stev. iss
v Trsta, v peten 18. iulQa 19»
letnik XL|V
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-pjitvu. — Nsfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lisU Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol let j L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in oprave §tev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo ▼ širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarni ti zavodov mm. po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Tri tu, ui sv; Fiauč.^u As 20L
mmm konferenca, i
PARIZ, 16. Konferenca nadaljuje svoje delo, a pristojna komisija pripravlja mirovno pogodbo z Avstrijo (ki bo pisana v angleškem, francoskem in italijanskem jeziku). V Neullyju se pripravljajo stanovanja za bolgarske delegate. Poročajo, da bo ta delegacija sestavljena od Teodorova, ministrskega predsednika, Dane-va, trgovinskega ministra, Stambuliskega, ministra za javni red, Saratova, bivšega finančnega ministra; tej delegaciji bodo prideljeni Gešov, bivši ministrski predsednik, Muskare-tov, poslanik v Washingtonu, general Lewov, načelnik višjega štaba. Morfov, Saharov in Popov. Ta delcgacija odpotuje iz Hom Pala-ske jutri. Vozil? se bo v Pariz skozi Belgrad v ekspresnem vlaku.
Svet četvorice se medtem bavi z nujnejšimi vprašanji. Na današnji seji je določil, kako naj se izvrši plebiscit v Schleswigu in Poljski. Rešil je tudi popolnoma vprašanje izpopolnitve avstrijsko-italijanske železnice in se je bavil z italijansko-grškim vprašanjem v Mali Aziji.
Proti grškemu prodiranju v Mali Aziji.
PARIZ, 17. Na včerajšnji seji zavezniškega vrhovnega sveta je bila na dnevnem redu razprava o položaju, ki je nastal v Mali Aziji vsled grško-turškega spora. Vkljub trdovratni obrambi grških interesov ▼ Mali Aziji s strani Venizela, ki je bil povabljen, da razloži svoje stališče, je bilo vendar sklenjeno, da se prepreči nadaljnje grško prodiranje v Mali Aziji in da se sklene premirje s Turčijo ter začrta meja med grškim in italijanskim zasedbenim pasom.
Dve avstrijski notL
PARIZ, 17. Avstrijska delegacija je poslala predsedniku mirovne konference dve notL V prvi zahteva, naj bi se oskrbovanje Avstrije z živežem, ki bi se moralo ustaviti sredi julija, nadaljevalo še avgusta in septembra; v drugi noti se govori o pomorskih in zračnih klavzulah v pogodbi.
italijansko zahteve gle-de Tleo-Tslm.
PARIZ, 15. Na Orsavskem nabrežji! je knela svojo prvo sejo komisija, ki jo ie svefr petorice imenoval, da -prouči kairjanske zahteve glede Tren-Tsioa. Petera veievlasti so zastopana takole: Amerika Hernbek. Angleška Tutton, Francoska Gout, Italija Marchetti Ferranbe, Japonska Hačuka.
Tlttonijevo dc!o\ anje v Parizu.
PARIZ, 16. (»Era NuovaO Komaj se je Tittoni v-niil v Pariz, ie takoj zopet pričel pogajanja, da
bi se dospelo čo skorajšnje stvarne določitve po-
ftafcjan^kega Dihu Nt iaMjučeno. da se bodo vse razne rešptve mogle izvedeti že tekom tega tedna. Kakor se zatrjuje, bo italijanska vlada, ho-IcO ludi na vem po^ju uporabljati sodeiovanje parlamenta, v neposredni ali posredni ob-Hka vprašaja za svet o mrrovnita pogojih, preden ti pogoji postar»>o v resrvci mednarodno obvezni. Da bo mogoči natančno presoditi mednaroini položaj, kakor se je razvil glede na Italijo >po premirju, se poda popolna obrazložitev smernic zunanje politike, kat-erim se je sledilo. ter se, ako privolijo zavezniki, naravno objavi tudi londonska pogodba. O nač'nu. ka.« o se rešrjo na Itali-jo se nanašajoča vprašan, a, je vsako vreomnevanje prehodno, toda splošno se mere i&mairati, «ca z ozirom na ita-fcU-ns'-i dramatski položaj, kakor <?a je maše-1 Trt t c nt v Parizu, nova italijanska delegacija ne more s'or:t-i drugega. kot prepreči" težka okroje-irja naFian- ;ega nacionalnega prograina.
Italijanska vpralarja v svetu peioris©.
PA K IZ, 16. TčttMri je Lmel včeraj o rtaSejsnsk-h vrašanjih dolge r?jzgovore s Tar-^ieu-jem, amerikanskim odpo iancem \Vi;hcem in Clemenceaujem. Razgovori se bodo nadaljevali, ker se še ni dosegel sporazum.
Izročitev bivšega nemškega cesarja.
PAlRIZ, 16. Medzavezniška konrisija za vojno odgovornost se ie bavila z izročitvijo b:v*ega\r.em-Škosa cesarja VHjema. V tej stvari »zavezniki še iriso storili nobenega koraka- 'pri nizozemski vladi.
Revizija telgijsko-Mzozemske pogodbe.
PARIZ, 16. Vrhovni medzavezniškl svet je sklenil, da 29. t. m. zasKŠi belgijske in nizozemske izvedence, ki razlože stališče svojih viad gled-ć revizije pogodbe iz leta 1839.
Jadransko vprašanje se reši še ▼ tem mesecu.
PARIZ, 16. Jacques Bainville pripisuje v »Action Francaise« veliko važnost brzojavkama med italijanskim kraljem in predsednikom Poincarejem ob priliki francoskega narodnega praznika, radi namigavanja na sedanje težave. Poicare pravi, da bi popustitev v vezeh, ki so zvezale Francijo in Italijo tekom vojne, bila oskrunitev. Kaj naj se naredi, da re pride do te oskrunitve? Brzojavka italijanskega kralja kaže morda pot, ki bi se morala
PODLISTEK
00
Osakdnnja z^ocfbn.
Danska povest — Prevedel M. C—&
Potegnil sem iz žepa njegovo pismo in ji je ponudil. Videti je bilo, da ga noče sprejeti.
»Ali nočete vsaj čitati njegovega pisma, ki je je pisal iz polnega srca?«
Napravila je kretnjo kakor da hoče iztegniti roko, hkratu pa se je premislila in rekla: Ne! ne morem čitati tega pisma. Pisal je je, kakor pravite, iz polnega srca. Gotovo ne bi bil storil tega, če bi bil poznal moja čustva. Ne, naj ne razkriva svojega srca komu, ki jih ne more sprejeti njegovih besed z istim mišljenjem, s katerim so bile pisane. Prosim, povejte mu to in recite tudi, da naj v tem, da odklanjam sprejem njegovega pisma, vidi le dokaz o mojem spoštovanju.«
Nežnost, ki je fcila v teh besedah, mila dostojanstvenost, s katero jih je govorila, veselje, ki sem je občutil, deznavši, da ne ljubi: vse to me je vzradovalo tako, da bi bil skoro pokleknil pred njo, ali na srečo je v istem prišel domov nje oče. Kakor navadno jo je g. H. zaprosil naj peva in svira. Opravičila se je to pot ter
ubrati. Kralj pravi, da gre za to, da se ohrani štiriletna zveza proti skupnim sovražnikom. Za Italijane so skupni sovražniki tudi Slovenci, Hrvati in Bosanci (ki so tudi Hrvati ali Srbi. Op. ur.), ki so vendar 5e vedno italijanski sovražniki, čeravno niso več v avstrijski vojski in so se združili v narodno skupino. Konferenca pa smatra Jugoslovane za prijatelje in zaveznike. To je točka, glede katere se Italija in konferenca ne razumete. Italijani ne razumejo tega in očitajo konferenci in posebno svoji sosedi Franciji sto »arrifere — pensees«. Toda dvomljivo je, da bo konferenca izpreme-nila svoje stališče, pa naj naredi Francija, kar hoče. Jugoslovani imajo na konferenci močno stranko, ki jo podpirajo Angleži in Amerikanci. Na ta način bo Italija podpisala mir — po zadnjih Nittijevih izjavah se da na to sklepati — skoraj tako, kakor ga je Nemčija podpisala v Verseillesu: ker bo videla, da je vsak odpor zastonj.
Bo li to dobro? vpraša Bainville ter opozarja, da ostaja samo |e nekaj dni, da se naredi tako, da Italiji ostane od miru samo žolč, podoben žolči, ki so jo zapustili mirovni pogoji v Villafranki L 1859.
»Daily Mail« upa, da stvar dobro izteče. »V Parizu je zelo razširjen up,« piše list, »da zadnje reške dogodke izbriše toplota, s katero so Parižani sprejeli italijanske čete ob priliki proslave zmage, in izmenjava brzojavk med predsednikom Poincarejem in italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom. V konferenčnih krogih se smatra za zelo verjetno, da se jadransko vprašanje reši že tekom tega meseca.«
Naloga, ki je bila poverjena Tittoniju na Clemenceauov predlog, da poroča o grško-turških vprašanjih, ne ugaja »Journalu«, ki pripominja, »da ta sklep odpira, vsled očitnih italijanskih simpatij do Bolgarske, čudne horizonte.«
Nasprotno Izjavam prejšnjih dni trde danes listi, da bodo morali Bolgarji. ki jih pričakujejo v Enghienu za 25. t. m., še precej čakati, preden dobe mirovno pogodbo. Gre namreč za tem, da se prouče in rešijo vsa balkanska vprašanja.
Govori se tudi o nameravani jugoslovansko-čehoslovaško-romunski akciji proti Madžarski. »Chicago Tribune« piSe, da je general Franchet d'Esperey bil pripravil načrt za napad proit Madžarom- Romunska vojska je v to svrho dobila francoske častnike, mnogo vojnega materijala, topništvo, strojnic, vozov za napad, avtomobile s strojnicami in zrakoplove. Toda Bela Kuhn da že zbira čete s če-hoslovaškega bojišča proti Romunski, ter je tako iznenadjenje postalo nemogoče.
Kolčakova čestitka ob priliki podpisa mir«.
PARIZ, T6. Ob priliki podpisa miru je poslal admiral Kolčak Clemenceauju brzojavno čestitko s pripombo: Rusija ovita v žalost, ki ji jo povzroča nedokončani boj za nje obstoj in nacijonalni ugled, se iskreno veseli rajK tega veselega dogodka, ki je naredil konec dolgemu trpljenju in žrtvam, ki postavlja venec zmage delu pravice in zmage, ki so ga dokončali zavezniki. — Clemenceau je odgovoril: Zavezniki, posebno pa Francija, ne morejo pozabiti us!1'*, ki j;h jim je ruska vojska naredila v prvih letih vojne, in junaštva, ki ga je dokazala. Clemenceau izraža živo željo, da bi branitelji ruskega nacijonalnega obstoja izšli zmagovito iz boja, ki ga bijejo. Zavezniki trdno upajo, da bodo v^eli kmalu Rusijo, da zavzame prostor med velikimi demokratičnimi narodi.
Holandska ne izroči bivšega nemškega cesarja.
CURIH, 18. Po vesteh, ki so prišle oficijelnim krogom v Weimarju iz Holandske, je aja-ška vlada sklenila, da ne izroči bivšega nemškega cesarja ententi, tudi če bi to zahtevala Nemčija sama. Samo v slučaju, Če bi bivši cesar sam izrazil željo, da pride pred ententno sodišče, se Holandska ne bi upirala.
Službeno se poroča, da se je obrnila bivša nemška cesarica na holandsko kraljico s prošnjo, da posreduje pri angleškem kralju in vladi, da se prepreči izgon cesarja iz Holandske.
nator Ritchook je pripomnil, da ta predlog temelji na vesteh, ki niso ravno zanesljive. Komisija je sprejela Lodgejev predlog.
Republikanec Norris je napadal Zvezo narodov ter izjavil, da so zavezniške države sklenile v začetku leta 1917. tajno pogodbo z Japonsko glede Šantunga. Navajal je domnevno tozadevno diplomatsko dopisovanje, ki so ga aprila 1913. razni listi priobčili. Norris trdi, da ustvarjate odobritev pogodbe Zveze narodov in prehod Šantunga v japonske roke najtemnejšo stran narodne, zgodovine.
IZ FRANCIJE.
Vtis ki narodnega praznika t francoskem
očBato.
PARIZ, 17. (Senat.) Predsednik Dubost je v svojem govoru spominjal svečanost 14. julija ter je zaključil: »Ponosni in svobodni pogledi vojakov so govori^: »Rešili smo Francijo iz največje nevarnosti. Bojevniški duh našega rodu vam jo izročuj* zdravo in močno: na vas je, da jo naredite veliko v miru in pravično v svetu.« Pokorimo se 'temu pozivu.
Minister Pichon se je pridružil temu izvajanju v imenu vlade ter j& rekel: »Naš narodni praznik je bil praznik človečanstva. Živi morajo biti dostojni mrličev. Moramo se najti složni pri popravljanju škode, ki smo jo pretrpeli več ko kdo drugi, in pri mirovnem razvoju, ki naj onemogoči vsako vojno, moramo biti složni, ker brez sloge so vse žrtve zastonj (Odobravanje). To je potrebno za vse narode zmagovalce, ki so odločeni, da iz zmage naredijo izhodišče za dobo dela, reda in svobode, ki jo mora uživati ves svet. (Odobravanje).
160.000 frankov odškcdrine za mor fraaoaskega narednika v Beroiiou.
PA«R1Z. 16. »Journal« piše. da je francoska vlada, na Fochov predlog, sklenila, da bo zahtevala 100.000 frankov kot oišlcodirino družini umorjenega narednika v Nemčiji in milijon -globe kot kazen proti krivcem.
Von Lersner še »poslal francoski vladi lastnoročno pisano pasmo v katerem izraža v imenu nemške vlade obžalovanje rad! umora francoskega podčastnika v BeroHnu. V pismu pripominja, da je nemška vlada pripravljena na potrebno odškod moo.
VeHkaaskl požar v gozda.
TOLONE, 16. Požar, ki je te bruhnil v gozdu, in ki je začetkoma besne! samo okoli Bor mesa, se je razširil in uničil ffozd Leoubes. Cez 30.000 arov gozda baje sežgano* Borroeški <gozd se je tudi vnel. BiH so sežgani en vojak in dva delavca, ki so pripadali voja^Hnu oddelku, ki je pribitel na •pomoč. Zvečer j^Bžar grozil tudi trgu Bor mesu, tki pa je bil ip-anjen. Telefonske »veze so pretrgane. Iz Tolotia prihaja pomoč.
Dk/NGLIJE.
Vojaški praznik v Londonu,
PARIZ, 17. Italijanski, belgijski, poljski, gr ški, jugoslovanski, čehoslovaški, romunski in siamski vojaški oddelki, ki so sodelovali pri svečanosti 14. julija, so snoči odpotovali v London, kjer bodo 19. julija sodelovali pri vojaški svečanosti. Odpotovali so s postaje La Capelle v smeri proti Boulogni.
Mirovna pogodba z Avstrijo pred angleško zbornico.
LONDON, 16. (Gornja zbornica.) Lord Prince je opozarjal zbornico na vsebino mirovne pogodbe, ki je bila izročena Nemški Avstriji, v kateri se nahaja klavzula, ki razširja italijansko mejo do razvodja in alpskih grebenov ter do Brennerja, tako da dobi Italija del Tirola, ki ni bil nikdar pod italijanskim gospodstvom in kjer govori nemški več kot 200.000 prebivalcev. Lord Prince zahteva, naj se v tem kraju vrši ljudsko glasovanje.
Lord Melton mu je odgovoril v imenu vlade ter izjavil, da je predsednik Wilson odobril, ta sklep, in da so bili delegati na mirovni konferenci mnenja, da bo v omenjenem kraju, ki se odstopi Italiji, velika večina prebivalstva, ki je za aneksijo; radi tega da bi bilo ljudsko glasovanje brezpomembno.
IZ AMERIKE.
Ameriški senat in Zveza narodov.
WASHINGTON, 17. V secatovi komisiji za zunanje stvari se je razvila živahna razprava o predlogu senatorja Lodgea, ki predlaga, naj bi predsednik poročal o tajnem dogovoru, ki je baje, kakor pravi neka brzojavka iz Moskve, obstojal med Japonsko in Nemčijo. Se-
mi dala neko knjigo, zaprosivši me, naj čitam nji in njenemu očetu. Ves ostali večer ni obrnila očesa od svojega dela in je govorila prav malo.
Naslednjega dne so izginili ti oblaki z nje nebesno vedrega obraza, vendar se mi je zdelo precej dolgo kakor da se me vedno izogiblje. To me je bolelo in n:sem se mogel premagovati, da ne bi podvojil svoje pozornosti do nje — tako, da je nje mačeha postala sumljiva napram meni in mi dajala to občutiti z veliko grenkobo. Jette pa je bila brez skrbi. Enostavno ji ni prihajalo niti na misel, da bi javno zaročeni ji ženin mogel gojiti kako drugo Čustvo, nego zanjo, ali imeti kako drugo voljo razun njene — domneva je bila to, ki je bila čudna tem bolj v družini, v kateri je bilo še v živem spominu, kako se je dogodilo nasprotno. »Vem,« je govorila često, »da se jaz in moj zaročenec ljubiva in to — Bog je priča — temeljito.«
Sirota Anton, ki sem mu moral s pismom sporočiti nezgodo, je odgovoril takoj in precej mirno, kakor ne bi bil pričakoval.
»Kako sem mogel pričakovati,« je pisal, »da bi tak angelj mogel ljubiti mene? Prav za prav si nisem niti upal, da bi gojil tako nado. Že-
lel sem le, da bi dopuščala mojo ljubezen, da bi mi dovolila živeti in delovati za nje srečo in nje zadovoljstvo. Pripravljen sem za vsako žrtev; spoštovati in smatrati jo hočem kot j sestro, če bi mi le hotela dati svojo roko, nositi moje ime, osrečati me s svojo bližino, in Če bi mi dovoljevala nado, da bi si mogel s časom pridobiti nje naklonjenost. Te n3de se ne morem odreči. Nimam nobene druge misli. — Edino, kar bi mogla napraviti konec tej misli, bi bila gotovost, da. ljubi koga drugega. — Če bi mogel zadobiti to gotovost — tako se mi dozdeva včasih —, bi bila seveda izgubljena vsaka nada, ali potem bi se mogel pomiriti.«
Ker je Anton želel, da bi te izjave sporočil Maji, sem se lotil tega — prijateljstvo odpusti mi! — veliko lahkejega srca, ali več dni sem brezuspešno iskal prilike, da bi mogel govoriti žnjo na Štiri oči. Slednjič sem zalotil trenutek, ko sem ji mogel izročiti pismo, proseč jo z malo besed, naj prečita. Naslednjega dne mi ga je vrnila istotako skrivaj, ali obenem tudi malo zapečateno pismo za Antona. Vtis, ki ga je to napravilo na-me, ne morem opisati. Skoro da se nisem mogel odločiti, da bi se ločil od tega pisma ter da bi je — posprem-
Pripomnili smo, da se to samo tako govori, toda značilno je na vsak način .— Pustimo torej narodovo voljo le pri miru, kajti sklepi na mirovni konferenci ne temelje na nji, temveč na vseh mogočih strategičnih in drugih vzrokih.
Cenzura nad brzojavnimi kabli odpravljena.
LONDON, 17. Dolnja zbornica. Forster jav- ^ lja, da je vlada sklenila, da odpravi cenzuro nad brzojavnimi kabli s 23. julija o polnoči.
Bonar Law izjavlja, da namerava vlada pre-osnovati ministrstvo, ne more pa še reči, ke-daj se bo to zgodilo.
IZ ŠPANSKE. Ministrska kriza v španskL MADRID, 17. Vsled nekega zborničnega predloga o volilnih listah je kabinet Maura predložil svojo demisijo. Datu je bila dana naloga, da sestavi novo ministrstvo, toda on te naloge ni hotel sprejeti.
IZ NEMČIJE. Nova nemška republika. CURIH, 17. Iz Koblenca poročajo, da se je ustanovila v.Birkenfeldu provizorična vlada, ki je izjavila, da pretrga vsako zvezo z veliko vojvodino Oldenburško, ter je proglasila republiko.
Davek na imetje. CURIH, 17. Iz Berolina poročajo: Minister javnih financ priobčuje zakonski načrt, ki določa velik, enkraten davek na imetje. Temu davku niso podvrženi samo nemški državljani, temveč tudi osebe, ki ne pripadajo nobeni nemški državi, ali imajo v Nemčiji stalno bivališče, ter tujci, ki se nahajajo v Nemčiji v svrho nakupovanja posesti. Davku se podvržejo na različne načine tudi delniške družbe z omejenim poroštvom, družbe z neomejenim jamstvom, zadruge, pravne osebe in družbe brez pravnih oseb.
Povrnitev Maclcensena t Nemčijo.
CURIH, 16. Dunajski listi pišejo, da s-e nemške Čete generala Meckensena. ki so na Madžarskem internirane, »povrnejo v kratkem skozi Dunaj v ■Nemčito. Na čelu teh čet bo general Macken&en.
»Pravda« piše, da bo novi nemški poslanik v Belgradu bivši <socija'l i stični zastopnik Herman VVeudel. Diplomatske vezi med Nemčijo in bel-grajsko vlado se vzpostavijo takoj po odobritvi mirovne pogodbe.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Dunajska vlada t obrambi italijanske misije.
CURIH, 16. Dunajska vlada zavrača v nekem službenem poročilu očitanja raznih listov proti italijanski premimi komisiji in celo proti nje načelniku generalu Segreju. Obžaluje povsem neupravičene napade in jemlje italijansko misijo* v obrambo, ne samo ker to mora, temveč ker je italijanska misija po svojih močeh olajševala obskrbovanje Nemške Avstrije z živili in ublaževala usodo avstro-ogr-skih ujetnikov. Vlada svari liste pred razširjanjem krivih vesti o italijanski misiji, ker je to državi škodljivo. Če bodo na Dunaju vkljub temu listi, ki bi nadaljevali ta očitanja, bo vlada prisiljena, da porabi proti njim kazenska sredstva.
IZ MADŽARSKE.
Bela Khun napade Romunsko?
CURIH, 16. Erstenta je, kakor je znano jwzva1a Belo Kuhna, da izvrši premirne pogoje, po katerih je ententmm četam dovoljeno, da vkorakalo na Madžarsko in da razpoJatgaio a vojnim in želez niskim materijalom. Sedaj se pričakuje odgovor od komunističnega komisarja. Na Duna;u mislijo, da ne .popusti, temveč da da izogibajoč se odgovoT, samo da dobi čas.
Komisiarski svet je medtem, Jcakor piše »Wiener Tagblatt«, sklenil, <La začne zopet ofenzivo proti Romunski. Vsi komisarji so glasovali za predloge •Bele Kuhrta. Samo generalisimuri Bohm }e bil proti in je predložil svojo demisijo. Napad se batje začne v kraitkem.
Komunistični svet priobčuje pripombo k naredbi o prratoinosti vojaških in revolucionarnih sodišč, po ka-teri se smrtna obsodba, ki se ne izvrši tetkom 48 ur, mora iz prem eni ti v dcismr-tno ječo. Vki'ub ententmm opominom so se vse vrednosti, ki rlh je zasjenila budimpeštanska kom-umstična vlada, poslale v inozemstvo, da se prodajo. Velik del teh vned-nosti so poizkušali prodati na Dunaju; mnogo francoskih in -angleških vrednostitic »se baje nahaja v Švici.
Is Jugoslavije.
Dogovori med Dunajem ki Bel gradom.
CURIH, 16. »Vossische Ze?tuixg« piše, da je dobila z Dunaja vest. da -se sedaj nahajao v Beljrai-U trije avstrijski dielegaiti, ki razpravljajo z jugoslovanskimi izastopndki o sklepu kompenzacijske ga dogovora med Avstrijo in Jugoslavijo. Trgovinska pogodba med tema državama bo baje sklenjena v kratkem.
ljeno od nekoliko mojih vrstic — izročil poŠti. Ni mi prišlo pri tem na misel, da je itak dobim v malo dneh pred oči.
Naslednja pošta mi je prinesla že odgovor Antena, ki je začenjal z besedami: »Ćitaj priloženo pismo...« Takoj sem pogodil Majino roko in pograbil sem hlastno njeno pismo in sem čital sledeče: »Prijatelj Vaš mi je izročil pismo, ki ste mu je pisali. Prečitala sem je z veliko hvaležnostjo na vaši dobrotnosti, ob-čudovaje Vaša čustva za tako neznatno dekle, in z veliko boljo, da ne morem vračati naklonjenosti, ki jo Vi izjavljate za-me. Da sem _ da bi Vas pomirila — pripravljena za vsako dovoljeno žrtev, to Vam hočem takoj dokazati s tem, da Vam izjavim priznanje, zahtevajoče od mene resničnega samozatajevanja. Pravite, da bi našli miru, ako bi bili gotovi, da ljubim drugega. — Nu, bodi! V resnici: jaz ljubim drugega, ali razmere pri tej ljubezni so take, da ne more postati nikdar nič drugega, nego, kar je sedaj: tiho čustvo, ki živi le v mojem srcu in ki nikakor ne vpliva na kako drugo bitje. Ker sem pa trdno sklenila, da ne podam roke nobenemu drugemu možu, ki ga ne ljubim, izhaja iz tega, da ne boste tudi mene nikdar videli v naročju koga drugega.
Reško vprašanje.
RIM, 16. <»Gxzz. di VeneziaO Ena izmed tolikih službenih vladnih agencij piše: »Po informacijah iz zanesljivih virov, se rešitev reškega vprašanja, ki jo predlagajo zavezne in "pridružene vlade, sestoji v tem, «c!a se -nz Reke in okolice ustanovi popolnoma samostojna in neodvisna država v mednarodnih, vojaških, zakonodajnih, finančnih in admirristTativui-h vprašanjih. Pristanišče bi bil« svobodno. Ce se ta predlog sprejme, bi bila Itzlija pripravljena, da da Jugoslaviji nekatere koncesijo v Dalmaciji. O razs-ežnosti reške države, o njo stiku z italijansko politično mejo in o nazseZnosti italijanskih popusStev v Dalmacfrji se sedaj vrše ■pogajanja.
Zveza od Baltiškega do Egejskega morja.
REKA, 16. (»Secolo«.) »Obzoru« poročajo iz Budimpešte, da je Take Jonescu izjavil, da se vrši živo delovanje za ustvaritev bloka ki bo segal od Baltiškega do Sredozemskega morja, in v katerem bo zastopana Poljska, Ce-hoslovaška, Armenska, (?Morda Jugoslavi ja?!), Grška in morda Madžarska. Take Jonescu ne misli, da bi se ustanovitev tega bloka morala boriti z velikimi težavami. Obžaluje, da se ni ustvaril že poprej, ker bi se bila v tem slučaju mnoga vprašanja na mirovni konferenci drugače rešila. Idejo o ustanovitvi bloka podpira posebno Venizelos in Masaryk.
Skadrsko vprašanje.
REKA, 16. Hrvatski listi priobčujejo brzojavko iz Pariza, ki pravi, da so pogajanja jugoslovanske delegacije o aneksiji Skodra v dobrem tekti.
Ministrska kriza blizu?
REKA, 16. »Jutarnji list« poroča iz Belgra-da, da je vsled spora med Protićem in ministrom Poljakom radi agrarne reforme, ministrska kriza postala zelo ostra. Položaj ministrstva je omajan, ter se more pričakovati v kratkem njegov padec. Nov kabinet bo sestavljen iz popolnoma novih elemetov.
Boj med Francozi in BolgarjL
REKA, 16. »Riječi« poročajo iz Belgrada, da so francoske čete ob priliki izkrcavanja v Lompalenge prišle v konflikt z bolgarskimi četami. Mešanje je trajalo tri ure; Francozi da so imeli tri mrtve in dva ranjenca; bolgarske izgube niso znane. Srbske čete so bile pripravljene in so čakale, da jih Francozi pokličejo na pomoč. Toda ker jih Francozi niso poklicali, se niso vmešale.
Iz I talile.
Poslanska zbornica sprejela začasni proračun.
RIM, 15. Po glasovanju današnja razprava o začasnem proračunu nima nobene važno »ti, in v resnici je veliko poslancev že snoči, takoj po glasovanju odpotovalo iz Rima. Razprava- o začasnem proračunu se bo nadaljevala tudi jutri. Zatrju e se, da se zbornica odreče počitnicam. Pesi. Di Giorgio je vprašal vlado, ali ne smatra za izdajstvo podpiranje in priznanje Kolčakove vlade. Ko je Di Giorgio razložil protiitalijanski program grofa BobriTKkega, bivšega diplomata carske Rusije, sedja-j v Kolčakovi službi, ki je bil poslan sedaj v Zagreb, kjer je izjavil naslednje: »Ne obupujte, bratje, ko vidite Trst in Gorico v italijanski ro-
Stran n.
•EDINOST« ttev. ML
V Trst«, 4m 18. intt)a It19.
kah. Ko ne bo več ne Rusije, ne Poljske, ne Ce-
iioslovažkc, in Jugoslavije, temveč bo samo Velika SJavija. boste t::di Trst in Gorica r.aša.« Ta Ibahavi izrek ni na«pravil nikakršnega vt;ska na ^hcrnžcc. Ministrski -predsednik se k <de!alr kot bi jra n? btf slišal.
R4M, 16. — Casolini je predlagal resolucijo, ki da žarnica pričakuje, da vlada poskrbi za ihitrejšc izplačevanje vojnih pokojnin m za pomoč invalidom in družicam padlih v vojni.
Mnlster za vojaške pc pere in vojne pokojnine De Coao, je izjavil, da hoče v tem pogledu čoka-eart: z dejanji, k^o mu je na srcu stvar bojevnikov, ranjencev, pohabljencev in družin pccHh. Iz-iKjpcImti ie treba zakonodajo, ki naj reši gospodarska vprašanja in pospeši sodelovonje vseh, da zmaga socialna pravica. Ohranili je treba stik z ljudstvom in f-davstvem. Treba jc primerno irre-d;ri podpore raznih ministrstev. Sporoča, da so z:; jc-H te <lu: tudi v Trentinu in v Trstu poslovati ura-d: za podpore.
Minister za poljedelstvo Visocchi je odgovarjal na razna vprašanja, izdal je odredbe za pospeševanje poljedelskega pridelovanja. To vprašanje je jk> svoji gospodarski in politični pomembnosti nad vsemi drugimi. Zemlje se je obsejalo z žitem v ram&ni letu za kakega tk>1 milijona hektarjev nia-n^e, nego povprečno pred vojno. Upadek ni posebej v zgornji in srednji Italiji, pač pa velik v južni 'in v Siciliji. Vzrok temu je v nedostatnosti razpoložljive delavske roke in živine. Za letos se prioakuje nekoliko manjši pridelek žita, nego v prejšnjih letih. Nevarnost ficzadcstne prehrane izginja sicer spričo razsežnosti svetovne žetve, afi itežave so v valuti, prevoznih sredstvih in visokih cenah ž'ita v deželah pridelovanja.
Minister državnega zaklada Schanzer je rekel — sklicevale se na svoje prejšnje izjave — da je finančni položaj iss hud, aii Italija bo znala tudi sedaj premagati gospodarske »težave, kakor je znala nadvkudova-ti take položaje tudi poprej, n. pr. v 1. 1866. V ta namen hoče v prvi vrsti sisiemizirati vnanji dolg. Kes je sicer, da morajo zavezniki T12I-txxj pomagali -tistim, ki so največ trpeli v vojni; ioda <J.o ne pomenja, da bi mogla vlada nariniti kake ipcsebne zastave volji zaveznikov, ki so nam prijateljski pomagali pri našiJi finančnih potrebah. V drugi vrsti se more fkiaočvri položaj zboljšeli z novim davkom, ki mu bo sestava taka, da se bodo v čim nejvečji meri preprcčaJa odtegovanja. Pa tudi iz štedenja pri vseh državnih upravah in pri gospodarstvih pri vsakem posamičnem državljanu, bo mcgl-a dežela dobivati elemente boljšanja. Minister je raz^žii treške, ki obremenjajo državni proračun vsled povišanja p!ač in vsled raznih na-£-:czdržavnim uradnikom med vojno in v zač-Tijlh Tnc-ecih. NagLaša, da Je vprašanje uradni šiva rabolj pereče in se mora re&ti. Tu je treba re-iorrr.e. ki jo hoče minister uresničiti.
Minister za javne deJa Partana je itzjaviJ, -da bo caj-al največjo pc-budo krajevnim energijam posebno za razvoj pristanišč in uredbo prevažanja r ► Ž.elc7nicch in po morju. Ge bodo vsi sloji poc-napore viade. pride dežela do tistega .g«-s odarskega preevita in tistega socijalnega miru, .ki gr. žele v«.
Soc:vaKs£ Mod.^liani je zaprosil prcdsoćn'štvc, naj ne dovoljuje, da ljudje, ki ne pripadajo zbornici, molijo razprave. Obžaluje, da se ministri cgla-šajo za besedo šeJe na kcncu razprave, vsJed česar ni mo-lno razpravljati s potrebno resnostjo.
Predsednik je izjavil, da se je vedno držai poslovnika ter da scg-!aš«a s poslancem Modiglianom. naj se razprave vrše s potrebno resnostjo, redno »n s potrebno mirnost jo.
C3'/"va je izjavil, da zbornico \Tzn-crrrirjajo razne oMožfce morali-čne naravi, nanašajoče se na izmenjeval ni zavod in tehnični odbor za prehrano. Zahteva hore preiskave.
Minister Scfcanzer je priznal težo onih obtežb in je zagotovil, C a odredi streso p'eiskavo.
SocrjeKst Maffl je predložil dnevni red, zahtevajoč, naj se po pore žrtvam vojne ure»?n-:č3jo to-Kko po besedi zakona, kc-VIkcr po organizaciji izvajanja. Pomnože naj se zdravstvene odredbe, da se v?, j deloma popravijo velike škode vojne na sc-ci jal nem zdravju. Zabteva poirvidošeenje za vojne pregrehe.
S-- eTa-iist Casa*«ni se je s svojo reschioijo zavel za vzgoj-eva.^Ijice obroke, ki co izkJju'ene od pobrljškov, dovoljen'h ravnokar nameščencem v javnih službah. Vlada naj reši iz krivične bo.'c o i obje, ki se žrtvuje tako kočljivemu delu vz-goje. zui-tevajočemu potrpežljivosti. To zahtevate človekoljubnost m pravioa.
Naučni min^rer Dacceili priznava vse to, ne ve pa, a£ in v kaki meri bo finančni mkrister pripravan za nadaljnje žrtve 4emu csobju v prilog.
SocijcTiS' Bninc!ii je predložil resolucijo, zz-hte\, ai'očo točno in raci;ona!no razprodajo vojnega materi ala, posebno zdravstvenega. Opozarja m irunoge re'odno-ti in zlorabe pri taki razorodaji, ki so v škedo državnim koristim. Obsoja tudi birokratsko počasnrst. Zahteva hitTe in splošne uve be zavarovanja za siučaj bolezni.
Ko je - edsed-nik naznanil, da je razprava za-kl'učcje	v-1 uriniSchaczer, da bo
uvaževal priporočila v raznih resolucijah. ZaprosiJ pa je. naj se ti urnrJknejo. kar se >e zgodilo. Na to je M začasni proračun sprejet.
Po?ianec MotL"> !iani je predlasral, naj zfconrica odioži razprave za tri dni. Ne bo mogla zaoeti z re^nravo o volani reiormi, ker se vsled splošnega št r. ' a črkostavcev ne morejo dostaviti pcslan-ctm poročila.
Mn^trski predsednik NIttl jie zaKeval, naj <se ta r a'prava rečne jiUri vzlic hi^siim težavam vsled štra'ka. Splo-ni štrajk da je sedaj nieupravičen, ko je vlada izjavila, da ne bo posredovala v notranjih stvareh drugih dežel. Nadeja se. da se javni red r.e bo kzr.i ter ća Italija poda zgled o svoji držav-ijaoski vzgoji.
Modiglianov predlo« je zbornrca odklon-Ma. Jixri bo torej začetek Tazprave o volilni reformi.
Vrlina ref«>rma in nove volitve.
J?IM. 16. Po drugem, za vlado ugodnem glasovanju, ki se je vršilo nocoj, prične zbornica jutri razpravo o voWni reformi, za katero se misdi, da bo za.vzemala vse seje. ki se bodo še vršile ta mesec, ker je v govorniškem seznamu vpisan h 50 govornikov, za katere ni misliti, da bi se odrekli besedi. Ce se vcJiina reforma sprejme, se bodo nove volitve, ki se bodo hrezdvorrmo vršile me-eeca oktobra, že vršile po novem zakonu; če bi pa volilna reforma ne bila sprejeta v parlamentu, bi sc volitve vseeno vršile meseca oktobra in sicer po starem zakonu. Sedanja zbornica se po dovršeni razpravi o voHini reformi odgodi in naibrž ne skliče več. Mirovno pogodbo bo »potemtakem, kakor se ceni, imela odobriti nova zbornica.
Crkostavska stavka v Rimu traja še vedno.
RIM, 16. Stavka črfcos*avcev se nadaljuje. Izhajajo samo »Oiornale del Popolo«, »Avanti« in »Popolo Romano*. Včeraj so se vršila pogajanja med -tiskar nar j« vn stavkujočimi črkostaveš. Sklenilo se ni nič, pač pa se je ugotovilo znatnu zbfi-fenje.
RIM, 16. Predvidevalo se je, da pride med čr-kostavci in izdajatelji listov do sporazuma, toda
sporazum se še ni dosegel. Včeraj so črfcostavci sklenili resclucijo, s katero pozivajo svoje vodilne odbore, da ne upošte*viajo nikakih predlogov, ki bi ne pomenjali popolnega sprejema njiliovih zahtev, ki se wora.u ud«?>tvati s L julija 1
Italijanska železoičarska zveza ne bo sodelovala v spiošai stavkL
RIM, 16. Italijanska železničarska zveza (fascio
dei ferrovieri italiani) je zavrnila poziv, da bi sodelovala v mednarodni stavki 20. in 21. julijo.
General Grazloll v Rimu.
PIM. 16. Prispel je v Riin poveljnik mesta Reka., general GrazioH.
KsrJansKU o Rusiji.
11.
Ali žrtev je naakrilila sile našega iznemo-g!ega naroda. Vrv je bila preveč napeta in je pečila. Rusija je bila paralizirana, .ali — skupna stvar je bila rešena! Sedaj je boljše-vištvo — ki je bilo posledica tega končnega junaškega napora ruske demokracije — postalo zaveznikom v pretvezo za njihovo politiko, naperjeno toliko proti Rusiji, kolikor proti demokraciji.
Dandanes nadaljujejo zavezniki nemško politiko Bresta Litovskega. Kak program so predložili tam Nemci kot potrebno podlago za Srednjo Evropo? Da se razbije Rusija s pomočjo razkosanja in da se izvede centrifugalna (sredobežna) politika narodnosti, da bi se tako sestavil obrambni obroč od Baltijskega do Črnega morja! Mari pa ni ta program, ki ga je prevzela Francija pod pretvezo, češ, da je potreben zdravstveni kordon proti boljše-vištvu?!
Cesa pričakujejo od takega separatizma? Jaz se ne morem varati v tem. Dobro je bilc; da je provizorična vlada proglasila poljsko neodvisnost, da je dovolila široke avtonomije Ukrajini in Estonski, in jako široke svoboščine Finski. Ali, tudi brez ozira na dejstvo samo, da majhne dežele, kakor ste Estonska in Li-vonska, ne morejo živeti od sebe, ie nesmiselno misliti, da bi narod 100 milijonov privolil v to, da ga odrežejo od morja.
Nato je Kerjenskij izrazil nado, da Velika Rusija vendar vzkrsne. Ruski narod ne prizna nikake meje, ki ne bi biia določena v sporazumu žnjim. Predvsem pa ne prizna poljske meje na škodo Velikih, Malih in Belih Rusov. Brez Rublje se mir ne more skleniti! Kar se tiče Carigrada, je bil on — Kerjenskij — vedno nasproten Miljukovenu, ki je hotel, da Rusija pridrži Carigrad zase. Rusija se more zadovoljiti z nevlralizacijo morske ožine ter z izrecnimi pravicami Rusije v slučaju nove vojne. Glede boljševištva je rekel, da ga bo mogla edino le demokracija uspešno pobijati. Isto-tako je uverjen o veliki koristi od tega, da Rusija deluje v sporazumu z zapadnimi vele-vlastmi. Da pa se pride v okom ruskemu stanju, za to je edini izhod v tem, da se podpira ruska demokracija in ne reakcija.
Na pripombo novinarja, ca se vlada Kerjen-skega obdolžuje mlačnosti in nezadostne energije proti boljševikom, je odgovoril Kerjen skij:
»Je sicer težko odgovoriti na te obtožbe. Vendar moram reči, da je bil položaj provizo-rične vlade najtežavnejši. Prišla je v času splošne anarhije. Če je sploh kaj čudnega, je to, kako smo mi — brez vsakega sredstva za vladanje — vendar mogli upravljati, opirajoč se na moč narodnega oduševljenja, in pa na globoko čustvo moralnega političnega vstajenja, ki je povzdigalo vsakogar.
Svoje izjave je Kdrjenskij zaključil z besedami, da ne bi bilo ni najmanje pravično, ako bi svetovna demokracija zapustila rusko v časih sile.
Domala
Zaradi splošne stavke, ki se prične jutri, v soboto, opolnoči, in bo traiala do pr-nedeljka opol noči, naš list v nedeljo in ponedeljek no izide. V . orek zjutnaj pa izide list zopet rcc.no ob navadnem
času.
Zadnja seja mestnega sveta. Včeraj ob 20.30 je
sklica! župan mestni isvet k zadnji predstavi. Za-crinša'lo se je dvignilo ob 22.35. Na pozornici je bil bil zbran ves ansambl mestnega svera, da odigr-zadnji akt trcde;anske drame.
Zupan je vstal in prečita! pismo generela Pe-tittija, ki se zahvaljuje meutnenru svotu, da ga je imenoval za častnega meščana. Priobčil je oporočne določbe Gvida Zanettji, ki <}e kot italijanski prostovoljec padel na bojišču in zapustil občini vse svoje imetje, 470.000 K, za ustanovitev patrijotič-ne ustanove.
Priobčil je tudi oporoko pok. Adeie ud. Udovi-vicicn, ki je 100.000 K za ustanovitev šole društva »•Loja Nazionale«.
Povedal je, da zaMeva trgovinski muzej, naj mu občine izplačuje podporo v lirah alla pari. in da se bo odslej dalje plačalo za vožnjo v občinskem tramvaju od Gcldonijevega trga do Sv. Sobote 25 stat. ob dejavnikih in 30 stot. ob prazni-nikih.
Zupan je sveče poročflo iz&rpel. a dejanje se je vršilo da4;e. Vstal je Brocchi. Nregovo besedilo je šlo največ tistim, ki ni«o videli prvih dejanj, kajti s svojim govorom jim je pojasnil, kaj se je prej godilo na tej pozornici. Povedal }e, da )e šlo težavno. Brez denarja, brez uradov, brez programa, tako so mora-Ii delati poprej. Urade jim je uničil :prejšnji cesarski komisar, ki (cm je namesto imetja 24 milijonov pustil 56 m lijonov dolga. Kdo jim je vzel program, ni povedal. »Naša naloga ni mogla bi«ti ta, da redno upravljamo občino«, je rekel Brocchi. Nadaljeval je, da so morali pripraviti tža za bodočo upravo. Bili bi zapustili svoje mesto, da jih ni vlada pozva?a, naj vendar ostanejo. In tako so ostali, toda v vsem so b:~!i navezani le na vka-do: če je bilo treba denarja, so morali teči k vladi, če jc bito drugih sredstev, vlada jim jih <je vedno radovcijno dala. In sedaj so mirni: zapuščajo po-zornico, zapuščajo upravo, in se zatekajo zopet1 k vladi, ki naj seda? prevzame mestno upravo. Gotov je, da bo viada upravljala mesto v njihovem duhu.
Prosi župana, naj izrazi hvaležnost mestnega sveta N. E. vojaškemu subernatorju in N. V. vojvodi d'Aosta. Prosi mestni svet, naj izrazi hvaležnost županu, ki Je vedno modro vodil njihovo delo (odobravanje na pozornici in med publiko.)
Končno predlaga, naj se pokKče vsak mestni svetovalec po Imenu in naj se vpraša, če hoče še nadalje oetati na i>ozornici mestnega sveta. Vsi so rekli: Ne!
Zadnji prizor: župan se zahvaljuje mestnemu svetu. Svojo zahvalo konča s klikom: »Živda kalija!«
Ara Čamilo prcdda&a, na6 se pošlje pozdrav Reki. Sedaj pride slovo: asesor Gabrielli se zahvaljuje v imenu občinskih uslužbencev županu in svetovalcem in izraža up, da jih bo še videl na teh stolicah.
Zagrinja^o pade, drama je končana. Ura je: 23'2S.
R asova odbodnica. Predsnoonjim je bi! v prostorih Glasbene Matice poslovilen večer načelnika pevskega zbora Glasbene Matice, -g. Frana Rusa.
Kot izboren pevec, najJiubeznivejši družabnik, dobrodušen in vesel, zlata duša, ^je -bdi priljubljen vsepovsod, in ^prepričani srno, da ga ni človeka v naši jugoslovanski tržaški družbi, ki bi ga ne cenil in v resnici imel rad. V svojem poklicu, kot ravnatelj Splošne hranilnice, pravi strokovnjak, kot izboren učitelj na naši Trgovski šoli, kot član in odbornik v raznih naših narodnih društvih, zlasti pa kot iduša Matičnega pevskega zbora, je deloval gospod Rus z vso vnemo in navdušenjem za našo narodno stvar, in zato gia bomo tudi res težko pogrešali in moremo le obžalovati njegov odhod. Toda razmere 5o pač take, in ko že mora oditi, mu moremo !e želeti vso srečo na njegovi nad al jni poti življenja, prepričani, da tudi v svojem novem delokrogu ne pozabi tistih časov, ki jih je preživel v delu in trutki, radosti in žalosti, -tu deli med nami ob sinji Adriji, da nam ohrani zvest spomin, kakor ga mi ohranimo njemu. Poslovilni večer, h kateremu sc je zbralo lepo število pevcev Glasbene Matice .n drugih slavljenčevih prijateljic in prijateljev, e bil gospa-u Rusu najboHši dokaz, kako nam je bil Pub in drag. Izreklo se je več poslovilnih napotnic in zapela se je cela vr-ste naših narodnih, gespod Rus sam in pa gdč. Mezgečeva sta nas pa razveselila z nekaterimi samospevi. Lep večer }e bil«, ie škoda da ve bil v slovo onemu, ki bi ga najrajši pridržali v svoji sredi. Srečno pot, dragi nrijuteij, :n na skorajšnje zopetno svidenje!
Iz krogov upokojencev južne železnice smo prejeli: Po dolgih priza-devanjih, posredovanjih in shodih so LIoydovi upokojenci slednjič dosegli, da so se Hm po»kojuine priznate v lirah izenačenih kroni. To je bila nojpravičnejša zahteva, ki je morala biti spre-jeta in italijanska vlada je razumela potrebo in dolžnost, da je poskrbela z lastnim: sredstvi, kjer zasebni zavodi socijalnega enačaja ne morejo s svojimi močmi nadvladati kjižev, izzvanih o»d vojne. Na ta način se je preprečilo, da ne bodo tako hudo zadeli nameščenci, ki so skozi •c-'olgo vrsto let žrtvovali del svo.ih skromnih dohodkov, da bi si zagotovili manje bolestno starost. — Isti vzroki -bi morali veljati tudi za up<?kojence južne žetezn:ce, ki jih je njihovo ravnateljstvo .popolnoma pozabilo. In tu ni pomankanje na sredstvih, ampak nevednost izkoriščevalcev. Voditelji i Južne« se ne brigajo čisto nič za te nesrečneže od katerih truda so obogateli. So majhne penzije >:o, ki so le peredkoma prekoračile 100 kron mesečnih. A še gfcdc teh bornih zneskov ni smaitralo ravnateljstvo južne železnice za potrebno, da bi jih dalo na razpolago. Pošilja marveč vsaka dva. tri mosece neko svoto, ki se potem na kak način raz>deJjuje med tiste sestracance. A ni malo takih, ki ne dobivajo skozi mesece niti vinara. Kako žive? Tako, da prodajajo zadnje stvari, ki so jim še ostale, da delajo dolgove, če je kdo med oim.: tako srečen, dat najde kje zaupanja. Vemo, da je bila predložena gubernatoratu spomenica, ki je bita z vso h6trret\'o odposlana italijanski nrisi}i na Dunaju. Ali birokratsko postopanje je dolgotrajno. In kak je namen? Ne gre tu za znatne svote. Naj italijanska vlada žrtvuje, ali naj predpteča te zneske. Ne verujemo, da ne bi imela sredstev za to. da prisili južno železnico k vršenju dolžnosti. Treba je poskrbeti nemudoma. Jesti je treba sleherni (Jan, a dotičniki ne vedo več. do katerega svetnika naj bi 6e obrni'k Stori na.7 se torej hitro!
Ob svojem odhodu, oziroma preselitvi pozdravljajo finančni stražniki: I. Hvala, L Buhinar, I. Dekieva, A. JericiJo, F. Kenda, A. Zerovec, I. Di-siot in A. Gombač.
Viceadtairal Unrberto Cacnl. doslej poveljnik in upravitelj v Puli, je premeščen k poveljnišitvu prvega vojaškega oddelka v Speziii.
Upokojenci južne žeiesuiice bodo imeli 23. t. m. ob 18 sestanek v veliki dvorani Delavskega doma. Na»> pridejo v«!
Otroci na prehrani po Hrvatskom. Starši, katerih otroci so se te dni vrnili s Hrvatskega, naj se zgla-se na Acouedottu 20 v nedelo, 27. t m., ob 10 dop., in ne to nedeljo, kakor je bilo pomotoma javljeno včeraj. Pridejo naj »gotovo, da dobe otrokove uradne listine. Obenem naj pridejo tudi oni, ki imajo otroke še tam na prehrani, da izvedo kaj o njih.
Telovadno društvo Sokol na Vrdeli ima svojo redno odborovo seno v torek, 22. t. m. ob 2>1.
Razpis štipendij. Do 20. septembra t. 1. ste raz-Tiiscci dve štipendiji iz ustanove dr. Angela vit. Darri-nca po iK 1500'—, namenjeni v Trst pristojnim dijakom, brez razlike vere, ki so dokončali •tamkajšnjo državno obrtno šolo, v oJajŠajTne ustanovitve obrata aJi za potovanje v svrho izpopolnitve v njihovi stroki. Prošnje je vložiti na mestni magistrat in jim te treba priložiti: rojstni list, dokaz .pristojnosti, zadnji dve šolski izpričevali, ubožni list.
»Njiva«, št. 11, ima naslednjo vsebino: Dr. Ivo ŠorJi: Pogovori (nadal-jevanje). — Jožko Kra»: Glad (pesem). — J. Pahor: Viseče stene. — Janko Samec: Dva žarka (pesem). — Marija Kmetova: Golobovi (nadaljevanje). — Milan Skrbin-šek: Slovensko gledališče v TtsIu v sezona 1918— 1019. — Ferdo Kleinmayr: Priroda v bogoslužju in bajeslovju prvotnega človeka (nadaljevanje). — Pregled :Glasbeni, socijalni, gospodarski.
Našel se je izgubljen vol pred mesecem dni. Lastnik naj se z«lasi pri županstvu v St. Petru na Krasu.
Nesreča pri žaganju. V Lk>ydovem arsenalu ie včeraa Anton Zorn, star 18 let, ki stanuje v ulici Lavatoio 204, nekaj žagal in si pri tem odžagal vse prste na desni roki. TeJeioniraH so rešilni postaji, ki ga je dala prepeljati v 10. oddelek mestne bolnišnice.
Tatvina. Trgovino s pohištvom v ulici F. Ver.e-zian so včeraj obiskali nekakšni »kupci«, ki so »kupili« preprogo in druge reči. Ko je lastnik te trgovine, Peter BeJelli, prišel v prodajalno, je takoj zapazil, da mankate omenjene reči. Iskal je povsod denar, toda našel ni ničesar. Mogoče so kisici v najrHci porabili. •.
Tatovi ▼ past). Včerai okoH 1 so karabfnjerji, ki so se nahajaH na fcorzaem trg«, slišali kKce na pomoč. Klicala je neka ienska iz hiše 35 na Korsu V. E. Prihiteli so bKže in odprli s ključi, ki jim jih je vrgla ženska skozi okno, hišna vrata ter tekli po stopnjicah v tretje nadstropje. Tu jim je prišla ženska nasproti ter je vsa prestrašena pokazala na vrata nekega stanovanja ter zašopetala: »Tukaj notri so.« Karabinjerji eo takoj razumeli, za Ikaj da gre; prijeli so za kljuko, toda vrata so bdla zaklenjena. 2e so pomislili, da imajo pred seboj kako nesrečnko, ki se ji je zmešalo, tpda ženska je še vedno kazala s prstom na vrata in šepetala: »Tu-kai notri so; videla sem jib, kako 60 šli notri; tatovi so!« V item se je tudi izza zaklenjenih vrai slišal nekak šum. »Odpri, kdor «!« je za grmel karabinjer... Nobenega odgovora. »Odpri, če ne, uderemo vrata!«... Nič. Samokres v roke, močen sunek, in vrata so odietcla. Za vrati je sta! mož, ki se ie strahu tako tresel, da «1 mogel izprego-voriti niti besedice. Kazal |e s prstom proti nek* sobi in se ni ganil t mesta. Karahnjerji so odprli vrata, fcatera jm ie ta nesrečen vlomilec pokazal, tenki v sobi ni bHo nikogar. Hoteli so že v druge sobe. ko je prestrašeni možakar naenkrat prišel do besede. »Pod vzmeti je,« je šepnil. Karabinjerji so stopili k postelji in privadigidK vzmeti, pod katerimi <se je stiskal druci nesrečnež, ki je bil $e bolj v »trata kot njegov tovariš. Karabinjerji so ju ko-
maj potolažili. Peljali so ju na policijsko postajo, kjer sta povedala svoji imeni: Miho Pessei in Franc Siega.
Stanovanje, ki sta ga ta dva ponočna gosta obiskala, pripada turškemu vicekonzulu, ki je sedaj odisoten. V stanovanju so našli mnogo vlomilnega orodja. Ta-tova sta bržkone hotela vlomkt železen zaboj, v katerem se nahaja zlatenina, toda -preden se je tatovoma posrečilo, da bi ga odprli, so ju karabinjerji zasačili.
Zakonske sladkosti. Avguština M. stara 33 let. ki stanuje pri Sv. Ivanu 1725, se je včeraj nekaj eprla s svojim možem, ki jo je hudo pretepel. Na rešilni postaji so ji dali prvo pomoč.
Porotno sodiiCe.
Včeraj zjutraj se je morala vršiti razprava proti Hermanu Pittonu, Karlu Borcaizzi in Ivanu Spcl!ar-ki se je bila Z2čela že dne 2. jtmija t. 1., a je bila vsled odsotnosti dveh prič odložena.
Ta čedna trojica je obtožena, ca se ie januarja preoblekla v iitalijansko vojaško uniformo in »preiskavama« po stanovanju zakonskih Rijavec ter jima odnesla 99.000 kron.
Bonazza ima tudi na vesti, da ie prišel, preoblečen v karabinjerja, v Costanzovo stanovanje, kjer je zaplenil 5000 kron in nekaj zlatenine. Ko so pa včeraj klicali priče po imenu, se je zopet izkazalo, da manka glavna priča Anton Costanzo, ki se seda-ii nahaja v Ameriki. Porotnik Mario Lang je izjavil, da se bi ne moglo soditi po vesti, če se ne zasliši ta priča.
Odvečniki zahtevajo, naj se razprava odloži. Sodišče sprejme ta predlog, in razprava je zopet odložena.
S tem je zaključeno sedanje delovanje porotnega sodišča; otvorilo se bo zopet šele septembra.
Borzna poročila.
Tts<, dne 17. julija 1919.
HALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša prisvoibina L 2*—.
PRODA se nova spalna soba in oprema za trgovino z mešanim blagom. Barkovlje-Boved 35K
38S0
PRODA se malo rabljen štedilnik. Ulica Crociferi 1 II. nadstr. vrata 9.	3SS1
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove inseratul oddelek I dipf>s«i pod štev. B 121.	(B 121)
UČITELJICA izvežbana v francoščini in ir.jmsC:-ni, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Ac<jue-dotto 33. IV. nadstr. levo.	P 711
HIŠICE z vrtom, zemljišča velika in majhna se prodajo radi seliive. Cena 4 -32.600 lir. Naslov pove ins. odd. Edinosti pod št. 33S3.	3383
GOSPOD (sam) išče kuharico. Zglasiti se: Pendi-ce di Scorcola št. 533, Vitla Emilia.	3384
1SCEM mebllrano stanovanje ali cno-dve sobi z uporabo kuhinje. Ponudbe pod >R. M.« <ia ins. odd. Edinosti.	3385
KROJ.4CNIC.4 Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, 111 je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
FOTOGRAF A. JEPKlC, Trst, nI. detle Poste št 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
SLOVENKA, MODiSTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Alessa.idro Volta št. 2 V. nadstr., vrata 19.
Jadranska banka	250—	255
Cosuiich (Austroamericana)	610—	620
Dalmatia (Parobr. dr.)	310—	320
Geroliratch	1600—	1650
LIoy4	1000—	1050
Lussino	1625—	1675
Martinolich	465—	495
Navigazione Libera TTiestina	1825—	1875
Ocean i a	480—	500
Premuda	670—	650
Tn-pcovich	590—	600
Assjcurazioni Generali	16500—16750	
Riunione Adriatica	3000—	31G0
Arrupelea	465—	475
Cement Spalalo	350—	360
Čistilnica petroleja (Raff. Olti Min )	1600—	180(1
Čistilnica riža (Pilatura riso)	370—	390
Krka	345—	355
La<i\'ede!n-:ca v Tržiču (Cantierc)	320—	330
TržaSki Tramway	240—	245
Tržaška tvornica olia (Oleffici Triest.) 950— 1000		
PRODA se radi odhoda naslednje pohištvo: Omara, pisalna miza starinske oblike, pisalna miza v obliki tremoau, priproste dolge mize, razne šipe itd., ulica S. Francesco d'Assis! št. 4. IV. nad., v dvorišču. Rendlč, slikar.	B 90
ZLMfiRiilCa G. FINO, TRST
se nahaja na Korzu St. 13 (bivša zaiernlea G. Z R<OV!T2 & FlgSi^)
Vel T* a izbers srebrnih In xlatih ui. uhanov. vertJic
-j
>!vSa I
9Si3> 9
c itd. I
Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino
MAN11FAKTM3A BLAGA
tvrdke O. N. Ravallcc v Trstu, ul. Vincenzo Belllni 13 (istei ctffl! sv. Aihaa ar/?]]
j--Vsak dan novi prihodi.--—
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naš ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Mihael Gotfiinm
gostilničar
v starosti 70 let, previden s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predrai epa pokojnika se bo vr$it danes, v petek, 18. t. m., ob 17.30 iz hiše žalosti Skedenj št. 435 na domače pokopališče. TRST, 1*. julija 1919. Uršula, soproga. — Just, Ana por. Opara, otroci. — Justina, nevesta.
Rudolf Opara, zet in vnuki.
Novo pogrebno i>odjetfe Trst. Corso V. E. III. 47.
NM DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne maje, čcsalniki, pisemski papir, pipe, radirke, trakl za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago.
GIAC0M0 LEVI, Trst ulica L HicolD št. 19.
Rozpls službe
oblinskesa tiinika v NakEem.
Prosilci, povsem vešči občinske manipulacije, naj pošljejo s oje prošnje na županstvo najkasn«ji do 24-t m. čiser se ž^li in se bodo tudi upoštevaj oni pri oddaji službe, ki se osebno predstavijo na županstvu, da se jim pojasLijo razmere in dolžnosti
Ž nske, veiče uradnikih poslov in knjigovodstva, niso iz*ljLČ?ne.
Mesečna plača je 228 lir 33 cent Županstvo v Naklem 15. julija 19*9. Župan: Albin Štrekelj.
i
JADRANSKA BANK
Dela. glav. K 30,000.0 K). Ressrve K S.50J. Centrali; TASf
fla m ti Riairai) i - m J. Htiin
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotar. Ljubljana, Metković, Opiti j i Split. Šibenik. Zada Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v bmčno stroko spadije!« posle
Sprejema vloge
na hranilne knjižice proti 3i/«% letni-« obre-stim v bancogiro-prometu proti 3->/o letnim o-brestim !!« odpoved navezane zneske spre-iema po najugodnejih pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slutaja.
Uji i itia vrni« mlili (Sila iuvttvi
Blagajna posluje od 9 do 13
angleške, ključavnice, ključi, pile, žage za železo, oroije za mizarje in mehanike itd.
ZALOSA ŽELEZNIKE
Trst, ul. Fati3 Fifzi štev. 17.
ZALOGA UR IN ZLATAKINE:::
na veliko izbero se vdobi pri
A. POI/H v Trstu
TRO GARIBALDI (BARRlEltA) 3.
Dr. FHANZUTTi
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioichino HB Rossini Štev. 1'2, vogal ul delle Poste. Mfi TVhniSki v »dja A. Johnschcr, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaka - Izdirmje zob ga orez oolećin. Plombiranja. Umetni zo*>je
Kiscva klseJIna t nj^ki soda bikarbonat S.easr itske svaie Riinati škrobni klej Lim
Arabski guni „Kordofan" Pristno svinčena rdečilo Lu&l. naftalin, lu .kinast Pristno ku una lanana o!"e Vo čilo za čevlje m *e3aaih
ikatljicah Kristalna soda Modra ta ica Zelena gaS ca Žveplo dvakrat čiščeno v veliki mno2ini pri
H0LLAHD1A COLONIAL
druStl x o m. J. v Trstu V. Pler luigl da Palesirlna 2 (vogal ul. Coronta)
Te eTon Int. 24-03«