stanu ni dvignila v istem razmerju. In čim bolj so rastle plače, tembolj .so se dvigale tudi ceno. Vsi napori, da se vzpostavi blagostanje leta 1929, so zadeli torej na nepremagljive ovire socijalne-ga značaja. Zakon o vrednostnih papirjih ji\ (»mrtvil e uvide!, da Amerika* ni samo upnik inozemstva. ampak da mu tudi svoje blago prodaja. Načrtno gospodarstvo torej ni čisto ameriška zade- I va. ker za diru v medna rodno-go- i spodarske interese. Zdi se. da je i vse. kar s? je sedaj zgodilo, samo j mahanje p<> praznem zraku, mimo osnovnih in bitnih proble-! m o v. — "Prosim pošljite me v .Jugoslavijo! Xo morem več stradati tukaj*. Tako je zadnje dni brzo-javil Peter Votrieh (morda Vo-grič ali Lot rich) iz Fond Du Lae W is., predsedniku Rooseveltu, ko je slišal predsednikov govor v radiu. naj mu "prijatelji" pišejo ali telegrafi rajo. če so v .stiski. Votrieh je dal svojih zadnjih 7(5 centov za telegram. Nekaj dni prej je Votrieh. ki je nepismen, narekoval znancu pismo na predsednika z enako prošnjo. Pismo iti telegram sta biLa odposlana imigra-eijskemu uradu v Milwauke v preiskavo. Votrieh stanuje v starem. 'zapuščenem avtomobilu na "dumpu" in se hrani z odpadki. Podpore dobrodelnih ustanov noče vzeti. INDIJSKI UČITELJ GLADUJE Star bogatin je snubil krasno, mlado dekle. — Bodi moja, jaz te ljubim — ji je govoril. — Priseže m. da bi storil vse za te. Potgledahi ga je. se zamislila i:i odvrnila : — Ali bi tudi umrl zame? * Policist je pripeljat dva človeka.na policijsko stražnico. — Kaj je ž njima ? — ga jo vprašal policijski sodnik. — Zdi se mi, da sta nora. — Čemu bi bila nora ? — Tako jo bilo: Ta tukaj, ki je gosposki oblečen, je hodil po cesti in metal dolarje po tleh. Ta tukaj je pa hodil za njim ter je dolarje pobiral in mu jih je nazaj dajal. Sodnik je dal oba zapreti, naslednjega dne ju je pa p os] a J v blazni co. Iz Bangalore poročajo o gladovni stavki indijskih učiteljev. Vsi učitelji, podrejeni krajevnim im oblastem v Kasagadoru in iRangalori. že šest mesecev niso dobili plač in žive v obupnCi 1 j nvzmerah. Neprestano so pritiskali na prosvetne oblasti, naj jim na- . Ženske so hude name, češ. da jim nikdar ne privoščim prijazne besede. Ne bom rekel, da imam napram njim predsodke — kljub temu, da sem imel že britke skušnje ž njimi — toda stvar je pač t;i-ka, da ne morem pohvaliti, kar ni hvale vredno. Te dni sem naprimer to-le slišal: — Zakonska ženica se je pritoži vala : — Z našim ni več -za izhajati. Hudoben je. pije. po noč u je, kažejo denar, toda vse moledo-' denarja mi ne da.'kratkomalo vanje ni nič zaleglo. Sestradani \ 7a znor't! in obupani učitelji .so oblegali lira de. kjer so se odigravali žalostni prizori. Mesec za mesecem je minil, toda denarja ni bi!o. 'Končno m) se obupani učitelji odločili za zadnje sredstvo. Te dni so ustavili pouk in začeli gladov- — Pa se loči od njega — .so ji svetovale 1 jnbeznjive (prijateljice. — Kaj? — s:* je raztogotila. — Se lo uslugo naj hi mu napravila ?'I)a bi se ločila od njega? O ne, nikdar ne! "Naj h' trpi! Le naj trpi! O. ločim se pa že ne! Divor.su no stavko. Posedla so po hodnikih, mu ne -privoščim. Preveč lušt-upravtrega poslopja prosvetnih o- no hi mu bilo. če bi bil sam ... oi; nu j ii -, -• * stavila na noge spomladna. ali ostane jih se vedno 11 milijo- i 1 nov, ki čakajo. Kam s temi? Zima prihaja in Roosevelt bo moral najti sredstva, da preživi najmanj 15 milijonov ljudi. 700 milijoonv dolarjev, s katerimi razpolaga te armade brezposelnih ne bo mogel prehrauiti. In kaj potem? To je polom prve vrste. Zakaj ves ta strahoten neuspeli T Lipmann je o tem napisal poučen članek v "New York ITeraldu", ki iazveni v ugotovitev, da so se sicer delavske plače zvišale, a da temu primerno kupec ali konzum ni povečal svojega dosedanjega kupnega količnika. In to ni čudno, saj dve tretjini blaga, ki ga izdeluje ameriška industrija, ame- Po inflaciji vpijejo tudi drugi sloji. Pritisk na R-oo«evelta .postaja vedno hujši. Toda on, kljub otipljivim in poraznim rezultatom svojega poskusa, še vedno ni pripravljen, da bi se ustavil. A inflacijo se junaško brani. Vsled pritiska ocl zunaj bo mora! iskati kompromisa. V svojem zadnjem govoru po radiju je namiga val zelo tajinstveno tako na načrtno gospodarstvo kakor na zlato valuto. Obljubljal je zvilanje cen za surovine, toda kako naj to obljubo izpolni brez inflacije. -Na drugi strani pa govori o ustanovitvi "comodity dolarja", to se pravi denarja, ki bi se oslanjal na celo- NEVARNI GOLOB Na Novi Gvineji je že dalj časa razsajala skrivnostna bole«en, ki se je v mnogih primerih končala s smrtjo, v primerih, ko so pacienti ozdravili, pa jim je ostavi-la vsakovrstne organske motnje, kakor oslabel vid. delni mrtvoud. izpadanje las. Angleški zdravniki so Iskali vzrok te bolezni in so ga končno našli v nekem golobu, ki jra domačini imenujejo mrtvaški golob. Ta živi v močvirnatih ozemljih sredi visoke prafproti in barva njegovih peres je takšna, da ga le težko opa'ziš v tej okolici. Ptica skoraj ne lune več leteti in tako se lahko zgodi, da človeka, ki stopa mimo nje. useka s trdim in zelo ostrim kljunom, človek, ki je ni opazil, pa meni. da pra j-e zbodel kakšen trn. Kmalu po ugrizu se pojavi mrzlica in drugi znaki gori omenjene bolezni. Tega so krive, kakor kažejo raziskaVanja, strupene izloči ne mrtvaškega goloba, ki ga. hočejo sedaj iztrebiti. blasti in izjavili so. da se ne maknejo. dokler ne dobe plač. Zoper prsne prehlade Nagel način kako sc iznebite prsnega prehlada, je. da dohro namai. te iv, prsih z ANCHOR 1'ain-E^dW, ,..». trm pa pokrijte ves drl * flanelastim alt volnenim blagom. Zdravilo odj.ravi nabranost in olajša zasliženje. , zanemarjajte prsnih prehladov, ker se večkrat razvijejo v nevarne b,.-lezm kot pljučnica, influenca. ferii-a itd. Aama^ite se takoj. Pri vseh lekarnarjih — 35c in 70c velikosti. Samo pristni ima Sidro varstveno znamko. PAIN-EXPELLER Ce Nameravate v domovino? Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali. slovenic publishing co. travel bureau 216 Weet 18 Street Hew York, H. Y a DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 T0ČN0 IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .................. Din. 100 " $ 5.05 .................. Din. 200 " $ 7.35 .................. Din. 300 " $11.95 .................. Din. 500 " $23.25 .................. Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.30 .................... I4r 100 " $ 18.25 .................... Lir 200 " $ 44.25 .................... Lir 500 " $ 88.80 .................... Ur 1000 " $177.— .................... Lir 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morat* poslati___$ 5.75 »» '» $10 00 " »' ___.$10.85 " »' 915.00 " » ____.$16.— •« « $30.00 " " _____$21.— " » 1401» u "___$41.25 " " 980.00 » " ______$51.50 ftvfemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo v dolarjih. Rajna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 9L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla. Naroda" M WW8T mk STRMET NtVT T O BE, iT. T. ■ .. ..... t .. - IŠČEM strica Jožef Grčar-ja ]x Polšnika, okraj Litija, kateri je odšel v Ameriko pred 45 leti. Ker so fzirmrli vsi .sorodniki. ibi prosil naj hi se oglasil na naslov: Pele Praac, trgovec, Domžale, Slovenija, Jugoslavija. (2X14&J5) CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNOLISn SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST ISth STREET NEW YORK CITY DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" im čit* ,wmo ni« članstvo, pač pu nI Slovenci t vail okoBd, ' . ... ———- ' ■ ' ----- --------- CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Avtomobil je z veliko na^"^*«'«* prtvozil trkro« ovinka. ^fožak. ki je šel mirno po t-efiti. se ni mopel umakniti. Prvo kolo pra je zadelo ter vrjrlo par jar-dov vstran. 1\ .sreri mu pa ni nk" zgodilo. A*vtomobilist j<» .stopil i/, a.vio-mobila ter se mu začel opravu-e-rati: — Oprostite mi. nisem mislil tako hudo. Zdravnik sem. in so mi telefonirali naj pridem takoj k otTOrnici. Porod bo baje lnul in nevaren. V na^liei sem pozabi? trobiti. Možak si je brisal prah z obleke, molče poslušal zdravnika, in rekel: — Je žo vse lepo. prav in dobro. Toda za bodoee bi -vam svetoval. da bi sc malo bolj brigali za tiste, ki so že na- svetli, nego za tiste, ki bodo šele prišli na svet. * Mussolini je razpisal nove davke. 'Med novimi davki je tudi davek na samce. Vsak peelar med 25. in 45. letom mora paičati toliko in toiiko davka za svoje devištvo. Pečlarji od tridesetega leta na* prej bi morali imeti posebne carinske stražnike za petami, ker se običajno pečajo s kontrabando. * Iludalesovi družini v Little Falls se prav lepo zahvaljujem za pozdrave. Za vsak .pozdrav, ki ga dobim, sem hvaležen. Toda pozdrav, ki I mi ga Idrijeanka pošlje, o dva ga i sto drugih. I Obzirnost je lepa reč. Blagor tistemu, ki je obziren. :Precej premožni (ženski je mož zbofr?!. Poklicala je zdravnika, ki je bil sicer dober zdravnik, toda volk na denar. J Prelskal je bolnika ter rekel : I -— Nikar se ne ustrasrte, jako j nevarno je. I Potem je hodil v hišo vsak dan, tedne in mesece. Nazadnje ni žena »vedela, kako bi se ga iznebila. — Ta'ko licwli lahko še leta in leta — si je mislila. •Nekega jutra mu je rekla skrajno obzirno: — Gospod zdravnik, ne ustraši-ite se. M^i mož je sedaj popolnoma zdrav. ¥ Vse ženske ljubijo .pogledi, ki sprašujejo; ljubijo poglede, ki za* povedujejo, in ljubijo poglede, ki sovražijo. Kot živega vraga »e pa boje polled o v. kfteri jim "vidijo naravnost v srce. 1} L A 8 H A R O O A* NEW YORK, WEDNESDAY, N OVEMBER 15, 193$ THE LARGEST SLOVENE DAILY N U. I * H. F.CdK: Od talnih do devetih je bilo v razredu tibo; d» hi bilo slišati mi«, «••* bi bilif tekla po •■obi — od devetih do desetih pa je rnrred divjal in hrumel in plesal profesorju po katedru. To je bilo zato, ker je iim-l od osmih do devetih svojo tiro prof. Bat. N"ihče ni znal tako »topiti v ra/red; z enim samim korakom se je povzpej na visoki Mier, premeril vrste klopi, gospodovalno vele!: "Nedit-*! Dajte mi pero" in oflprl razrednieo. Tn na-Mrp, to obvladanje ljudi na prvi pogled kdo «ma ali pa nima. naučiti se ttfrn n-' da. Tako .i žvižgal v zraku neviden bič. Nosil je nirdol obrnjene vrne brke. katerih konca pa ste s.x utegnila i/iv nadri postaviti pokop, i-ii, Črne. bledeč,* las° je česal na preeo po sreiii glave. Xjegove majhne rjave n jasno in Imdro krožile po razredu; ušlo jim ni nič in t'e so s«' zmeglile. je bil poglAl ki j;- šinil izm-nada. tem nevarnejši. Z vsem spoštovanjem >mo priznavali njegovo moč; nismo je so-vr.ižili. četudi nas je trdno zgrabila. (Jot ovo, marsikaterega izmed nn> je vzgojila za potuhnjenca in klt-čeplacca z lisločeno hrbtenico, močni pa so post.ili ob njegovi moči le K- močnejši. Ob devetih je prišel mali dr. fJo-h.h. \j«**r<. v pogled za velikimi o. krnglimi očali je bil globok in mehak. Njegov obli. prozorno be!i obraz se je čisto neopravičljivo končaval v rdečkasto-plavi kozji bradici in brezmadežno plešasta glava je bila tudi nekako šilja>ta— često uporabljen model za karikature na šolski tabli. Ko je (Jolob prvi«" stopil v razred. Položaj je postal za (Jolobn še slabši. (V mn -ra zadnjega kota je zaklieal neki cf j h* c z enakim glasom : "Dolvr tek!" To je bilo prvo srečanje — in dr, CJoloh je svojo igro tudi izgubil. Njegovo inučeništvo v razredu je l»ilo zapečateno. Mladi fantje so vohajoča conska bitja. S trdimi, brezbrižnimi očmi s:uo gle-«|:di na izžarevanje dobrote kakor na nekaj smečnega, slabotnega, kar se je dalo i/lahka izkoriščati. Naj- DOŽIVLJAJI UREDNIŠKEGA FOTOGRAFA ženska? A če je človek enostavno brez pe>ti prišel na svetZares, ne izplača se živeti v svetu, v katerem ima vedno le močnejši prav.*' N* tem je bilo postalo v razredu — izvzemši hihtanje par surovežev in Sf>Pkov vedno na mestu, kadar je j prošnji ugodil. Povabil je k sebi tepcev — precej tiho in profesor Znano je. da siv poročevalci ča-.koj zopet znašel ter časnikarje v i DVA UČITELJA teh huje so poč«*li potuhnjenci. ki soltili. koliko prezira je bilo pod Hntovim bičem najbolj krivili besedah. hrbet. Boljšim nravem, naj so se Ostal del ure ni bilo nereda, tudi iz napačno razumljenega raz-' Od tega dne jih je bilo veliko lvdncg« čuvstva udeleževali krutih ( ki so Bata sovražili, a nekaj male- norčij. pri tem ni bilo prijetno pri srcu. Nekega dne. ko je prof. Colon zopet zaman skušal obvladati Pr«'-drzni hrup lazbrzdanega razreda. ga takih, ki so ljubili Oolobn. Vse to pa ni izptemenilo razmerja med učenci in obema učiteljema. Pod Batovo šibo je bil v razredti še ve-fino vzoren red," ob Golobovih nem- so t-e mahoma odprla vrata s tistim jških urah pa popolna razbrzdanost odločnim sunkom, ki smo ga pozna-15. Kakor pribit je stal razred v nenadni tišini. (Jotovo je bil profesor Bat že iep čas prisluškoval .•»unaj pred vrati. "Sedite!" je dejal čarodej. kakor da bi bila tn r.jt gova ura. 44 Dajte mi pero!" In zdaj je zapisal v razredniei vsakemu tretjemu, brez izbire, uničujoč red v vedenju. To je bilo obglav-Ijenje v množicah. "Toda morda .-o pa vendarle tudi nedolžni vnirs j<» jeclja! dr. Golob. Bat se niti zmenil ni za te besede, listal, pisal, vsak tretji je prišel na vrsto. slepo kogar je doletelo, je doletelo. Prosta mesta in ustanove sv> palski o-pomin. bo vsa žalostna in prestrašena. Vsak je v mislih štel po abe-i*edi. če zadene tudi njega. Bil je 1'rien tistih tesnobnih trenotkov. k» visi odkrit upor na lasu. A las se ni pretrgal. Upor bi bil utegnil priti tudi s :trani dr. Goloba. Tega redovanja. ki je posegalo v n j-.govo učno u-ro. ne bi l>it smel dopustiti. Bat ni l il njegov predstojnik. Toda na-r.iedo da bi >: bil to "kolegialno" j omoč energično prepovedal, j«' trpe! za svoje učence, ki so ga spravili v tak položaj. Zdaj šele je prav izgubil \>.ak ugled. Spoštovanje v in — po Bntovem nastopu — pridušen nered. Nekega dne je poizkusil dr. Golob s strogostjo in odločnostjo, posnemajoč Batov nastop, a poizkus se mu je klavrno ponesrečil. S svojimi kratkimi nožicami se je hotel mogočno pognati na oder. da bi stal tam velik in ukazujoč: Sedite! — pa bi bil pri tem kmalu padel. Gromko je vrgel razrednico na mizo — mi pa smo se mu smejali. Za nas je igral le parodijo odločnega profesorja Bata. Od vseh strani so se oghsili pridušeni klici: (.'aeser ante portas. Primus Me-denjak v prvi klopi se je obrnil proti razredu in zakrival4 Bojazljivi cepci. štirideset proti enemu! Dobil jih je po grbi. Položaj je postal za Goloba še slabši. Pač mora že Medcnjak na pomoč profesorju.... Itdečkasto-plava kozja bradica ,ir- drhtela : Golob je stopil z odra. kakor da bi se odpovedal vsakemu povišanju in majhen in šibak j" stal sedaj med nami šestnajstlet-uiki. In hodil je semtertja po sredi razreda med klopmi, kakor da bi teke! .skozi šibe ; oči so mu bile kakor vlažen baržun. obraz bled. žila na čelu sinje nabrekla. Tiho in mirno so zvenele njegove besede: "In vi pravite, da ste svobodni fantje.'! Suženjske duše ste! Samo z bičem je mogoče med vas kakor krotilec med divje zveri, lfajdi — sedite, vstanite. vam bom že pokazal — razred niea — evek. cvek, cvek, evek. — to je ravnanje, ki ie ne}>osredno prišel na svoj predmet. hodeč še vedno sem te(r tja med klopmi. Tedaj se mu je srci? polagoma umirilo. Nikdar mi ni nobena šolska ura dala toliko kakor ta vzkrik. Za tre-notek -o se mojemu pogledu odkrile globine, iz katerih se mi je zlila nasproti bleščeča svetloba. Zakaj je dobrota slabotna. zakaj moč neblaga O tem še nisem bil nikoli razmišljal in tudi takrat še nisem doumel. Tako sem počenjal kakor drugi in zdelo se mi je ob sebi u-mevno. da je treba pred Batom kriviti hrbet. Goloba p'a imeti za norca. Toda ali je res moralo biti tako ? Mislim, da živi v učencih, ki so zdaj odraščenj možje, v veliko lepšem spominu kakor Bat — mali dr. Golob. ne. sme dati pregnati, povsod in vedno mora biti pripravljen na vse. Se mnogo težjo nalogo pa ima urednik fotograf. Veliki angleški ilustrirani dnevnik "Daily Skete.h" je nekoč Lskal dvojrfika. ki br b»l podoben kralju Edvardu Vil., ki naj bi nastopal v velikem filmu "Vladanje kraljice Viktorije". Za nastop nekaj minut bi prejel 50 funtov. Naslednje jutro je sluga omenjenega lista- naznanil glavnemu uredniku: "V čakalnici sedi 17 kraljev Edvardov". Bil je nad vse zabaven pogled, ko so se ti možje o-gledovali in prepirali, kateri je bolj sličen kralju in kazalo je, kakor da se je v čakalnici sestala velika družina bratov. Ker je imelo uredništvo v trnu tako velik u-speh. je šlo še dalje in Iskala dvojnike ra'znih prednikov na angleškem prestolu. In prišli so Juriji III.. 'Karli IT. in celo Henriki VIII. Uredništvo je imelo polne . ,• . . j • .... I roke. preden je odpravilo v.se. ki Nas list je nedavno priobčil po-L « , , ... . , . v , ... si - i i •-- , so hoteli bitL vsaj za nekaj časa roeilo o silni eksploziji na angle pričakovati kakih večjih dogod- poročni par belgijski in danski kov. senzaoij, sprejemov itd. —' par ter norveškega kralja. Foto-Trednik mora hiti neustrašen, se j graf je napravil posnetek, ki j.' V PLAMENIH POD KROVOM uradnem območju, edino, kar člo- , . . , . ... »se siiotlolu za vas. Sovraštvo pro- vek ima v svojem poklicu. ]e bilo! 1 . ' ti Batu je buti o na dan, a kmalu tinieeno. ...*.- . I zopet i '.ginilo in se izprememlo "Tako." Bat je odložil i>ero in žalost in tožbo. "Ali je dobrota vstal. Kakor lesen je stal razred. I rezbramhno izročena vašim nnn-"Tako je treba narediti, gospod! zanini podplatom? -Mi hočete, vsi kohga! Priporočam se." Takrat čutiti vedno zgolj pest. bodisi v p<>-smo bili še premladi, da bi bili eu-j klicu ali doma. — bodisi moški ali ški podmornici "Ij Angleški listi prinašajo zdaj podrobnejše poročilo o tej nesreči, ki je eopet upokazala, da ima Anglija neustrašene mornarje. V pristanišču CarupbeltOAvaiu je bilo vse mirno. Ura je odbila 12. Nv-kiir odpravilo na široko morje, ko se je zaslišal strahovit pok s podmornice, ki je že kakih 14 dni počivala v pristanu. Na njej so delali poskuse z novim torpedom in topovi. Vsi so takoj zaslutili, tla gre za nesrečo Toda iz daljave ni bilo opaziti na čolnu uikake iz-premembe. Podmornica je bila popolnoma mirna. Nenadoma pa je skočil .s poveljniškega mosta mož, zamahnil z rokami in skočil če/ krov. Ribiči so takoj obrnili svoje čolne in šli -za plavajočim, da bi ga. rešili. Tudi na drugih vojnih ladjah, ki .so bile v bližini, so o-pazii moža. Spustili mi v morje čolne in eden izmed teh je dohitel mornarja. Ta je povedal, da je pod krovom podmornice nastala strahovita eksplozija. Vnel .se je ogenj. Mornarji .so takoj krenili s čolnom p rot i obali, da bi u-krenili vse. kar je potrebno za rešitev podmornice. Mornarji so planili na krov podmornice, toda v tistem hipu se je dvignil izpod krova črn dim in jih omamil. Med aparatom prišel nekoliko bližje. Teža se je s tem še pomnožila, led se je udri in k sreči v ne pregloboki vodi so n.' kopali urednik, kakor tudi drsalci. M nogokrat smo že imeii priliko videti fotografa na drevesih, kan-dela'bnih, celo na brzojavni drog se povzpnejo. kadar gre za važno stvar. Ko sta angleški kralj in Fotografski poročevalk je bil | kra,jiea uiesto Bruselj, je poslan, da napravi nekaj posnet- i dobesedno visel na kov novega drsališča. Mladi dr- '»"gajni požarne hrambe ter sne-salci .so bili seveda veseli da bodo slikani v časpisu in uvrstili so X^rava redkost v časnikarskih analih. se v skupino. Ker je bila razdalja prevelika, je urednik s svojim j svoj list. mal kraljev sprevod. Urednik-fotograf .stori vse. .samo da doseže čim večji iu*peh za RUSKI NAČRTI "monarhi". Isti list je bil. ki je prvi priobčil sliko umora obdolženega in o-1 priščenenra Harohla (Jreemvooda. Fotograf pa je to dosegel le z drzno zvijačo. Ducate rivalov londonskih in inozemskih listov je čakalo pred vratmi sodne dvora-I ne. Takrat pa se je pojavil pred [stranskim vhodopn v palačo avtomobil. v katerem sta bila dva mo-i?ka. Edon izmed njih .se je neopazen približal skupini., v hipu si potegnil klobuk čez oči. zasukal ovratnik suknje in jo s hitrimi koraki ubral proti glavnemu izhodu. Vsi fotografi .so bili prepričani. da je oproščeni Greenwood in planili so za njim. Vsi so poskakali v svoje avtomobile in sledili "beguncu", ki je s svojim 1 avtom drvel iz mesta ter deset I "kilomelnrv daleč "vlekel" za se-1 boj zasledujoče reporterje. Ko je ! izstopil, .so seveda spoznali svoje-j •ra kolego, ki jih je tako sijajno I pre v a nil. Med tem pa je edini fotograf "Daily Sketcha". ki je o-i stal na mestu, po mili volji snemal oproščenega in na svobodo J pas t v I j e n ega < >' ree 11 wood a. Pred leti je i.sti list poslal .svo. jega fotografa ua Švedsko, ki naj bi "ujel" kolikor mogoče veliko .posnetkov poroke prineezinje Astride z belgijskim princem Leo- Iz Moskve poročajo k z bližan ju med Sovjetsko Rnsijo in Zedinje-niini državami, da je bila sklicana seja osrednjega odbora komisarjev in političnega urada pod ]>retl-sedstvom komisarjev in političnega urada pod predsedstvom Stalina. Na seji je komisar za zunanje zadeve podal zelo obširno in temeljito poročilo o poteku dosedanjih pogajanj z Zedinjenimi državami, o naporih sovjetskih diplomatov, ki so od londonske gospodarske konference naprej z vso vnemo delovali na tem zližanju in v okoliei predsednika Roosevelt a pripravili ugodno ozračje za vzpostavo rednih odnosov med obema republikama. Zelo zanimiva so bila izvajanja Mtvinova o tajnih pogajanjih. I-ci so se vršila s predstavniki ameriškega gospodarstva in ki so prav za prav j>ovzročila ta nepričako- bave lahko pravila pod strelni v -Vmeriki pod ugodnejšimi pogoji. .'i. Poleg trgovinske pogodbe pa želi sovjetska Rusija skleniti s Zedinjenimi državami tudi prijateljsko pogodbo veljavno /a daljšo dobo let. Sovjetska Rusija je pripravljena v pogledu komunistične propagande izpolniti vse želje Amerike in je tudi že razpustila ameriški odsek pri komunistični internaeionali. Prijateljska pogodba -med t:iko velikima narodoma hi ustalila mir na svetu, ker bi postavila v službo miru domala :J0U milijonov ljudi. 4. Litvinovu -e nalaga nujnostna naloga, da popolnoma razčisti vprašanje Daljnega vzhoda. Litvinov ima stro.r nalog, da v tem pogledu zazna točno, kakšno je stališče Amerike in če je pripravljena braniti luske interese, ako bi jih Japonska vano hiter preokret v dobro Rusi- ogrožala. Rusijo interesirajo tudi n-. Oba odbora sta sprejela poroči-1 nameni, ki jih ima ameriško zuna-io Litvinova s zadovoljstvom na nje ministrstvo s Kitajsko, llazmo-znanje in ko s+v izrekla pohvalno triva si> naj morebitni skupni a!<-< osebah, ki so pripomogle k temuiciji Rusije in Amerike za ohrani-diplomatskeinu. političnemu in go-j te v .statusa tja ima tudi prave.> do denarnih odškodnin, ker se je Amerika z orožjem vmešala na m ho pogajal s predsednikom Zeili-njenili držav o vprašanjih, ki >o bila om nijena v brzojavih. ki sta jih izmenjala Roosevelt in K:di- nin. Litvinov je dobil sledeče smer j Daljnem vzhodu in prizinlela r.ice: j škodo sovjetskim interes.»tli. N; "o- 1. Najvažnejša njegova naloga Idila so takšna, da sov jet i upajo, da mora biti. da čim hitreje pride dol bo denarni spor mogoče ugodno re- ired\seoi ker na ameriški strani več zanimanja za sed'in.ji ruski trg kakor za obresti starih •!'»!- Knjigarna "Glas Naroda*' SLO VEIN 1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Str**L New York POVESTI in ROMANf|St. ** *** uh9 veseloigra .......................... j Slovenski pisatelji H. n.: .45 Splošna Knjižnica; (NadaljevanjeA St. 24. (K. u liuiwer) Poslednji dnevi Pompejev. 1. del. 355 str., brn*. -------------------------------J4 St. 25. Poslednji dnevi Poopejn. II. del....................................Ji St. 24. (L. Andrejev) Črne ms-- poslov. -Todp Vidmar, 82 str. brnft. ____________________________JU St. 27. (Pran Krjavee) Brezposelnost In problemi skrbstva n brespooelne, 80 str- hroi._______Jt3 S«. 20. Tarsan sin opic. trdo rex....1.2« St. 31. Roba robo __________________25 St. 32. Živeti ____________________25 Št. 30. (Gaj SalnsUJ Krisp; Vojna s Jugurto, poslov. An t. Dokler, 123 s^rsol, broA._________M St. 30. (Ksarer Mefiko) Ustftl, 144 strani _________________^65 St. 37. D lata ilvali —---------» St. 88. Tarsan In svet_______..1.— Ster. 30. La Bobeme________M St 47. MltieriJ dole________L— Stev. 48. Tarzanove tlvaU .....t......3t Stev. 40. Tarzanov sin. trd vos ....1.20 St 60. Stika D« Gray* __________1.20 t. 51. Slov. balade In numn___80 t. 64. V mrtiia______________1— St 55. NaasHTjMl bolnik...........M 58. To bi onkraj Setl«..........JI C 58. Glad (BTamsmr) ----------M Potresna poVest, Moravske slike. Vojvod s Pere i Peri«, Črtice ________________________________ Tigrovl zobje--------------------------—-L— Tik sa i rotit o ----------------------------71 Tatlč, (Bevk), trd. ves. _______________75 Tri Indijanske poveatl....................30 Tunel, soe. romzu .........................1.20 Trenutki oddiha ______________________50 Torki pred Dunajem..................-Si Tri legende o razpelo, trd. res.....65 ____ ______50 ____J69 ____.6« t St Jevsfcl) I. del Zapiski te Sl «0. (Doatofevskfr) SapisM IL 4el _ nt*. 1. dal (Dootojevkl S• II dol---N YTT. det Idljot. IV. dol TIsoC In ena oei: I. zve se k___ II. zvezek___ III. cvenek..... 3 KNJIGE 8KUPAJ Tisoi in ena noC (Rape) vea. mala izdaja ...... Lgrabljenj milijonar .. V krem pi Jib inkvizicijo . V robat vu (MaU«C)___ V .1.86 .1.40 .L50 ..3.75 ..IM ..ua ... JS8 V oklopnjakn okrog sveta: 1. del----------------------M 2. del......................................J« OBA SKUPAJ ---------------.1.00 Veliki inkvfzitor......................... Vora (Waldoya), broa.......30 Vojska na ffn%fm. • slikami ______25 .75 41 Vrtnar, (Babindranatb Tagoro), trdo vezano broftiraiio Volk ^iHiil U drage pdvort£..Jl.*— trdo vesaao .................... m Tojai, mfr atT potanstvo, 1. sv. T pulili1 Ja Ua. III. sv._________ Valentin Vodnika Izbnuri spisi VodnO Vodnikova prati)ta I. 1927 ___ Vodnikova pratika L 1028___ Vodniki in preporoki ............. Zmlsel smrti ...................... Zadaje dnevi nesrečnega kralja____.00 Z% kruhom, povest ....... .......... fff Zadnja kmečka vojska _____________75 Zadnja pravda, vee_____________________70 Zgodovina o nevidnem človeku ______ Zmaj Iz Bosne ______________________ Življenje slov. trpina, Izbrani spisi AleŠovec, 3. zv. skupaj ___________L50 Zlatokopi ................L....................^>.20 Ženini naie Koprnele ................... Zmote in konec gdč. Pavle_________45 Zbirka narodnih pripovedk: I- del .......................00 II. del --------------------------46 biei do podmornice. V nie.stn zažvržurala. .sirena in alarmirala prebivaLs-tvo, ki .se je 'zaeelo zbirati v -pristani-V-u. ... . . poldom. Ivo je po.siiel poroene ee-tem časom so ze nrLsneli tudi ri- - T - , 1 1 . i i emonije. je sel ,s .svojo kamero v -1' j mesto liišo, kjer naj hi se vršil sijajen .sprejem. Tu prt j<> naletel ;na nepričakovane ovire". Zahrani- ; li so lim uporabo mjifrnezijeve nl- Medtem je črn dim popolnoma : »"i- moderurk aparatov pa v tistih zajel podmornieo. Tu so je priče- [ easih še nisi poznali. Z eno he.se- la najribe^i Pri reševanju so po-: do. bilo mu je onemofroeeno. da mahali t tuli ribiči in ranjene mor-! hi izvršil naročeno. Frednik pa narje opravili v čolne. Nekateri, ^ odločil za. drzen načrt. Ko so poskušali tudi prodeti v not?na- .i^ kraljevi sprevod približal, se retine obnove diplomatskih odno- šiti >«>v me».l obema državama. Litvinov lahko omeni >edanje«ra M«m. stnik i zunanjega komisarja Krasinske«a kot moža. ki <_ra namerava Sovjetska Knsija poslati kot prvesa j »t planika v Ameriko. Litvinov se naj pri tej priliki tiuli ž«' v podrobnostih razgovarja o mestih, kjer naj bi v Ameriki Knsija nastavila svoje konzulate in kjer bi \ Itusiji Amerika želela imenovati konzidarne nrailnike. li. Drujra važna naloira obstoji v tem, da se takoj začnejo vsaj načelna pogajanja za rusko - ameriško trgovinsko pogodbo. Za Sov- j njost podmornice, toda bn-z plin- je preril skozi množico in predno Znamenje Mirih (Doyle) JI Zgodovinske anekdoto_____________M Z ognjem tn metan_____________S.— .L2S Zločin in kaS«n: I. tn II. aresek ______ Zgodbo zdravnika Mnaniba Zlati -70 EBlfBKft SLOVENSKIH POVESTI S5 1. sv. Vojnomir ali poganstvo 2» sv. Hndo brezdno_______ S. rv. Vesele povesti 4. fv. Povesti in alike 1 sv. ftsdcfK naj bo. — Nni vsab< dttV brodi ............................15 ADVERtBE m' GLAS NARODA' skih ma^k je bil vsak paskii* za- so mogli, presenečeni policaji, man. Tedapj se je že približala vojaki in dvorjani za braniti, .se je torpedovka. Z nje so spustili mor- postavil pred švedskega kralja in narje, oblečene v obleko iz azbe- ogovodil: "Veličanstvo, britski sta, na obravai so nosili plinske narod želi videti slike te gran-maske. Spustili so se v notranjost diozne ceremonije. Xe hi vas nad-podm'orniee. Polled v notranje, letoval, pa so mi 'zahranili upo-pro^tore je bil strašen. Vpitje na Rahljati magnezijevo .svetlobo. Za-pomoč*in kričanje se je nlišalo od j ta bi prosil visoke -goste za irouii-vseh strani. Vse je bilo .narobe. t tek". Ko so ponesrečeni ugledali mor- 'Kralj se je vznevolji), a se ta-narje. ki so jim prehiteli na pomoč. so se takoj pomirili. V tistem hipu je nekdo poevetrl j. žarometom. Najhujše je bilo v je-dilniei. Posadka se je pravkar pripravljala k obedu, ko je poleg nje nastala eksplozija, ki je uničila ves prostor in mornarje pometala na tla. Posadka je štela 30 mož in sko-ro vsi mornarji so bili ranjeni. Komaj .se je prvo osu,pnjenje poleglo, že jo nantala druga eksplozija. Dim je namree udri v pro-fttop za akiumulatorje in tudi tu se je vžgal ogenj. Mornarji so planili proti izhodu, toda tudi tu so «e plameni "švigali -vsevprek. Lh nekateri so se pravočasno rešili. Druge je 'zajel ojrenj. ki se je širi) k silovito naglico. Velika sreča je 8(0 bila, da so ventilatorji delovali v redu, in črpali dim z podmornice. Sicer bi se bili vsi mornarji zadušili. Trenutki so bili strašni. Podmornica se je pričela nagibati in posadka ni imela več mnogo u-panja na rešitev. Tedaj so se -zaslišali na krovu udarci kladiva in hreSčanje žage. V notranjosti je posijala-luč. Kup ' j© bilo hudo ranjenih. gov. i». Končno je dobil Litvinov tudi nalog, da previdno pripravlja m«»-/no»t ameriško-sovjetskeira p;ik< t o renapadanjn. ki hi .se prikl.v<iti 1 Amerike pristanek iia skupno o-I: rani bo tnirn pred\*sem |>roti onim državam, ki dvigajo orožje proti njej. Program, ki -jra je vzel Litvinov jtrtsko Rusijo je važno vedeti za načelno stališče Zedinjenib esti lahkoranjene. toda ti jiiso hoteli prej iz podmornice, dokler se ne rešijo hudo ranjeni. Vse gasilno 7>r»iprave so bile na- m<;stii in txfdi funkcijonirale. Kljub temu je bila velika nevarnost, da nastavne nova eksplozija, ki uvožene v zrak podmornico. Drzni mornarji so nadaljevali z reševanjem. Pomagali so jim tudi neustrašeno ribiči. Vse je šlo naglo od rok. iKar je ostalo neranjenih in tudi tisti, ki so bili lajiko ranjeni, so reševali svoje tovariše. Tisti, ki jih je omamil samo dim. so prišli kmalu k sebi in se nato vrnili v podmornico, da bi rešili svoje tovariše. Pet u-r je trajala borba z ognjeni, dokler niso končno rešili vse posadke. Ogenj je popolnoma uničil podmornico. Ostal je samo trup. Pri nesreči sta prišla 2 ■moma-rja ofo življenje. 12 p« .jih Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" u 216 W. J.8th Street New York, N. Y. V POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ___________ ODA** HEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 15, 1033 TEE LARGEST SLOVENE DAILY fa 0. 0. JL ^eREGINA Roman iz : življenja: ZA "GLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. BRATA MALI PRED SODIŠČEM (Dalje.) 88 Tudi priče niso j>ovedale pomembnih stvari. Najvažnejša priča je bil brat (j ol maje rje ve Andrej, ki je kot pismo noša prenašal pisma. Pravi, da nikdar ni nosil Tonetu zasebne pošte, zlasti pa ne od svoje sestre Alariie. Pri tem vztrajal tudi. koso jra kon-fronlirali z Antonom. Posebno odločno je ]»a Andrej Uolmajer izjavil. da je Andrejevo pismo Antonu kcrnf-il teden dni pred umorom na domu Golmajeirjieve. Ko je Tone pismo prečital. je molčal in spravil pismo v žep. Andreja Oofanajerja m> tudi za prilegli, nato j«' j»a sledilo Vitanje izpovedi raznih pria. da tudi meni ne bo teni bo vsi dobro, kar verjemi mi. Temi ji jKjtijubi roku in teta gre v svojo spalnieo. ko je j>rej še rukrat [»okušala priti do Uršike. Smeje ** pred se in zmaj*? z glavo. Neumna mladina, pri ivajs mora biti vse zmetano, kar je mog?o-ee tako lahko razrešiti. misli. Ogrne si gorak plaSv in z vdihom se ;za nekaj časa »sede k oknu ter gleda v park. Tom gre zopet v svojo piwara^ in nemirno hodi sem m tja. Vedno hodi v svojo spalnioo iui prisfhuškuje navzgor. Dolg-o se nič j rrKa r ram* Ka ne gane. slednjič pa zasliši tihe korake nad seboj. Pogleda na strop, ZanikHl"ue tiho odq>rla irrata, sliši lahne koralo i>o .stopnicah in veži Hoče iti iz sobe. Tedaj pa sliši v vratih ključ. Naglo vgaiine električno svetrlko ter irttypi k odprtemu oknu ter se previdno skloni. Vidi svetlo, vitko jxvitavo, kot bi se odJuščila od veznih vrat in takoj spozna Pršiko, ki gre naglo čez teraso in proti parku. Previdno da ga nikdo ne bi opazil, stopi 7. okna na teraso in ji sledi v majhni oddaljenosti, vedno iskajoe zakrltja. da ga ne bi ( pazila, a»ko bi se dfručajno ozrla. Moral je iznajti, kaj je imela Uršika ponoči iskati v parku; mogoče se mu bo razrešila uganka nje-J.ega čudnega obnašanja. Uršika tiho gre dalje; bleda mesečna svetloba pada i včasih na njeno svetlo obleko. Previdno ji sledi z velikim nemir< mi. Ob roku parka Uršika obstane in se f«re proti ihišt. Pri tem dvigne obe roki, kot bi namignil'« v zadnji poadrav. nato pa ji roke omah-n-ejo in gre dalje, kot oitrpnjena, kot bi jo nosila mesečine. Njen obraz je videl samo za treaiutek; zd»el se mu zelo bled. In vedno gre dalje. Kaj j« nameravala? Moral je vedeti, kam gre ob tej uri. Oim (lail'je gre v park. tom hitrejši so njeni koraki; kot bi pred kom bežala. Sedaj jo samo včasih še zagleda, -kar posije luna skozi »veje dreves. Nato pa jo nenadoma izgubi izpred oči. kot bi njena postava izsginiha v temoti parka. Toda vedel je. da ^e na kraju, kjer jo je zgrešil, prihajala. Z velikimi oemi ji prleda nasproti, ne tla bi od sebe najmanjši glas. Sedaj stoji tik njega v f-ver.-i mest čini in zern. Ko pride tik vode, dvigne roke gre pred njim -v Urftikino s«ibo in odgme posteljo. Tora jo varno položi na posteljo in videti je bilo, kakor do jo le težko odloži iz rok. I-znnučen s-ede na kraj portelje, se skloni nad Ui^ši-kino ter poslu*-a uti-ipanje njenega srea. — Hvala Bogu, živela je! 7.a vse drugo mu je bita lrialo mar. Tudi teta Greta se je druge strani sklonila čez TJršiko, ji drgne «enci s kolinislu» vodo ter ji trplje žilo. Nato ji odpne obteko na vratu ter jo mehko brise po čelu. Vse to delata oba, ne da bi izpre-Aovorila kako besedo. Slednjič se tetia 'vzraviui »n res-no pogleda Tomu v oči. — Pokliči zdramika, Tom. 7xli «e mi, da je potrebno. Tom naglo poskoči in hiti iz so!be. Eelktrični zvonec za služabnike zazvoni in kma>hi narto prkle služabnik ves zaspan. Ves prestrašen in začtiden pogleda Toma. — nit.ro pokličite šoferja; naj se takoj odpelje v mesto po zdravnika.; moja 'varovanka je nag zbolela. Toda hitno, hitro; V hiši so vedeli vsi. da Uršiki ves dan ni bilo dofbro in zwto se jim ni zde'o čudno, ako so »poklieali zdravnika. Tom se z-opet vrne v Určikrno sdbo. Medtem jo je t«ta nafflo slekla m je poTožila na njene mrzle noge elektični ogrevalnik. Trnu stopi |K/eg postelja in gleda «v TYsikin obna-z. — Še ve«rhlo nrzavesrtna teta Greta? — Da. še vedno. • Ves izmučen setle na nt- ka nadvw podrobno opisujeta, po-! panje 'zaključeno, nakar je ob-samezne rane in 'zakh'uiujeta, da i ral)a P^ala še svoje predloge, je pokojna Amalija umrla zaradi | Zagovornik Andreja Malija dr. izkrvavitve. 'i Ivanetič je predlagal zaslišanje .-inn, da je bil Stare umorjen, ker jp tudi rzginil denar, ki ga je imel pri sebi. Po pričah je dokazano, da je iinH takrat Sitare 12.500 dinarjev. Malijevi pa da so njego-\ii ženi vrnili vsega samo 70 Din, češ, da drugega niso našli pri njem. <> polnoči je predsednik odredil spret kratek odmor. Po odmoru je sledilo nadaljevanj čitanja uradnih spisov, lokalnega ogleda in sličnih zadev. Pismo o gla^u obtoženih Mali-jev jih slika kot delamržne ljudi, ki se baivijo največ s tihotajistvom in so sploh na zelo slabem glasu. Župnijski urail in občinski nraožig lovske koče trgovca Edvarda Dolenea iz Kranja. Dolenc je pred sodniki odkrito izrazil sum, da je tisto hišo za žgal eden izmed Malijevih. Prav tako so bili prečitani obširni akti v zadevi Lombarja iu zagonetne smrti Janeza Tomaži-ča. Tudi v teh spisih izražajo zaslišane priče sunn, da ima smrt Janeza Tumažiča na vesti Mali.' Končno si prečitali kazenske liste ' obtožencev. Andrej Mali ima šest i predkazni. dočim sta Anton Mali in Marija Go'majerjeva še nekaz-1 Priča Ignac Pevec, župan v išt. | zdravniških ozvedeneev o tem. da Vidu, pripoveduje, kako je slišal Je rodbina Mali po očetu dedno kritične noči pri Anžlovarje vil, obremenjena .z bebavostjo, da jej ropot in je potem prihiteJ na po- ena teta zdaJ bebasta, dočim moč. Amalija Malijeva je bila te- sta iu bratranec umrla na zna-daj že mrtva. Obvt^til je tudi o- kih slaboumnosti. Prav tako pred-rožnike in pomagal pri prvi pre- nai bi se Anton Mali dalj iskavi. t časa opa.zoval po psi!»ijatrih gle- j Likar Jernej z Golnika in Do- njegovega duševnega stanja. Zagovornik Antona Malija dr. Vaisie se je pridružil temu predlogu tudi glede Andreja. Zagovornik Marije Goknajerjeve dr. Opuder je predlagal zaslišanje je pa so izjavili, da ne morejo tr- nekaterih novih prič, ki bi doka-diti, da bi se bila omenjena dva za,. zv. ali po dogovoru. 12 West .Vitli. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO K^BIN, IN POJASNILA ZA PO- TC VANJE ^.IIIIIIIIIIHIIIHI.IH.H1«.i»HJTIii„H,t ansons NAJVEČJA EKSPEDICIJA V AZIJO V pismu, ki ga je poslal slavni potovaleč dr. Sven Hed n P-' julija Peipinga švedski vladi, je prosil za novo podporo 100.000 švedskih kron. da ho mojrla njegova eksped eija nadaljevati svoje delo. Kazni n-predvideni dogodki, me«! drugim tudi razvrednotenje švedske krone, so povzročali velik«-stroške, glavni stan ekspedicije v Peipingu pa mora ostati v delu do 1. junija prihodnjega leta, da bo lahko uredil zbirk-, narisal k.irt«' itd. Hedinova ekspe,licija je največja. kar jih je kdaj videla notranja Az ja. V (» in pol leta svojega delovanja je požrla 2.1 milijona kron : tri četrtine tega je prispevala švedska država, ostalo zasebniki. T" dni je imel Hedinov sodelavec dr. Ii'rger Bohl n v Stockholmu prvo podrobnejše predavanje o rezultat ;h eksped-eije. Zbirke so dospele šele v majhnem delu na Švedsko in celotni pregled rezultatov bo mogoče šele čez dolgo dobo. Kot novo t je dr. Rohlin povedal, da so v Notran ji Az'ji ugotovili eksistenco človeka Že v dobi, preden so nastale neke velike goi>ki> veriga. Človek je bil tedaj priča ogromnih geol »škili ustvaritev. Dohlin je odkril tudi veliko ostankov pradavnih zavrrv in je proučil geo'o-ško na.stauj.-inje notranje - azijskih predelov od dol>e t-h pošasti do človekovega nastopa. Zbrani material ji- silno dragocen, a treba je bilo premag ti tisoč velikih nevar-. nosti. da >o dospeli do njega. mzr+n g 17. novembra: Si;.t«Midum v Houlogn« j 1 .iris v Havre 18. novembra: j .uifcjMtus v Genoa 22. rcvembra: I » ut.-chland v Hamburg V.usliuiKton v Havre 26. novembra: Eumpa v Kremen Vt-rlldiUII V KullIl/sTlt C'outf Oi Savola v Genoa lie de France v liavr* I 29. novembra: Af» V ur k v Hamburg j Ive«. Hauling v Havre j riu v l'he**t>ut>rg ' 2. decembra: i \ olfiiUam v lkfiilugiit Vulcaniu v Trat CliKtnpl.iln v llavre I 6 decembra: Hreiiirl; v Birmen Albert Ballln v llHmliurg . ■ Manhulian v Havr« j decembra: 1'hx v