Zmaj v sodobnih gospodarskih tokovih
Tf>m, kjer Šmartinska cesta zavije pod železniško progo, se ob železniškem in avtomo-bilskem trušču že skoraj 50 let stiska ljuibljanska tovarna baterij »Zmaj«. Ozek prostor med železndco in cesto ne do-pušča več nobenih dograjevanj in zaradi teh utesnjenih in ne-primernih prostorov, ki so za-sedeni do zadnjega kotička in ki tovarni ne nudijo nobene možnosti več za normalno raz-širjeno poslovanje, se v »Zma-ju« pripravljajo na selitev. Prav zaradi teh načrtov v pod-jetju že tri leta niso nič inve-•stirali, saj večino sredstev od-vajajo za nove prostore na in-dustrijskem kompleksu Iskre v Stegnah. Objekt bo veljal okrog 90 milijonov dinarjev. Vendar so se znašli y zelo ne-ugodnem obdobju za investi-ranje, kajti sami stroškov te investicije ne bodo zmogli, bančnih sredstev za nove in-vesfcicije pa zaenkrat ni. Tako bodo s selitvijo morali poča-kati.
Utesnjenost pa je tudi eden izmed vzrokov, da se je v pod-jetju močno razvila inovacijska dejavnost; ta je vnesla v pro-izvodnjo že nekaj novih last-nih avtomatov, ki so olajšali proizvodnjo in povečali kyali-teto. Izpopolnjujejo tudi bate-rijske sisteme primarnih bate-rij, to je tdstih, ki se naknad-no ne polnijo.
Kljub prostorski stiski pa v »Zmaju« izdelajo kakšnih 35 do 40 milijonov baterij na le-
to, ki jih v glavnem, prodajo doma, kjer imajo med tremi jugoslovanskimi proizvajalci baterij velik delež. Za proiz-vodnjo baterij pa morajo uva-žati kar 25 odstotkov surovin, kot so acetilenske saje in sal-miak, ki jdh v Jugoslaviji nih-če ne izdeluje. Da bi vsaj del-no izravnali plačilno bilan-co, morajo povečati izvoz in kljub trenutno neugodnemu stanju ga bodo letos povečali za skoraj 300 odstotkov. To povečanje gre predvsem na račun izvoza v NDR in v osta-le države klirfnškega območ-ja, kamor bodo letos izvozili skoraj dva mdlijona baterij.To je še toliko pomembneje, ker poraba baterij doma, ki je že tako izredno nizka, ne raste tako, kot je pred leti in kot so predvidevali- Zato v »Zma-ju« že tri leta, »kljub ustrez-nemu povečanju proizvodnje ne povečujejo števila zaposle-nih. Dogaja se celo, da zaradi zasičenosti trga nimajo pov-sem izkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, kar se vsekakor takoj odraža na produiktivno-sti. Zato sprejemajo tudi zanje manj ugodne izvozne posle in letošnji večji izvoz bo tudl vplival na povečanje produk-tivnosti. Povečanje produktiv-nosti pa je ena glavndh nalog, ki si jih je aktiv ZK v »Zma-ju« s sindikatom vrad zadal v svojem akcijskem progra-mu, katerega dosledno uresnl-čujejo.
Jože Fošnerič