OBLEKEL LOVEKA t UVODNA BESEDA ZVESTOBA? ČEMU? Bog, kije ljubezen, je zvest svojim obljubam. Ne čaka, da bomo mi vredni njegove zvestobe in ljubezni. V vsem dobrem nas on sam prehiteva. Naša vsakdanja izkušnja potrjuje, kako lepo je, ko se lahko na koga popolnoma zanesemo. Kako dobro nam dene, ko ugotovimo, da vezi dobrohotnega prijateljstva z menjavo letnega časa niso zatoniie. Podobno lahko z zadovoljstvom opazimo, kako zdravo in veselo raste otrok, ki mu starša s svojo zvestobo v ljubezni ustvarjata topel dom. OBNOVIMO ZVESTOBO Vezilo "99 »SLAVLJEN BOG IN OČE NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA« ,Bt 1,3j, .> O brnimo se k njemu s smovsko ljubeznijo, da bi mogli skupaj z mladimi graditi bratsko vzajemnost. J . u n E. Vcčcji!. vrhovni predstojnik 2' 1999 marec-april Zvestoba, ki je izraz ljubezni, je nekaj živega, nekaj, kar potrebuje hrano za svoj nadaljnji obstoj in rast. Ni nekaj samo po sebi umevnega. Zato jo je treba poživljati z dejanji, ki jo krepijo. Takšna in podobna razmišljanja so nekje v jedru povabila, ki ga je na vse nas hčere Marije Pomočnice naslovila naša vrhovna predstojnica m. Antonija Kolombo. Vabi nas, naj letošnje leto priprave na veliki jubilej učlovečenja preživimo kot čas preverjanja in poglabljanja temeljev našega življenja v zvestobi Bogu, ki nas je poklical. Želi, naj V ljubezni Boga Očeta odkrivamo, kako naj ljubimo ljudje. MtšMšfiSBiHfMi§fj BriptaZelič ZVESTOBA? ČEMUr_ PoslankcsakzijancevzlS.IZ ŽARIŠČA PRISTNE LJUBEZNI IvanUtrk PEDAGOGIKA DUHOVNIH POKLICEV JožePozderec BOG JE OBLEKEL ČLOVEKA_12 MomkaPajk KDO ME LJUBI, KO SEM NA ULICI 16 MmtinLisec GOTOVOST ZAUPANJA_18_ DmžimKmc PRIJEL ME JE ZA ROKO__20^ s.MarijaZabrct IZROČATI V MOLITVI_24 TmieLiptir RAKOVNIŠKI GRAD 28 svoj prenovljeni »da« izrečemo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje, z brati in sestrami, z mladimi in starimi, z zdravimi in bolnimi, z vsemi, ki nosijo v srcu Božjo ljubezen, ki bo dajala rast in smisel življenju prihodnjega tisočletja! Gre za obnovitev tiste zvestobe, ki nam je pri drugih tako všeč in ki jo zelo pogrešamo, kadar je ni. Jasno pa je, da je svet mogoče začeti učinkovito spreminjati in izboljševati samo pri samem sebi... Zavzetost za življenje v zvestobi je torej skupni imenovalec vseh nas: tako redovnic kot redovnikov, tako laikov kot duhovnikov. BOG JE VEDNO ZVEST V prizadevanju za poglobljeno zvestobo nismo sami in nemočni. Bog, ki je zvest, želi biti z nami. To nam zagotavlja tudi sveti oče Janez Pavel II. v letošnjem pismu vsem mladim sveta za cvetno nedeljo: »Vabim vas, da se skupaj z vso Cerkvijo obrnete na Boga Očeta in s hvaležnostjo ter občudovanjem prisluhnete presenetljivim Jezusovim besedam: Oče sam vas ima rad! (Jn 16, 27). Sprejmite ljubezen, s katero vam Bog prihaja naproti (prim. 1 Jn 4, 19)! Ostanite zasidrani v tej gotovosti, ki more edina življenju dati smisel, moč in veselje! Njegova ljubezen vas nikdar ne bo zapustila, nikoli ne bo prenehala z vami njegova zaveza miru (prim. Iz 54, 10). Vaše ime je zapisal na obe dlani svojih rok (prim. Iz 49, 16).« Kako lepo bi bilo, če bi vsi skupaj ob kaki priložnosti, ki nam jo bodo naslednji meseci ponudili, obnovili naše krstne obljube, redovnice in redovniki poživili svoje redovne obljube in vsi očetje in matere znova pritrdili svoje izpovedi zakonske zvestobe. Svet bi postal lepši, prijaznejši, bolj Božji in zato tudi bolj človeški! s. Brigita Zelič HMP inšpektorica Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK • RAKOVNIŠKA 6 • p.p.2404 • 1001 LJUBLJANA • telefon: 061/127 30 28 • dvomesečnik • 2/1999, letnik 72 (štev. 498) »Glasilo za salezijansko družino ® Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani • Ureja uredniški odbor »Glavni urednik: Janez Potočnik • Grafična priprava: Založba Salve, Ljubljana e Lektorira: Stanislav Duh • Tisk: Tiskarna Ljubljana • ISSN 0353-0477 • www.salve.si/vestnik • Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo Salezijanski vestnik šteje med publikacije, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Št.: 415-107/92 mb z dne 12.5.1992. 2-1999marec-april;H| : K |8f ¡MARIBOR [RAKOVNIK lPQD.GQB.ICA. DOMA IN PO SVETU DON BOSKO SHOW smo se zavzeto pripravljali. Vsak dan je prihajalo čistit okolico cerkve kakih 20 mladih. Ljudje se jim kar niso mogli načuditi. Za praznik sv. Janeza Boska smo povabili mlade katoličane iz vse Črne gore. Prišlo jih je kar okrog 250. Slovesno mašo je vodil novi barski nadškof in primas srbski msgr. Zef Gashi. Govoril je v obeh jezikih (albansko in srbsko). Pri maši je zelo lepo prepeval naš mladinski zbor. Popoldne so se mladi zopet zbrali, da bi skupaj razmišljali o odvisnosti. Predavanje, ki sem ga pripravil sam. je imelo naslov: Proti upanju upati. Med drugim je bilo presenetljivo pričevanje ene naših deklet, ki si je upala spregovoriti o tem. kako je bil njen prijatelj zasvojen in je imel drogo rajši kot njo. Na koncu je tudi smrt bila močnejša od njenih prošenj. Njena iskrenost je skoraj vsem priklicala solze v oči. Med samim srečanjem je nadškof povabil mlade, dasevčim večjem številu udeležujejo podobnih srečanj, ter napovedal srečanje za mesec maj ob prazniku Dominika Savia in mladinsko romanje v Kompostelo. Andrej Baligač Na praznik sv. Janeza Boska je bil med nami ravnatelj naše gimnazije v Želimljem Tone Ciglar. Našim vernikom je predvsem hotel pokazati na don Boskovo brezpogojno ljubezen do mladih, ki je bila vir njegovega vzgojnega uspeha. Današnji vzgojitelji naj ne bi obsojali mladih, ki so drugačni, temveč jih ljubili brezpogojno. Navdušeno petje mešanega pevskega zbora in ljudsko petje sta bogoslužju dajala ton svečanosti. Popoldne smo imeli pobožnost za sotrudnike. don Boskove prijatelje in molivce za duhovne poklice, ki jo je vodil Martin Štuhec iz Argentine, ki je sedaj član naše skupnosti. Hkrati je bil v dvoranic/on Bosko show ali Veselo popoldne z glasbo, kvizom, igrami in srečelovom. ki gaje organiziral sobrat Viktor z mladimi animatorji. Nastopali so skoraj vsi razredi veroučencev. Upamo, da je to praznovanje prodrlo globoko v našo notranjost in nas še bolj navdušilo za vrednote, ki jih je oznanjal in živel naš ustanovitelj in zavetnik sv. Janez Bosko. JožePozderec PRAVAPESEM MLADOSTI Slovesno somaševanje ob prazniku sv. Janeza Boska je vodil Mirko Rakovnik ob navzočnosti predstojnika slovenskih salezijancev Stanislava Hočevarja ter drugih duhovnikov. Evharistično slavje -prava pesem mladosti - je spremljalo ubrano petje 600 otrok, ki so se zbrali z raznih krajev Slovenije in zamejstva. Pri slavju je sodelovalo 24 otroških in 2 mladinska pevska zbora, spremljal jih je 25-članski mladinski orkester. Za potrebno sozvočje in navdušenje je kot dirigentka poskrbela Polona Fister, voditeljica Glasbene šole v župniji Rakovnik. Voditelj bogoslužja je spregovoril o tem. kako je don Bosko bolj kot z besedo nagovoril z dobroto, zaupanjem in veseljem. Prepričanje bil. daje vvsakem človeku nekaj dobrega, na čemer je mogoče graditi. Vzgojiteljeva naloga je. da to odkrije. Vi mladi, ki sodelujete v svojih župnijah s tako čudovitim RAZBITA VSA OKNA Kaj vse se je dogajalo ob don Boskovem prazniku! Bilo je zelo mrzlo in pihal je strašen sever. Že dolgo ne pomnijo kaj takega. V cerkvi nam je razbil skoraj vsa okna. Na don Boskov praznik I 2" l999marec-april dijaki predstavili z raznimi glasbenimi skupinami kot kantavtorji in pesniki.(e.k.) ♦ 27. januarja je bil dom Janeza Boska začaran. Med nas je prišel čarodej Toni z Bleda, ki nam je popestril večer s svojimi triki, čarovnijami, iluzijami, žongliranjem in smehom. Mnogi so imeli priložnost čarati tudi sami in neverjetno dobro jim je šlo od rok. Seveda pod Tonijevim budnim očesom, (k.h.) petjem, dokazujete, da ste sposobni za dobro in lepo, da imate čut za duhovne vrednote, je povedal pridigar. Nadvse sporočilnaje bila pesem Ivana Florjanca ob koncu: Pojdi na pot razkienjenih rok, pojdi na pot skozi življenje kakor don Bosko. Mlademu srcu pozorno prisluhni, ljubi v njem rast, spoštuj v njem zaklad! Tone Lipar POLNPEHAR ZANIMIVOSTI ♦ 21. januarja je v dom Janeza Boska zašel zelo iskani kantavtor iz daljnega Prekmurja Vlado Kreslin. Svoj nastop je začel precej poduhovljeno, vendar se je kasneje temperatura v dvorani primerno dvignila in Vlado je začel obujati spomine na Martina Krpana in svoje zgodnje ter tudi kasnejše bolj poskočne skladbe. Koncert je bil pravo doživetje in tudi Vlado Kreslin je bil presenečen nad tolikšnim navdušenjem nad njegovo glasbo.(D. F.) ♦ V decembru sta imela v Želimljemkoncerf bogos/ovca Sašo Mugerliin Robert Rolih, ki sta medtem že izdala svojo prvo kaseto. Ob kitarah in lepih glasovih sta dijake za ves večer zasanjala v svoje duhovne pesmi, ki so sejim globoko vtisnile v srce. (M. H.) ♦ Ze od začetka decembra pa do konca januarja poteka Don Boskovturnir, kjersedijaki doma Janeza Boska pomerijo v desetih različnih panogah, od šaha, ročnega nogometa pa do pikada in prostih metov na koš. Vsako leto zmagovalna vzgojna skupina prejme veliko torto, prvi trije dijaki, ki zberejo največ točk, pa tudi praktične nagrade, (s.o.) ♦ 23. januarja je bilvdomu Janeza Boska in gimnaziji Želimlje dan odprtih vrat. Od osme ure zjutraj je bil organiziran ogled doma, navzočnost pri šolskih urah in predstavitev raznih krožkov in dejavnosti. Na koncu ogledov je bila še zaključna akademija, kjer so se ♦ 14. januarja jevželimeljski dvorani dijakinja gimnazije ŽellmljeMelitka Križman, sicer iz Dobrepolja, predstavila knjižno izdajo svoje prve pesniške zbirke z naslovom Večnost v trenutkih. Njene pesmi so interpretirali člani dramske skupine iz Dobrepolja. (e.k.) 2' 1999marec-april • Andrej-Luka: Všeč mi je tukaj. Med nami in salezijanci vladajo pristni odnosi. • Marko: Tukaj je veliko možnosti za poglobljen študij in tudi za medsebojno pomoč. Tudi na duhovnem področju lahko veliko naredimo! • Tadej: Povsod je lepo, doma je najlepše. Seveda je, vendar, če si v pravem okolju, ti ni dolgčas. V družbi petih fantov se prav prijetno počutim. «■ Martin: Tukaj si oblikujem občutek skupnosti, ki jo bom znal prenesti v svoje življenje. Navdaja me občutek podpore, ki jo dobivam od svojih vzgojiteljev. « Pino: Tukaj se počutim prijetno. Dobivam veliko izkušenj za življenje. • Andrej: Med nami vladajo dobri in pristni odnosi. To mi daje moralno moč za premagovanje težav in skrbi, s katerimi se srečujem vsak dan. ponovno prinesli nekaj mladostne razigranosti. Tako smo s pomočjo dobrotnikov odprli nekaj prijaznih prostorov za dijake, ki pri nas živijo, se učijo in jim je ponujena salezijanska vzgoja. V skupnosti poleg petih salezijancev živi še šest fantov z raznih koncev slovenske dežele, da bi laže obiskovali želene šole. • 199') marec-april IN PO SVETU VRTNICE MALE TEREZIKE ZA FANTE Kodeljevo je bilo znano pred drugo svetovno vojno kot mladinski center, kjer so se zbirali mladi in seje ob Ljubljanici razlegal otroški vik in krik. Oblast je po drugi svetovni vojni utišala to otroško razigranost in jo omejila zgolj na dejavnost v zakristiji. V zadnjih letih pa je tudi za nas salezijance zasvetil žarek upanja, da bomo v mrtve stavbe Fantje in salezijanci živimo v prijateljskem ozračju in se medsebojno dopolnjujemo in bogatimo. Največkrat se srečujemo ob večerih, ker je to edini čas, ko se lahko zbere celotna skupnost. Večkrat si človek misli, kako lepo bi bilo, ko bi lahko ponudili bivanje večjemu številu fantov, žal pa zaradi premalo prostora tega ne moremo storiti. Če se boste kdaj sprehajali ob Ljubljanici in boste zaslišali glas trobente, klavirja, klarineta in veselega smeha, boste kmalu odkrili salezijansko hišo Ob Ljubljanici34, kjerfantje in salezijanci živimo in delamo skupaj. INDIJA ODLIKOVANJE SALEZIJANSKEMU ŠKOFU Škof Thomas Menamparampil iz Guvvahatijaje bil odlikovan z zlato medaljo zaradi prizadevanja za mir med sprtimi plemeni v Assamu. Odlikovanje mu je podelil v Bombaju 9. septembra predstavnik indijske vlade. Škof Menamparampil je bil tudi potrjen za naslednjih pet let za člana sveta papeške kongregacije za evangelizacijo. Mi ga poznamo, ko se je pred leti en teden mudil pri nas, da bi spoznal deželo svojega in našega misijonarja Pavla Bernika. KITAJSKA ZANIMANJE ZA SALEZIJANSKE ŠOLE Dve delegaciji iz province Kanton sta obiskali salezijansko šolo v Rosemead v Kaliforniji. Zanimale so jih tehnologije, kijih tukaj poučujejo kar devet. Pri njih poučujejo samo eno tehnologijo. Najprej je šolo obiskalo 17 ravnateljev poklicnih šol iz Kantona, en teden kasneje pa so jo obiskali inženirji in splošni menedžerji iz province Zhentjang. Zanimale so jih predvsem tehnike pri gradnji hiš. ITALIJA ZA MLADE Z ULICE Poleg zavoda in cerkve Srca Jezusovega so ustanovili center za mlade z ulice, priseljence, odpuščene iz zaporov in podobno. Omogočajo jim šolanje do potrebnega spričevala in poklica. Delo vodi bivši neapeljski inšpektor don Alfonso Alfano. Izj avi I j e: Odkril sem neznanega don Boska: najlepše je brati njegove izkušnje z dečki z ulice, z zaprtimi fanti skušati narediti isto, kot je storil don Bosko. O svojem delu je napisal že dve knjigi: Na ulicah Srca in Ko v Rimu letajo ptičje jate, tretja pa bo imela naslov Pobalini in bo obravnavala posamezne zgodbe mladih. Tudi danes ostajajo vprašanja, o katerih je duhovnik Janez Bosko razmišljal že od začetka svojega poslanstva v želji, da bi razumel, in z namenom, da bi kaj storil. Kdo so mladi? Kaj hočejo? Kaj nameravajo? Kaj potrebujejo? To so bila takrat, kot so tudi danes neizogibna vprašanja, s katerimi se je moral in se mora ukvarjati vsak vzgojitelj. • Po vsem svetu so med mladimi skupine, ki so resnično odprte za duhovne vrednote in si želijo pomoči ter podpore pri zorenju svoje osebnosti. Z druge strani pa je očitno, da je mladina močno pod vplivom negativnih pritiskov in razmer, ki so sad različnih miselnosti. Pozoren vzgojitelj bo znai upoštevati položaj mladih ter ukrepati z dobro usposobljenostjo in daljnovidno modrostjo. • Posebna poteza don Boskove genialnosti je povezana z vzgojno prakso, ki jo je sam imenoval preventivni sistem. Le-ta pomeni bistvo njegove vzgojne modrosti in obsega tisto preroško poslanstvo, ki ga je zapustil svojim in vsej Cerkvi, ki ga priznavajo in mu namenjajo pozornost številni vzgojitelji in strokovnjaki na vzgojnem področju. • Izraz preventivni je treba razumeti bolj kot bogastvo značilne svetnikove vzgojne umetnosti in ne toliko v njegovem strogem besednem pomenu. Predvsem je treba opozoriti na namen, namreč preprečiti negativne izkušnje, ki bi lahko oslabile moči mladega. Ta izraz vsebuje natančno določene cilje in metodološka merila, kot npr. umetnost vzgajati za pozitivne stvari tako, da predložimo izkušnjo dobrega, ki bo mlade pritegnilo zaradi plemenitosti in lepote; umetnost pomagati mladim rasti od znotraj; umetnost pridobiti si srca mladih, da se z veseljem in zadovoljstvom zavzemajo za dobro, izogibajo napačnih poti in da jih pripravljamo na jutri s trdnim oblikovanjem značaja. • Za tako vzgojno poslanstvo pa je potrebno prepričanje, da so v vsakem mladem človeku, četudi izrinjenem na rob ali na stranpoti, moči dobrega, ki ob primerni spodbudi vodijo k odiočitvi za vero in poštenje. papež Janez Pavel II, Pismo »luvenum patris« 2' 1999 marec-april SALEZIJANSKA DRUŽINA G. msgr. ap. nuncij Edmond Farhat pozdravlja udeležence IZ HČERAM MARIJE POMOCNICE Na nas salezijance lahko res gledate kot na sogovornike in celo zaveznike. Upamo, da to stvarnost živimo, ko skušamo po svojih močeh opravljati med vami značilno duhovniško poslanstvo, in tedaj, ko na razne načine pospešujemo sodelovanje v vzgojnem in pastoralnem poslanstvu. Vabimo vas: da bi se skupaj lotili vsaj nekaterih vidikov temeljnega in najpomembnejšega procesa, procesa trajnega oblikovanja; da bi skupno razmišljali o poživljanju marijanskega duha, oživitvi pristnega katehetskega gibanja ter o poživljanju, spremljanju in vzgoji duhovnih poklicev nasploh in še posebej za salezi-jansko družino. Naše globoko zaupanje v Gospoda zgodovine bo prebujalo tudi medsebojno zaupanje, da bomo radostno živeli skrivnost Cerkve in tako prispevali, da se bodo mladi počutili po našem prizadevanju najdragocenejši del človeške družbe. Don Boskovi salezijarici smo obhajali v Želimljem 18.inšpektorialnizbor, in sicer na dveh zasedanjih: od 25. do 28. oktobra in od 27. do 30. decembra 1998. Zazrli smo se v svoje dosedanje življenje in delo in načrtovali svojo prihodnost, da bi mogle naše skupnosti zaživeti kot resnična žarišča don Boskovega duha v korist mladih, v sodelovanju z laiki. Pri sklepnem slovesnem bogoslužju je predstojnik Stanislav Hočevar vimenu vseh sobratovsalezljancev predstavnikom salezijanske družine izročil posebne poslanice. Predstavljamo nekaj osrednjih misli teh sporočil. gli le-ti tudi danes zaslutiti utrip don Boskove ljubezni. Otroci in mladi, najlepši sad družinskega in narodovega življenja, ostajajo za vedno naši prednostni naslovljene!. Skupaj molimo, da bi poklicani mladi tudi danes zaslišali Gospodov klic in mu pogumno sledili v duhovnih poklicih. DON BOSKOVIM SOTRUDNIKOM Prepričani smo, da lahko daste prav vi don Boskovi sotrudniki velik prispevek naši krajevni Cerkvi. Don Boskovi salezljanci se pripravljamo na obhajanje 100-letnice (2001) prihoda na Slovensko. Strme priznavamo, kako veliko vlogo so imeli pri tem don Boskovi sotrudniki. Niso nam le pripravili pot, ampak tudi omogočili hitro ukoreninjenje in nagli razvoj. Prepričani smo, da vas hoče Bog in njegova zvesta sodelavka Marija Pomočnica uporabiti tudi zdaj, ko vstopamo v tretje tisočletje krščanstva in v drugo stoletje naše navzočnosti na Slovenskem. Poklicani ste k apostolatu za mlade vtem močno spremenjenem svetu, da bi mo- 2- marcc -april To je razlog, da želimo v naših skupnostih in na naših postojankah skupaj z vami razmišljati, moliti ter načrtovati in preverjati naše delo. Samosskupnimi močmi lahko zagotovimo, da ob vsaki naši skupnosti zaživimo resnično vzgojno-pastoralno skupnost in da vsaka naša hiša postane žarišče Božje preventivne ljubezni za svet, še posebej za mlade. DON BOSKOVIM PROSTOVOLJKAM Kako velikega pomena je, da živimo s prenovljeno zavestjo o Cerkvi in ovrednotimo vse poklice, službe in karizme v njej. V poslanstvu Cerkve in še posebej v salezijanskem poslanstvu ima vaše nevsiljivo in pristno pričevanje, ki govori prednostno z dejanji in zgledom, prav poseben pomen. Zato si želimo, da bi v tem nenehnem prizadevanju za rast v kakovosti nas kot posameznikov in kot skupnosti drug drugega podpirali. Prepričani smo, da vtem času kritik in naglih sprememb potrebujemo dobro in načrtno ozaveščanje o naši značilni karizmi in vedno bolj zavzeto skupno delo za nove poklice. MLADIM ANIMATORJEM Občudujemo ... moč Kristusove dobrote in ljubezni, ki v vas deluje. Ko se srečujemo z vami, ki ste za nas resnično knjiga Božje volje in načrtov, se oddahnemo in razveselimo. Vaša žeja po lepem in dobrem nas osveži. Hvala Bogu, vašim staršem in vam: da živite v tem času in tem prostoru; ker sodelujete s svojim Začetnikom; ker se ne ustrašite živeti, upati, delati in se boriti za vse dobro in lepo; ker radi sodelujete z don Boskovimi učenci in se znate tako navduševati nad njegovimi duhovnimi in življenjskimi potezami. Skupajl Bog želi, da hodimo skupaj, iščemo skupaj, se veselimo skupaj in sodelujemo v skupnem pričevanju! Biti skupaj na poti - na poti v Emavs - pomeni nujnopogre-vatisisrce in ob lomljenju kruha odkriti vstalega Kristusa. Vabimo vas k soodgovornosti in sodelovanju. Odkrivamo namreč, da mnogi vaši prijatelji pogosto klonejo ali se dajo kakorkoli zasvojiti. Z don Boskom vam ponavljamo: Rojeni ste za druge, poklicani ste k svetosti in darovanju. Zbirajte se v apostolske skupine in gibanja, naučite se veščine sodelovanja in animiranja, izbirajte si dobre življenjske spremljevalce, in svet okoli vas se bo začel spreminjati. Cim bolj zavzeto boste živeli svojo mladost, tem bolj zahteven izziv boste za nas, da bi postali vaši boljši duhovni spremljevalci. LAIKOM Salezijansko vzgojno-pastoralno delo je tako pomembno, da to od nas zahteva poseben čut in odnos do mladih, pričevalno življenje in strokovno izpopolnjevanje. S posebnim veseljem poudarjamo, da v zarji tretjega tisočletja zares živimo čas nove in bogatejše podobe Cerkve. V njej imate, bratje in sestre laiki, posebno odlično in odgovorno mesto. Dejansko ste postali srce Cerkve v našem svetu in v našem času. Cerkev želi biti danes veliko in močno služeče duhovno gibanje, kot kvas za celotno ozračje, ki vnaša v načrte človeštva luč smisla in upanja. 2* l999tnaree-april MOLITVENI NAMENI • MAREC Oče, posvečeno bodi tvoje ime. Molimo in se trudimo, da bi iz našega življenja, iz naših družin izginila bogokletna beseda. Naša beseda naj postane hvalnica Očetu! • APRIL Oče, pridi k nam tvoje kraljestvo. Oče, pomagaj nam tako živeti, da bomo tvoje kraljestvo začeli graditi že tukaj na zemlji. • MAJ Oče, zgodi se tvoja volja. Božja volja je naše posvečenje. Oče, daj nam modrost in hotenje, da bi zahrepeneli po svetosti. H 2* 1999 marec-april PEDAGOGIKA \f i DUHOVNIH POKLM5EV V slovenski Cerkvi, v naši molitveni skupini, pa tudi jaz osebno, veliko molimo za duhovne poklice, pa se tako malo mladih odloča za posvečeno življenje. Še več, nekateri, ki so šli na pot duhovništva, so omagali. Ali Bog sploh uslišuje naše molitve? Marko PROSITE IN BOSTE PREJELI Dragi molivci in molivke za duhovne poklice! Podobno kakor Marko se vprašuje še marsikdo. Jaz osebno verujem v resničnost Jezusovih besed: Prosite in boste prejeli! Res pa je tudi, čeprav je duhovni poklic Božji dar, ki ga je potrebno izprositi, da samo molitev ne zadošča. Bog hoče naše celostno sodelovanje. Mladi so otroci današnjega časa, ki jim je potrebno pomagati k odkrivanju njihove poklicanosti. Okolje, v katerem živijo, ni naklonjeno duhovnemu poklicu. Marsikdaj se zgodi, da je ob zdravem semenu posejana tudi ljuljka, ki dobro seme zaduši. O tej problematiki govori tudi cerkveni dokument Novi duhovni poklici za novo Evropo. Pri vsaki vzgoji je potreben jasen cilj in dobra metoda. Danes je, znotraj in zunaj Cerkve, dokaj pomanjkljiv vzgojni sistem, ki bi moral, skupaj s cilji, začrtati vzgojne pristope pri oblikovanju duhovnega poklica. Ugotavljamo pomanjkljivosti v mnogih vzgojnih stvarnostih (v skupinah, skupnostih, oratoriiih. šolah, zlasti po družinah (IL 86). Bog ni človeka poklical samo v življenje, marveč tudi k odrešenju, in ne samo k odrešenju, ki ga je kdo drug zanj zaslužil, temveč k odrešenju, ki se neposredno dotakne njega samega ter ga naredi odgovornega za odrešenje drugih. V tem aktivnem in pasivnem odrešenju, ki ga sprejemamo in med seboj delimo, je smisel vsake poklicanosti; tu je smisel Cerkve, skupnosti odrešenih, svetih in grešnih, vseh poklicanih, da bi imeli delež pri istem daru in isti odgovornosti. To je evangelij poklica. JEZUS - VZGOJITELJ POKLICEV Pri skrbi za duhovne poklice moramo v Jezusovo šolo. Evangeliji predstavljajo Jezusa kot vzgojitelja poklicev, ker vedno deluje tesno združen z Očetom, ki seje seme Besede in vzgaja, ter z Duhom, ki spremlja na poti svetosti. Ti vidiki odprejo pomembne perspektive tistemu, ki dela v pastorali za duhovne poklice. Ravno zaradi tega je poklican, da ni samo animator poklicev, ampak še prej sejalec dobrega semena poklica, nato spremljevalec na poti. ki pelje srce do gorečnosti: vzgojitelj za vero in poslušanje Boga: oblikovalec človeških in NAŠI VZORI krščanskih drž, s katerimi odgovarjamo Božjemu klicu, in je poklican k razločevanju daru, ki prihaja od zgoraj. O teh osnovnih značilnostih delovanja za poklice bomo premišljevali v naslednjih številkah. Dragi molivci! Želim vam veliko poguma in vztrajnosti. Resna in zavzeta postna priprava naj vam omogoči veselo praznovanje velikonočnih skrivnosti. Vstali Jezus naj odpre naše oči in oči današnje mladine, da ga bomo spoznali in radostno oznanjali. Ivan Turk, voditelj molivcev DUHOVNE VAJE ZA MOLIVCE ZA DUHOVNE POKLICE, ČLANE MASNE ZVEZE IN DRUGE ♦ BREZJE od 4. do 6. junija Prijave sprejema s. Marinka Bizovičar, Brezje 63, 4243 Brezje, tel. 064/738-893 ♦ KUREŠČEK od 30. julija do 1. avgusta Avtobus iz Ljubljane (štev. 3, smer Zapotok) pelje ob 15.30 Prijave sprejema Ivan Turk, Rakovniška 6, 1108 Ljubljana tel. 061/127-3028 Za obe skupini velja: Začetek v petek ob 18.00, sklep v nedeljo s kosilom. S seboj prinesite rjuhe in copate. Voditelj bo Ivan Turk, SDB. Ivan Turk, Rakovniška 6, 1108 Ljubljana, tel.: 061/127-30-28 V prazničnem zboru svetnikov žari po tvoji dobroti mladi Dominik Savio. Poslušen tvojemu Duhu je z veselim srcem in zvest vsakdanjim dolžnostim v kratkem času prehodil preprosto in zanesljivo pot svetosti. Iz hvalospeva včast sv. Dominiku Saviu SV. DOMINIK SAVIO 2' 1999 marec-april Dominik Savio je bil rojen leta 1842 v Rivi blizu Chierija pri Turinu. V sedmem letu je pri prvem obhajilu naredil svoj življenjski načrt: Pogostoma bom hodil k spovedi, k obhajilu pa vedno, ko mi bo spovednik dal dovoljenje. Praznike bom posvečeval. Prijatelja mi bosta Jezus in Marija. Rajši umreti kot grešiti. Ko je bil kot dvanajstleten fant sprejet v turinski oratorij, je prosil don Boska, naj mu pomaga, da bi postal svetnik. Bil je prijazen, veder in vesel ter si je vestno prizadeval za spolnjevanje dijaških dolžnosti in bil vedno na voljo svojim vrstnikom tako, da jih je učil katekizem, da je strege! bolnim, pomirjal njihove prepire ... Nekega dne je rekel sošolcu, ki je šele prišel v oratorij: Vedi, da si tu prizadevamo za svetost s tem, da smo zelo veseli ... Skrbimo, da se varujemo greha kot velikega sovražnika, ki nas oropa Božje milosti in srčnega miru, ter zvesto spolnjujemo svoje dolžnosti. Bil je zvest svojemu programu; moč za radost v žrtvovanju je dobil v gorečem prejemanju zakramentov in sinovski pobožnosti do Marije, zato mu je Bog dal darove in karizme. 8. decembra 1854, ko je papež Pij IX. razglasil versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju, se je Dominik posvetil Mariji in začel hitro napredovati v svetosti. Leta 1856 je med prijatelji ustanovil Družbo Brezmadežne, skupino za apostolsko delo. Umrl je v Mondoniju 9. marca 1857. Pij XI. je rekel o njem: Majhen, toda izreden uelikan duha. Pij XII. ga je leta 1950 razglasil za blaženega, za svetnika pa 12. junija 1954. Je zavetnik dečkov pevcev in ministrantov. 1999 - LETO BOGA OČETA BOG „ JE OBLEKEL ČLOVEKA O BOŽJEM USMILJENJU • ZAKRAMENTU SPRAVE • DUHOVNEM VODSTVU Sveto pismo je od prve do zadnje strani pripoved o ponavljajoči se človekovi nezvestobi in o neizčrpnem Božjem usmiljenju, ki človeka nenehno išče in mu podarja odpuščanje. Ko sta Adam in Eva zavrnila pokorščino Bogu, ju On ni zapustil, ampak jima je obljubil odrešenika. Takoj zatem pa Bog stori izbrano, pravo materinsko gesto, ki razodeva vso njegovo skrb za človeka tudi po njegovem padcu: Gospod Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kože in ju oblekel (prim. 1 Mz 3, 21). BOG NAS VEDNO LJUBI Sv. Terezija Deteta Jezusa je napisala, da nas Bog s svojo usmiljeno ljubeznijo ne samo ljubi takšne, kakršni smo, in ne upošteva naše slabotnosti, ampak nas ljubi prav zaradi nje. Bog je resnično neskončno bolj pripravljen prizanašati in odpuščati kakor kaznovati. On noče smrti grešnika:/4//s/Yesže-lim krivičneževe smrti, govori Gospod, mar nimam rajši, da se spreobrne od svojih poti in živi! (Ez 18, 23). Bog se ne vda, ne sprejme, da bi živeli ločeni od njega, noče, da bi bil prikrajšan za svoje sinove. Vsak izmed nas je zanj dragocen, je pomemben v njegovih očeh. Noče izgubiti prav nobenega: O vsemogočna dobrota, ki skrbiš za vsakega od nas, kakor da bi imel skrb samo zanj in za vse kot za vsakega (Sv. Avguštin, Izpovedi III, 11). JEZUS JE PRIJATELJ GREŠNIKOV Evangeliji razodevajo Jezusovo dobroto do grešnikov. On sam svečano izjavlja, daje prišel na svet zaradi njih: Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bol-%ni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike (Ur 2,17). V priliki o izgubljeni ovci predstavlja Boga vtej luči kot pastirja, ki teče za izgubljeno ovco. In on bo z Zahejem, Samaritan-ko, grešnico dokazal, da dela ravno tako. Jezus je prijatelj grešnikov, a ne greha. Prijatelj grešnikov je zato, da bi jih iztrgal grehu. Jezus odpušča grešniku in obenem uči, da je odpuščanje največje Božje veselje. V priliki o izgubljenem sinu Jezus razlaga, daje Bog Oče, ki je pripravljen, da sin tepta po njem. Toda v trenutku, ko se sin vrne, ga oče objame, joka in mu odpusti. Ko se je Jezus prikazal neki svetnici, ki ga je vprašala, kako naj ga kliče, ji je odgovoril: Kliči me usmiljenje. KATERIM GREHE ODPUSTITE Da bi Kristus še naprej lahko odpuščal grehe in izkazoval usmiljenje, je na veliko noč dal Cerkvi moč odpuščati grehe. Pod noč tistega dne, prvega vted- voditelj vesti: ne pomaga spo-vedancu samo spraviti se z Bogom, ampak tudi iskati najboljše poti, da odgovori kar najbolje in na oseben način na Gospodovo ljubezen. V zakramentu spovedi duhovnik kot prezbiter opravlja službo sprave in tolažbe s skesanimi verniki (pri m. C 28). Z zakramenti duhovnik sodeluje s Kristusom duhovnikom pri odreševanju duš, kar uresničuje na poseben način pri zakramentu sprave in tako se združi z nameni s Kristusom in njegovo ljubeznijo, ki hoče rešiti prav vse ljudi. Potrebno je povedati, daje duhovno vodstvo različno od zakramenta spovedi. To razliko določa dejstvo, da je duhovno vodstvo v službi razvoja milosti in ne v službi odpuščanja grehov. Neposreden predmet duhovnega vodstva je napredek notranjega življenja, ki se uresničuje v molitvenem življenju, v razvoju milosti, v vaji v krepostih. Področje duhovnega vodstva je zelo široko: zajema vsako moralno udejstvovanje človeka, tj. vse tisto, kar ga dela odgovornega pred Bogom in pred lastno vestjo. Veliko je duhovnih pisateljev, ki zaradi varovanja svobode vesti poudarjajo potrebnost, da bi bil duhovni voditelj hkrati tudi spovednik. Razlogi, ki jih pri tem v« ~:OS med zakramentom sprave in d u hovn i m vodstvom zakramentalna molčečnost, ki omogoča večjo svobodo in odprtost; večja enotnost duhovnega življenja, ki se hrani zzakramentalnim življenjem; zakramentalna milost. ki daje plodovitejše delovanje pastoralni službi duhovnika '•". ■.-■Ji' •>") Jože Pozderec 2' 1999 marec-april nu... je prišel Jezus, stopil mednje in rekel: »Mir vam bodi. Kakor je mene Oče poslal, tudi jaz vas pošiljam.«In ko je to izrekel, je d i kini! vanje in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« Cerkev je to Kristusovo naročilo izpolnjevala skozi vso svojo zgodovino, ga izpolnjuje in ga bo do konca sveta. Njeno poslanstvo je v tem, da odpušča grehe v zakramentu sprave. Vtem zakramentu gre za srečanje s Kristusom, za objem Očeta, ki te že dolgo čaka. To se zgodi v trenutku, ko rečemo z izgubljenim sinom: Vstal bom in šel k svojemu očetu in mu bom rekel: Oče, grešil sem. Kesanje je ključna prvina za dobro spoved in pomeni zares intimno in korenito spremembo (ROSP 6), spreobrnjenje. Spreobrnjenje pa ¡eobrnitevhrbta grehu, da bispetvzpostaviliresnico in ljubezen (DV 45) v pristni iskrenosti, v iskrenosti s samim seboj, v iskrenosti pred Bogom. Tako zakrament sprave ne bo navada brez življenja. Res je pomembno povedati greh, vendar je še bolj pomembno, da odločno sklenemo, da se bomo ločili od njega. Ko bomo torej pokleknili v spovednico imejmo jasno v zavesti, da se srečujemo s Kristusom, da nas on ljubeznivo sprejema, kakor je sprejemal grešnike, in tudi nam govori; Odpuščeni so ti tvoji mnogi grehi, pojdi in ne greši več. Tako spoved ne bo mučno in težavno opravilo, ampak veselo srečanje s Kristusom in Bogom Očetom. DUHOVNO VODSTVO IN ZAKRAMENT plemenita in občutljl-duhovnega vodstva svoj privilegiran trenutek v zakra-spovedi. Duhovnik, ki , postane v mnogih začenši pri spovedi, STRANI Predzadnji dan v letu 1998 se je ena skupina mladih zbrala na Bledu pri sestrah H M P, druga pa (nad 60) v znamenitem salezijanskem kloštru v Veržeju ob Muri. Na Bledu nam je duhovnik Hanzej predstavil potovanje v Angolo s skupino mladih iz Koroške. Razmišljali smo o Bogu Očetu in njegovi ljubezni. Na obeh koncih smo na drugi sveti večer med molitvijo opravili ganljiv blagoslov naših bivališč. Sledil je veseli večer na Bledu, v Veržeju pa slavnostna grajska večerja. V novo leto smo stopili objeti na obrežju Blejskega jezera oz. v nekdanji kapeli starodavnega kloštra v Veržeju. Leto 1999 smo v obeh skupinah začeli s sv. mašo. Matej N, in Janez P. CE PA GOSPOD NI VSTAL, POTEM Postne duhovne vaje naj nam postavijo vprašanje o naši veri v Vstalega. Post naj bo resnično poln prizadevanj za kvalitativno spremembo naših življenj. Nato pa naj bo naša pomlad topla predvsem zaradi sonca Njegovega Tretjega dne.Dokažimo bližnjim, da znamo iz sebe narediti več... Hkrati pa jim pokažimo tudi, da smo kristjani veseli ljudje! Naj bo Velika noč polna Njegove svetlobe! tudi zate! Salezijanski vestnik želi biti tudi tvoj časopis. Mladinske strani so prazne za vse mlade, ki jih iahko popišeš s svojimi predlogi, kritikami, razmišljanji, dogodki iz tvojega kraja. Tudi v 3. številki bomo razmišljali o BOŽJI LJUBEZNI. Natančneje: Bog me ljubi po mojem partnerju. Torej pomeni tole izziv za vse, ki ste že začutili, kako lepo je, če je v odnosu dveh mladih ljudi prostor še za Boga ... Pa je to mogoče? Bomo videli ... Zato: PIŠITE! DEKLE, POSTANI TO, KAR SI samska, morda v Bogu posvečenem življenju? Ni pomembno, kje. Pomembno pa je izbrati tisto vlogo, ki je ZANJO »taprava«! Pot življenja pomagamo dekletom iskati tudi sestre HMP prek programa Dekle, postani to, kar si. Program je vključen tudi v Katalog obveznih izbirnih vsebin zavoda RS za šolstvo. Dekle mora pomisliti, kje je njeno mesto v življenju. Kako osrečiti sebe in druge? Morda kot družinska mamica, morda kot Dekleta so takole doživela ta program: Začutila sem, da sem sposobna biti žena... Všeč mi je bilo, da smo imeli na obisku mamico in sestro, ki sta pričevali o svojem materinstvu ... Še bolj sem začela razmišljati o sebi. Življenje ti je podarilo oči, pogledati pa moraš sama. Zato te sestre HMP vabimo na katerega od prihodnjih vikendov (glej str. 31). s. Damjana HMP 2-1999 marec-april SiMM [»HifcMSI f J r^lMJsMJiM JAMI ! r^HIMJAUfcM^MI ? l Nočem biti N.N. s črno pego čez oči! Rad bi spet ime, kije pravica vseh pravic. Rad bi, da mi skopni ta črna pega čez oči. Frane Milčinski—Ježek m čef oče .,.« Zdi se mi, da vem, zakaj si vzel v roke pršilo in s hitrimi potezami na veliko napisal svoje ime na steno bližnje stolpnice. Dovolj ti je bilo, ali ne?! Dovolj tega, da te nihče ne opazi. Da te ne opazi lastna mati. Da zate noče vedeti oče, ki je že zdavnaj pustil družino in odšel neznano kam. Neumno se ti zdi, da se moraš vesti kot skoraj izšolan kriminalec, zato da te priznajo tvoji prijatelji. Z velikimi črkami svoje slabše izvedbe moraš opozoriti nase, date opazi mati - ki se ti odpove, da te opazi šola - ki te izpiše, da te opazi roka pravice - ki te zapre ali pa te da v kakšen prevzgojni dom za nedoločen čas. Jasen pogled bi bil potreben, da bi dovolj zgodaj znali tvoji bližnji razbrati ozadje velikih črk tvojega grafita. Pogum bi bil potreben, da bi se ti upal zazreti globoko v oči in v njih razbrati klic na pomoč kot ga je zapisal v pesmi Frane Milčinski - Ježek. Če bi te opazili, ne da bi moral početi razne stvari, ki ti niso v ponos, bi mar začel verjeti v ljubezen? V ljubezen, ki je v obilni meri spravljena v srcih ljudi, ki upajo stopiti v tvoje življenje? V ljubezen Tistega, ki je nekoč, davno vzel v roke pršilo in prvi napisal tvoje ime? Kdo je Tisti?, me sprašuješ ... Tisti, ki je zapisal tvoje ime na nebo med zvezde. Tisti, ki je na nebo med zvezde vsadil tudi tvojo dušo. Tisti, ki te je zapisal k sebi v raj! Naš Gospod! Verjemi, tam boš imel dom. Dom, ki ne bo hiša, ampak bodo ljudje, ki te bodo imeli radi. Še naprej lahko z velikimi črkami pišeš po stenah grafite s svojim imenom. Naj te ne skrbi, če jih ne bodo opazili ljudje. Gospod jih je opazil že od vekomaj! Ljudje, opazimo jih tudi mi! Morilka ti C h G * j - * ODPEV: Na ne h , r , A m / -bo med C J h zve-zde je /i i A 7 --K,-- - pi - sal tvo - je i f-zr-T-t - me. ---------, 9 na ie-bo med ¥ 'v* zve-zde vsvo h ™ VI C - so ' - ' - ki le - pi ■ -r" S do ----- *..... .......J s m. Na ne - j*. N ' ' ' - bo med zve -zde 0. ^ du - šo ! 0 —*-l— t\o-joie vsa - dil, na ne-bo' med zve-zde k se-bi v raj naš Go - spod. 2' 1999 marec-april GOSPOD T! VEŠ, DA SE BC KOSE ODPRAVI NA ULIO Ko pogledam v čutim, da si Ti z V tišini slišim g veter me k sebi \ A, Gospod, ne v če zmogel bom nato pot, ki mi jo pripravi čutim se nemoč I TI PA MI i ODGOVAI Rečem ti :Vstani Slišal sem tvoj jo Primi me za roke skupaj odšla bo\ Rečem ti: Vstani Obriši solze si. Dal ti bom dovo da lahko bošosr foer^ ipg| ^Mirili pi Mi«ja v i iuui ^ J^fi V samem puloverju. Kje je mamina ' * f* mm ljubezen, ki bi ga toplo oblekla? Davorin je od malih nog gledal doma vsa mogoča in nemogoča onegavljenja življenja. Ob mami, ki sama ne obvlada svojega življenja, in ob očetu, ki ga ni bilo, je odraščal v puščavi mesta, prepuščen sam sebi in svojemu nagonu po preživetju. t% 1 & Damir PnhaJa v hudi zimi v 12-ko v CD C ^ Pero nima družine, živi pri starih starših. V šoli so se v zadnjih dveh mesecih pri enem predmetu .fci menjali trije učitelji. Kdo bo torej Perota spremljal 0 skozi življenje? Kdo mu bo kazal vrednote sveta? CB | jSPS Goran je pri dekletih zelo popularen. Že nekaj let je na 1 /*1pTJ k , ^ travi. Pri enaindvajsetih še nima končane šole. Zato, ker sem v tretjem letniku preveč zalival... Jutrišnji dan ga ne vznemirja. V njegovih očeh in med vrsticami izgovorjenih besed pa človek začuti še kaj drugega. VUcuU ^uCice 4& dmfOCHč ,,, Njihov dom so stopnišča stolpnic, ulica, bari in diskoteke ... Njihova pot skozi leta šolanja je en sam trud, da bi izdelali razred, letnik ... Bogastva novih začetkov potrebujejo ■ JU ni fS zasvojeni; tisti, ki so zapadli v kriminal ... Pozornosti potrebujejo CGfll tisti, ki so prepuščeni sami sebi ... Varstva potrebujejo r tisti z drugačnim W """"" kulturnim in verskim izročilom ... Vprašanja, na katera težko najdemo odgovor: ....... ........w Se oziramo proč ali pa obsojamo vse, ki so drugačni od nas? So res tako zelo drugačni od nas? Mar ne nosi tudi vsak od nas delčka njihovih problemov nekje globoko v sebi? Imajo pravico vstopiti v moj lastni »varno ograjeni« svet? iS L e^^it ^^iktUlii Ulovil iiiCL^fc imm iizli i mziti C h L adi iihiikul^ Potrebno /e sanjati in hkrati živeti resničnost Z MLADIMI... - Želim pomagati mladim! - Najprej moraš biti Z mladimi! Hočem jim dati ljubezen, pozornost, izkušnje in nasvete . Nekateri tega ne morejo in ne znajo sprejetii Kje torej začeti? >- Začni z mladostnikovimi sanjami! Mladi so vir moči in ne problem! > Ne verjamem ti. Ne verjamem vsem tvojim lažem ... Toda: verjamem vate! »- Mlade spremljamo in ne nosimo! .. itfi. Tabor Skale z mladimi prijatelji v Osilnici zadnje poletje se je zgodil le za šest dni. Pa vendar je bilo tistih nekaj šotorov za mnoge izmed njih pravi c/om, ki so ga po dolgem času spet doživeli. Je bila ljubeča družina, katere del so se čutili. Animatorji so bili zanje mama, ki je imela zanje ure časa za razna doživetja. Mnogim izmed njih se je zgodila resnična odgovornost za preživetje v divjini, ki je do sedaj še niso bili deležni. Varnost, ki so jo začutili v skupini, je prvič napolnila njihova srca. In še ... Bilo je lepo. Vse pove tale dogodek ... Ko so se nekega dne vračali s celodnevnega izleta po bližnji okolici tabora, so že od daleč vpili: Bernarda, smo že DOMA! DVA PRINCIPA BIVANJA Ko razmišljamo o principih, ki v naši družbi uravnavajo tok človekovega življenja, lahko odkrijemo dva temeljna načina, ki izražata sodoben odnos do vsega, kar življenje prinaša. Prvi, prevladujoči model, je model oprijemljive gotovosti. Mnogi iščejo varnost in gotovost v ekonomski računi-ci: dobra plača, avto, stanovanje, kariera. Gotovost najdejo v stvareh, ki jih imajo, posedujejo. Drug princip življenja je prin-cipzaupanja. Gre za prepričanje, da so v življenju tiste stvari, ki jih ni mogoče plačati, ekonomsko ovrednotiti in materialno povrniti, pomembnejše od vseh materialnih dobrin; prepričanje, da gotovost dajejo zaupanje v soljudi, H 2' 1999 marec-april ge družine, se je njej osebno v družini vse zrušilo. Pri petnajstih se je znašla na robu. Zbolela je za močno anoreksijo, odpeljali so jo v bolnico in jo z umetno hrano ohranjali pri življenju. Ko je prišla iz bolnice, seje začela z vso resnostjo z njo ukvarjati psihiatrinja. »Pa ji ti zaupaš, tejle tvoji psihiatrinji?« sem jo nekoč vprašal »Ne! Točno vem, kaj ji moram odgovoriti, da je zadovoljna,« je kategorično odgovorila. Pomislil sem: kakšen proces zdravljenja neki je to, če se med zdravnico in mlado bolnico ni vzpostavila temeljna nitka zaupanja ... Mira je zanimiva najstnica. Ima svojih šestnajst let. Pravzaprav je »pridna«. Toda staršem se zdi, da je z Miro nekaj hudo narobe. Niso najbolj zadovoljni s šolo, v katero hodi. Sošolci so baje skoraj vsi po vrsti pokvarjeni, sliši se, da so nekateri s travo že kar domači... Miri prigovarjajo, naj pusti družbo teh prijateljev, naj se pridruži kaki skupini v župniji, toda Mira kot da je gluha. Ne razume, čemu zganjajo starši takšno paniko. Mira je prepričana, da se s starši ne more pogovarjati. »Mami trdi svoje, oči pa se tako in tako nikoli ne pogovarja.« Mama je prepričana, da ji Mira zaupa. »Vedno sem ji na voljo! Lahko mi pove vse, kar jo teži. Tudi rečem ji, naj se mi zaupa. Saj jo imam vendar rada in ji že- VZGAJAJMO KOT DON BOSKO »Brez domačega prisrčnega odnosa ne moremo dokazati ljubezni; brez tega dokaza pa ni zaupanja,« pravi don Bos ko. Zaupanje med starši in otroki, med mladostniki in odraslimi, med mladimi in vzgojitelji je zelo občutljiva tema. Brez zaupanja ne moremo govoriti o vzgojnem odnosu. Če hočemo drug ob drugem rasti, če želimo bogastvo vrednot prenašati na mlade, potem se moramo drug drugega »dotikati«. »Dotikati« pa se začnemo drug drugega šele po odnosu zaupanja. bogastvo srca, mir duše. Materialne dobrine so pomembne, toda nikoli ne napolnijo srca s smislom. Današnji mladostniki odraščajo v svetu blišča in virtualne resničnosti, v kateri je takojšen uspeh brez truda naravnost malikovan. V tej miselnosti, ki jo v nas vcepljajo reklame, javno mnenje, kla-njanje »uspešnim« ljudem, ni prostora za vrednote, kot so poštenost, delavnost, prizadevnost; tudi resničnega občutka za sočloveka ni, za njegovo stisko, bolečino, iskanja. DVE NAJSTNIŠKI ZGODBI Irmaje imela v letih odraščanja s seboj veliko problemov. Čeprav je bila njena družina navidez takšna, kakršne so vse dru- lim prav svetovati.« Pa Mira? »Mami nima pojma, kaj se dogaja z menoj.« IZROČATI SE Človek potrebuje v življenju varnost in gotovost. Podzavestno čuti, da je v svetu nezavarovan, prepuščen neštetim vplivom, ki so večji od njega; vplivom, nad katerimi pravzaprav nima nikakršne moči. V življenju se srečujemo z mnogimi resničnostmi. ki so neodvisne od naše dobre volie. Koliko mladih si želi. da bi bil na svetu mir: toda še tako plemenite želje ne morejo ustaviti divjanja vojn. Mno-gisi iskreno želijo, da ne bi otroci več umirali od lakote: toda želje ne nasičujejo lačnih ust v Afriki. Aziji, niti tistih v Albaniji ali na Kosovem. Mladostnik začenja v letih odraščanja jasno spoznavati, da je v svetu, v katerem živi, zelo izpo stavljen. V otroštvu je imel varnost vdružini. zlasti v starših. Staršedo-življa otrok kot velike zaščitnike, ki dajejo občutek varnosti in gotovosti. v moči katere se odraščajoči otrok spoprijemlje z življenjem. V letih odraščanja se odnos med starši in mladostniki ponavadi močno spreminja. Tudi odnos zaupanja dobi nove razsežnosti. NEKAJ VZGOJNIH UTRINKOV ♦ Odrasli smo poklicani, da mi najprej zaupamo mladim; njihovi mladosti, njihovim iskanjem, njihovi dobronamerno-sti. Zaupanje rojeva zaupanje! ♦ Redki najstniki si izbirajo starše za zaupnike številka ena! Veliko več se pogovarjajo s sovrstniki. V letih odraščanja se vzpostavijo med mladostniki velika prijateljstva, ki so lepa in plemenita ravno zaradi tega, ker so prežeta z močnim zaupanjem. Prijatelji v najstniških letih si zaupajo vse: nesporazume v družini, bolečino in lepoto prvih zaljubljenosti in ljubezni, strah pred prihodnostjo, veselje drobnih trenutkov vsakdanjosti. Spodbujajmo mladostnike v iskanju dobrih prijateljev, kajti ti so zanje resnično bogastvo. ♦ Zaupati na ukaz ali na še tako vroče izraženo željo ni mogoče! Zato od mladostnikov ne zahtevajmo preveč! Zaupanje drug drugemu podarjamo. Da, mladostniki nam zaupanje podarjajo. Zaupali nam bodo, če bodo čutili, da sprejemamo njihove izpovedi s spoštovanjem, s hvaležnostjo in s ponižnostjo. ♦ Mladi nam ne zaupajo takrat, kadar imamo mi odrasli čas, ampak takrat, ko sami začu- tijo, da se morajo izpovedati. Imejmo torej čas, bodimo fizično z mladimi, kajti le tako bodo imeli priložnost, da nam povedo kaj o sebi. ♦ Nikoli ne smemo izigrati zaupanja mladih. Nemalokrat se sliši: »Zaupala sem mami, toda ta je vse povedala očetu.« Ali, kar je še mnogo huje: »Zaupala sem staršem, ob prepiru pa sta mi očitala tisto, kar sem jima prejšnji dan povedala ...» Zaupanje, ki nam ga mladi podarjajo, se ne sme nikoli spremeniti v našo moč, v orožje, ki ga obrnemo proti njim. Mladi tega ne odpuščajo 1 Zelo težko je v duši mladih zaceliti rano, ki jim jo odrasli prizadenemo s tem, če izdamo njihovo zaupanje. ♦ Spodbujajmo v mladih prepričanje, da merila, po katerih se danes meri sreča in uspešnost,; še zdaleč ne prinašajo v življenje želene polnosti. K temu jih bomo najbolj spodbudili z zgledom, z našo nenavezanostjo na svet materialnega in s prizadevanjem za dobre, pristne in prosojne medčloveške odnose. Ne bojmo se pred mladimi izpostaviti, priznati svoje krhkosti. V meri, s katero mi zaupamo mladim, bodo tudi oni zaupali nam. Martin Lisec 2" 1999 marec-april BMj :..:' - . * jI g Hi IS? f i MLADE DRUŽINE Prijel meje za roko Družina Krnc Anka in Tone izhajata iz župnije Šentrupert na Dolenjskem, sedaj pa živita s svojimi tremi otroki (Sabina -9 let, Simon - 8 let in Helena -7 let) ter Davidom (9 let) v Pečicah pri Gabrovki. Rojena sta v številnih družinah: pri Tonetu je šest otrok, on je tretji, pri Anki pa pet, ona je predzadnja. Tonetov oče je bil invalid. Starša jima sicer nista mogla dati materialnega bogastva, a sta jima bila zgled vere in zaupanja v Boga. Tako so si otroci ustvarili družine, pri Tonetu pa so si mlajši trije fantje izbrali redovniški poklic. „ % Oba prihajata iz znane in pastoralno zelo živahne vžupnije Šentrupert. Anka in Tone: Ker šen-truperško župnijo vodijo sale-zijanci. se tam vedno kaj dogaja. Oba sva bila ves čas odraščanja vključenav razne dejavnosti v župniji. Zupnišče nama • llW9 marcc- april je postal drugi dom. Vedela sva. da se s sedaj že pokojnim župnikom Janezom Vidicem lahko o vsem pogovoriva. Začetki skupne poti so vselej zanimivi. Anka: Skupaj sva začela hoditi razmeroma zgodaj. Jaz sem bila stara 16 let. Tone pa 19. Ko smo se vračali z Uskovnice z avtobusom. me je med prepevanjem Tone prijel za roko. Nisem je odmaknila. Med čakanjem na avtobus v Ljubljano sva se sprehajala in se držala za roke. Bilo mi je zelo lepo. Od tedaj naprej sva postala nerazdružljiva. Tone: Ko sem bil pri vojakih. sem izvedel, da bi lahko živel pri teti v Pečicah, ki ni imela naslednikov. Tako sem po vojaščini začel pomagati pri mnogih delih, čez kako leto sem si začel urejati stanovanje. Anka: Takoj po poroki sva se preselila v novi dom. Ni bilo preprosto. Teta. ki je bila sicer zelo dobra, vendar je bila med nami velika starostna razlika -60 let. Tako je včasih prišlo tudi do nesporazumov, ki pa smo jih s potrpežljivostjo znali rešiti, najino ljubezen pa so te težave še bolj utrdile in naju povezale. Le v novo župnijo se kar nisem mogla vživeti. Tone: Dokler niso šli otroci v šolo. sva hodila k maši le v Šentrupert (10 km). Anka je tam poučevala verouk in tam sva se počutila bolj domače. Se sedaj ne veva. ali se bova kdaj počutila popolnoma Gabroučana. Mislim, da bodo to postali šele otroci. Otroci imajo radi svoje sošolce in se čutijo tu doma. Čutiva pa. kako je pomembno, da se vključiva tudi v življenje župnije: jaz kot član župnijskega pastoralnega sveta. Anka kot bralka itd. Anka, ti že nekaj let poučuješ verouk. Anka: Tone me je kmalu potem, ko sva začela hoditi skupaj. navdušil, da sem se prijavila na teološko - pastoralni tečaj. To je bila zame velika obo- gatitev. Ko sem istočasno hodila v srednjo šolo in ob sobotah obiskovala tečaj, sem spoznavala, kako me le-ta bolj zanima. Tam sem spoznavala stvari, ki jih v šoli ni bilo: Sveto pismo, zgodovino Cerkve, psihologijo, sociologijo ... Tako sva skupaj s Tonetom zorela v veri in spoznanju, da ima življenje neki višji cilj in da le vera daje življenju smisel. Župnik Janez Vidic je nam mladim veliko zaupal. Pri 17-tih letih mi je zaupal verouk male šole, kasneje pa sem poučevala tudi druge razrede. To lepo a hkrati odgovorno poslanstvo z veseljem opravljam. Hvaležna sem Tonetu, ki me pri tem vzpodbuja. Imata zelo prijetne otroke, Sabino, Simona in Heleno, ' f kot da bi bili trojčki Anka: Kmalu po poroki sem začutila, da bova dobila otroka. Mislim, daje bilo to er.o najlepših obdobij v najinem življenju. Bila sva še sama (razen tete) in sva se lahko popolno- ma posvetila drug drugemu. Hkrati pa sva pričakovala sad najine ljubezni. Prva se je rodila Sabina, čez enajst mesecev za njo se je tri mesece prezgodaj rodil Simon in dobro leto pozneje še Helena.Tedaj se je življenje popolnoma spremenilo. Po porodniški sem ostala doma in skrbela za družino. Menim, da lahko polno živim tudi, če sem doma in sem na voljo otrokom, ki me potrebujejo. Tone: Veliko sva se z Anko že pred poroko pogovarjala o življenju v zakonu in o želji imeti več otrok. Ob rojstvu sina sva imela veliko preizkušnjo. Ker se je rodil veliko prezgodaj, nisva vedela, ali bo živel ali ne. Vse sva položila v Božje roke, pa tudi sa-lezijancem sva zelo hvaležna, ker so zanj molili. Tudi ko je bil čez tri mesece doma, so bile napovedi zdravnikov zelo previdne, saj je veliko znakov kazalo, da bo imel velike težave - če bo sploh normalen ... vendar je sin sedaj povsem zdrav in tudi v šoli ne zaostaja za drugimi. Sprejemam ga kot dragocen dar. Kaj pa David, ob prihodu je 'f t zunaj pridno delal iglu? Anka: Nekako pred enim letom so prišle k nam delavke iz Centra za socialno delo in naju vprašale, če bi bila pripravljena sprejeti v rejništvo dečka enake starosti kot so najini otroci. Po premisleku in pogovorih z otroci sva sprejela izziv. David je prišel k nam konec avgusta. Najini otroci so se ga zelo razveselili. Vsi skupaj pa smo še bolje spoznali, kako je za otroka pomembna ljubezen in toplina v družini, iskrenost, trud in odpoved. Koliko truda mora sedaj David vložiti v to, da popravlja napake svojih staršev. Z velikim zaupanjem v Boga, ki ga je pri nas odkril, se obrača nanj in njegove prošnje in zahvale so včasih prav ganljive. Trudiva se biti do njega enako dosledna kot do najinih otrok, zato pa je včasih potrebno veliko potrpljenja. To. da se on pri nas dobro počuti, pa je za nas največja nagrada. Kško živita svojo vero vidva, w r kako skupaj z otroki? Tone: Zelo rad imam naravo in Boga začutim predvsem, ko grem v gozd - po gobe, drva ali na sprehod. Uživam pri delu na njivi. To mi služi kot meditacija. Oba z Anko gledava, da imava otroke čimveč ob sebi pri delu. Trudiva se, da bi otroci spoznali, da se je v življenju potrebno truditi in marsičemu tudi odpovedati. Pri delu se veliko pogovarjamo. Anka: Otroke navajava, da bi znali biti hvaležni: hvaležni Bogu za dar življenja, za hrano, obleko in za medsebojno ljubezen. Vsako jutro in večer se Bogu izročimo v varstvo. Molitve spreminjamo glede na starost otrok, razpoloženje in čas cerkvenega leta. Vedno vključimo spontane prošnje ali zahvale, kar kdo tisti trenutek najbolj čuti, in seveda petje Marijinih pesmi ali cerkvenih popevk. Anka in Tone: Vsako leto se udeležimo srečanja družin v Zelimljem. Otroci so bili že dvakrat na duhovnih vajah v Trebnjem pri šolskih sestrah. Zelo radi berejo Mavrico in v njej sodelujejo. Veliko nam pomenijo srečanja z družinami, ki imajo podobne poglede na življenje in vero kot midva. Ob nedeljah gremo skupaj k maši, popoldne pa obiščemo starše ali se odpravimo na krajši izlet. Pomembno je, da smo skupaj. Anka in ToneKrnc • 1999marec-apri! POJDITE PO VSEM SVETU. RADI BI BILI _ PRI MASI DOMA V RUKAGU BURUNDI, RUKAGO januar 1999 Začel sem pisati. Upam, da bo počasi le kaj časa. Pred vrati so stalne vrste, posebno študenti prosijo, naj jim pomagam za šolnino. Hitro se je namreč razvedelo, da sem nekaterim že pomagal. Počasi se bo, vsaj upam, vse to uredilo. Zahvaljujem se za lep sprejem med vami in za vse dobrote, ki sem jih bil deležen. Hitro je vse minilo in spet sem sredi Afrike. Poslovil sem se na hitro in gospod Snoj me je odpeljal na letališče. Imel sem srečo, da sem z vso prtljago prispel v Ru-kago - Burundi. Na letališču je gospa, ki dela pri sprejemu prtljage, zamižala in še dala roko na oči, da ne bi videla teže treh potovalk. V Bruslju me je prišel čakat gospod Luis in me odpeljal na prokuro. Prtljage sploh nisem odpiral. Opomnili so me, da so se odnosi med Belgijo in Ruando poslabšali, ker je bil pred dnevi na letališču v Bruslju slabo sprejet neki ruandski oficir in poslanec. Tako Belgijcem sploh niso več izdajali vizumov za Ruando. Gospodična na ruandski ambasadi je tudi meni zagrozila, da ne bom dobil vstopne vize. če sem Belgijec. Moj potni list je zadrževala teden dni, tako da sem zamudil dva aviona. Če- prav sem prosil vizo za štirinajst dni, sem jo dobil za tri mesece. Na privatni agenciji smo nato uredili vse potrebno glede vozne karte. Zagotovili so mi, da tudi s pretežkimi potovalkami ne bo težav. Ker sem zaradi čakanja imel čas, sem šel en dan obiskat ka-tehista iz moje župnije, ki je študiral na Lumen vitae v Louve-nu. Zaradi znanih dogodkov v Burundiju ni več smel nazaj. Doma je ostala žena in osem otrok. S pomočjo CHRje spravil tja ženo in pet najmlajših. Lanskega junija so odšli. Se jaz sem jih vozil pogosto sem in tja, tudi zadnji dan, ko so šli v Ruando na avion. Bili so me silno veseli. Katehist je dobil službo v neki župniji kot verski animator. Vsi otroci so v šoli skupaj z drugimi tujci: Afričani, Azijci, Arabci ... že precej do- bro mlatijo po francosko. Celo žena že malo govori, ker hodi v večerno šolo. Ko sem otroke vprašal, kaj bi si za Božič želeli, so mi odgovorili: Radi bi bili pri maši doma v Rukagu. Razumel sem, da bi tam radi peli, plesali, ploskali. V Belgiji pa morajo biti mirni, če ne jih že kdo krega. No, ko sem končno šel na avion in prišel z vso prtljago, me je gospodična vljudno sprejela. Nihče ni vpraševal za težo potovalk. Srečno sem prišel v Kigali. Med zadnjimi sem dobil prtljago in gospa, ki na carini pregleduje, mi je dala znak, naj grem - ne vem, če me je poznala. Tako sem prišel vse do Ru-kaga, ne da bi odpiral kakšno potovalko. V Kigali so me čakali. Iz Belgije sem nosil veliko pošte za praznike in denar za ekonoma delegature. Če bi me pregledovali, kaj vse bi našli?! (Celo medvedka s klobukom za sobrata Vilika Poljanškal) Drugi dan, 20. decembra zjutraj, sem imel priložnost za Burundi in zvečer sem bil že doma. Veliko veselje pri sobratih in pri ljudeh! Tri dni sem počasi odpiral in nosil pošto in dobrote zdaj enemu, zdaj drugemu. Takoj sem začel s pripravo na praznike. Obiskoval sem pevce, plesalce in plesalke, bobnarje. Začeli smo LucianoOdorico, vrh. svetovalec za misijone in L. Capeili, inšpektorsevernofil-ipinske inšpektoroje naobisku na Papui Novi Gvineji, kjer deluje Jožko Kramar. Vhod v naš noviciat. Na moji rojstni dan: Novinci so me v procesiji vodili v sprevodu z girlando okrog vratu in svilenim dežnikom nad glavo, kot je to indijska navada za ženina pred poroko, da si ga vsi dobro ogledajo... 2 • 1999 marec - april gftS krasiti cerkev, ne s smrekami, ampak z majhnimi zastavicami. Jaslice smo naredili v cvetju in razsvetljavi. Okrog so bili bananov-ci in ena cipresa, na katero smo postavili utripajoče žarnice. To je bilo kaj za oči črncev, posebno za otroke. Na sam Božič sem imel obe maši doma. Bilo je ogromno ljudi, vrstilo se je petje, ples, bobni: na zvoniku, pred mašo pred cerkvijo, med mašo po povzdigovanju in na koncu maše. To je treba videti in doživeti. Bili so lepi prazniki, tudi s stvarmi za na zob in pod zob, čemu sem pa nosil toliko kil. Se enkrat hvala za vse. Lep pozdrav vsem skupaj. misijonar Gusti Horvat BURUNDI,NGOZI december 1998 Sveti križ Božji - Janez od Križa. Ravno smo na prvem sestanku; delegat je prišel v Burundi iz Ruande. Odrezani smo od Konga, tam je tudi huda vojna. Govorimo o kvazi provinci Ruanda-Burundi. Noviciat bo treba tu odpreti. Smo v prenovljenem zavodu. Sobratje domačini so ga prevzeli po desetih letih odsotnosti. Spet se imenuje Licej Don Bosko. Vojna traja že čez pet let. Revščina, bo- pripravlja za salezijansko delo. Po 58 letih tudi jaz delam drugi noviciat. Novincem moram dajati dober zgled, oni pa meni. Pomagam pri vodstvu gospodarstva. Iz tiskarja sem postal kmet, ker imam ta poklic še nekoliko v krvi. Poučujem tudi petje. Prav sedaj vadim božične pesmi doma in tudi pri sestrah svetega Karla, ki imajo na tem hribu veliko šolo. Predstojnik je rekel, da me pošilja sem samo za eno leto. A jaz mislim, da bo to leto trajalo dalj časa. Podnebje je hladnejše od Ma-drasa, za moja stara leta kar primerno. Hvala za božično pismo z novicami. Bodite optimisti. Marija Pomočnica in don Bosko bosta poskrbela, da bo naše salezijansko delo v Sloveniji šlo naprej. Molimo drug za drugega, da bo Bog blagoslavljal naše skupno delo.Tople božične pozdrave. misijonar Ivan Kešpret lezni. Letina fižola dobro kaže, hvala Bogu. Vilko (Poljanšek) je z nama z Danilom (Lisjakom). Čakamo Gustija z novicami in z dobrotami. Veliko spoveduje-va - priprave na Božič. Tudi Vam in vsem sobratom želim srečen in zdrav Božič. misijonar Jože Mlinaric DRUGIČ V NOVICIAT Spet smo v decembru z enim najlepših praznikov - Božičem. Ves svet praznuje, a mnogi z zgrešenimi pojmi. Božič ne bi smel biti praznik po-rabništva, pri polni mizi in darilih, ampak nekaj veliko globljega. Mali Jezušček si je izbral jasli za zibko in veliki Jezus je triintrideset let pozneje umrl nag na križu. Velik zgled za nas vse. Želim vam blagoslovljene praznike in mnogo apostolskega uspeha v novem letu. Od 23. majni-ka nisem več v Madra-su. Po 28 letih so me prestavili na 250 km oddaljen hrib, kjer ima naša inšpektorija noviciat. Letos se 25 novincev ... GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVI IZROČATI V MOLITVI MARIJA VODI K SPREOBRNJENJU Marija vedno vzpostavlja povezavo med nami in Očetom. Ne postavlja se med oba kakor nekaj tretjega, kar bi oviralo pogled na Očeta, ona namreč odstrani s poti, karkoli bi moglo ovirati ta pogled ali korak. Ona vodi k spreobrnjenju v vsakem smislu. Mlačna vera postane živa, Bog odgovori na nerazčiščen poklic: in vse to se zgodi, ker njena privolitev prepoji dušo tistega, ki ji ga Gospod predstavi in privede k njej. Mati iznajde vse, da bi iskalca pritegnila k veri in da bi mu odprla razumevanje za vero, dokler, prevzet od nežnosti in preprostosti Marijine vere, svojega prehoda ne občuti več kot skok v prazno, ampak kot stvaren korak, ki ga je človeško zmožen storiti. Kaže mu svoje vsakdanje služenje Bogu in ga vodi k stopnjevani predanosti. A. von Speyr Ko je Jezus zagledal svojo mater in zraven nje učenca, ki ga je ljubil, je rekel materi: Žena, glej, tvoj sin! Potem je rekel učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi (Jn 19, 26 -27). OZDRAVLJENI ALKOHOLIK Matej Talbot je bil rojen 3. maja 1856 vDublinuna Irskem. Njegov oče, ki je bil dokaj dober delavec, je bil precej predan alkoholu. Mati pa je bila vzorna katoličanka. Zaradi revščine in pijače v hiši je Matej hodil v šolo le toliko, da se je za silo naučil branja, pisanja in računanja. Mati in učiteljica sta ga uspeli pripraviti za prejem za- kramentov sv. obhajila in birme. Zli leti se je njegovo šolanje končalo in zaposlil se je v nekem skladišču alkoholnih pijač in piva. Tu je tudi Matej začel veselo piti in se s tem pridružil dolgi vrsti alkoholikov v svoji družini. Pri 16 letih je bil kronično zasvojen z alkoholom. Toda njegova mati še vedno ni obupala nad tem, da se sin lahko reši. Zato ga je dan za dnem vneto izročala Mariji z molitvijo rožnega venca. Vse do njegovega 28 leta se je žalostno stanje nadaljevalo. Ko so ga neke sobote 1884 prijatelji povabili v gostilno, je brez besed zapustil svojo druščino in se na veliko mamino začudenje vrnil trezen domov. Matej ji je odgovoril: Zdaj se grem v cerkev zaobljubit, da ne bom več uživa! alkohola. In kadar je bila bitka s staro razvado najtežja, se je zatekel v cerkev in z vso go- J._ I KAKOR DA BI DRVA CEPILI NA TEBI rečnostjo srca prosil Marijo: Hočem se osvoboditi, Marija, pomagaj mi! Vse življenje je čutil, da je Marijin ljubljenec, saj se je prav z njeno pomočjo rešil te zasuž-njenosti. Vsak dan je Mariji v zahvalo zmolil vse tri dele rožnega venca, vsako soboto se je postil in tudi drugim priporočal pobožnost do Marije. Umrl je 17.6.1925 zaradi srčnega infarkta na cerkvenem pragu, ko je šel od maše. Maria Ausilia-trice, 1998 Pripravila s. Marija Zabret Kdaj, o Gospodarica, boš zavladala v vseh srcih? Kdaj te bodo prebivalci zemlje priznali za svojo mater ter Očeta v nebesih za svojega očeta in se bodo potem čutili kot bratje in sestre med seboj? sv. MaksimiijanKoibe V pripravi na leto 2000 vabljeni k ADORACIJI vsak četrtek od 17.30 do 18.30 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Salezijanci Leta 1876 je Luka Jeran v Zgodnji danici namenil več člankov predstavitvi Zveze sa-lezijanskih sotrudnikov. Predstavljeni so kot člani bratovščine in pomočniki članom salezijanske družbe pri apostolskem delu. Po Jeranovem gledanju je bilo združenje podobno frančiškanskemu ali dominikanskemu tretjemu redu, vendar je pokazal tudi na razliko: frančiškanski tretji red vabi člane predvsem k pobožnosti, salezijanski sotrudniki pa so povabljeni k dobrodelnosti in milosrčnosti. Po don Boskovi smrti, ko je na čelo salezijanske družbe in sotrudnikov stopil Mihael Rua, je Jeran nadaljeval objavljanje informacij in vzgojo sotrudnikov. 23. aprila 1888 je Mihael Rua razposlal še zadnje don Bosko-vo pismo sotrudnikom. Jeran ga je imenoval kar testament don Boskove hvaležnosti. Hkrati je bralce Zgodnje danice povabil k velikodušnosti do revnih dijakov na Slovenskem; mnogi so se lahko šolali le zaradi darežljivosti slovenskih dobrotnikov. Slovenski sotrudniki so s svojimi prispevki pomagali vzdrževati salezijanske ustanove in dejavnosti, zlasti za misijone in zavod v Turinu, pa tudi za Salezijanski vestnik in Katoliško be-rivo. Skoraj vsako leto je bilo v Zgodnji danici objavljeno don Boskovo ali Ruovo pismo. Jeranovo delo je nadaljeval katehet Janez Smrekar (9. april 1853-19. maj 1920). Salezijanske izročilo pravi, daje od Jerana ob smrtni postelji dobil naročilo: Delaj za to, da pridejo salezijanci na Kranjsko, Veliko boš moral trpeti, imel boš raznovrstne nasprotnike, a ne obupaj in ne odnehaj, tudi če bi bilo tako hudo, kakor da bi drva cepili na tebi. Videl boš, da bo pomagal Bog in blagoslovil tvoje delo. Ob Smrekarjevi smrti so ga imenovali ustanovitelja salezi-jancev na Slovenskem. Organiziral je salezijanske sotrudnike in usmerjal njihovo delo. V de-vetdestih letih je v Turin že pošiljal nekatere fante, da bi se pripravljali na salezijanski poklic in potem na prihod na Slovensko. Vrhovni predstojnik Mihael Rua je Janeza Smrekarja 28. januarja 1895 imenoval za voditelja sotrudnikov v ljubljanski škofiji. V tej vlogi se je udeležil prvega mednarodnega kongresa sotrudnikov v Bologni leta 1895 in na njem spregovoril v slovenščini ter med drugim dejal: Upamo, da bo salezijanska ustanova, ki se je rodila v Italiji, prinesla bogate sadove tudi med nami. To pa je moja želja in želja vseh naših sotrudnikov: da bi čimprej prišli med nas don Boskovi sinovi, kar bo velikega pomena za Slovence. Prim. Bogdan Kolar. Delo Družbe su. ; Frančiška Šaleškega na Slovenskem do leta 1945, Ljubljana 1995. llladenček Domini k Savio, gojenec » vstavu sv. Frančiška Salezija v Torinu. Y liitc m SÎiti 'l»1 i®4 lllŠ?! T™ ? BOTl< IME 1 pip .........; ii.,.. >•'•'»I»;''1 $ Jer». « „ » duhoven ljubljanske škofijo. Naslovnastran življenjepisa sv. Dominika Savia, ki gaje iz italijanščine prevedel Luka Jeran in izdala Katoliškadružba za Kranjsko že leta 1871. 2' 1999 marec-april c g^* PORTRET VALDOLTRA KRAJ »SREČNEGASPOMINA« BOLNIŠKI DUHOVNIK VINKO CINGERLE PRIPOVEDUJE Pred leti se mi je na željo predstojnika ponudila priložnost, da opravljam duhovniško službo v bolnici v Valdoltri, kjer sem bil v otroštvu sam deležen blagodejne pozornosti. Lahko si mislite, kakšno doživetje je bilo, ko sem se po dolgih letih srečal v župniji z nekaterimi, ki so skrbeli zame v času mojega zdravljenja. ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE? Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš žiro račun: 51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6. p.p. 2404 1001 Ljubljana • odstopite svoj certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine (oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju) OBISK POSEBNEGA STRICA Tisti čas, ko sem iz zdravstvenih razlogov zahajal v Valdoltro - dolina onstran -, je bilo to bolnišnico zlahka najti, saj naselja Ankaran še ni bilo, na obcestni tabli pa je bil napis Valdoltra. Dandanes zaman iščemo ta napis, bolnišnica je del Ankarana. Kot otrok sem kar nekaj let preživel v tej bolnišnici. Obiski so bili redki, s strogo določenim časom in osebami. Ker je doma vladala revščina, si sorodniki niso mogli privoščiti pogostih obiskov. Starši so morali ves mesec zbirati denar, da so me na prvo nedeljo v mesecu lahko obiskali. Neke nedelje meje sestra obvestila, da me je prišel obiskat stric. Ko pa me je prinesla k njemu, sem ugotovil, da to ni tisti stric, ki sem ga bil vajen. Bil je mlad, nasmejan in prikupen. Odnesel me je v sobo za obiske. Začudeno sem strmel vanj. Potem sem zvedel, da je to duhovnik iz Kopra. Starši so ga prosili, naj me občasno obišče. Odtlej so bili obiski posebnega strica pogostejši, vedno lepi in bogati. Prepričan sem, da nosi tudi on nekaj krivde, da sem duhovnik. Ob njem se je v meni utrjevala misel, da bi postal dušni zdravnik. DUHOVNIK IN KAPELA V BOLNIŠNICI Danes se duhovniku ni treba več skrivati pod naslovom poseben stric. Bolnike obiskuje ob dogovorjenem času in jim nudi potrebno duhovno pomoč. Župnik Ivo Miklavc je ob pogovoru z osebjem dosegel, da je bolnišnica odstopila prostor za kapelo. Kapela sicer še Svoje darove lahko namenite: • za pomoč dijakom na naših šolah • za novince in bogoslovce • za misijone (Kerečev sklad) • za maše (navadne in gregorijanske) • za Salezijanski vestnik • za izvedbe posameznih projektov • za vzdrževanje salezijanskih ustanov • In za novogradnje 0 vsem se lahko dogovorite s Slavkom Pajkom. inšpektorialnim ekonomom, tel. 061/127-41-50. Hvaležni smo vam za vsak dar. vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov. Don Boskovi salezijanci 2' 1999 marec-april NAŠI RAJNI ni povsem dograjena in opremljena, vendar primerna, da se od 15. avgusta 1998 v njej opravlja bogoslužje in osebna molitev. Ob praznikih člani župnijske karitas obiščejo bolnike po oddelkih in jih obdarijo ter voščijo praznike. Ob božiču skupaj s skavti volčiči razdelijo po sobah betlehemsko lučko. Osebje bolnišnice z razumevanjem sprejema naše predloge in nam po svojih močeh pomaga. Po bolnišnici so razobešeni plakati, na katerih lahko preberemo, da je redna maša vsako nedeljo in praznik ob 17.00, duhovnikov obisk bolnikov pa ob petkih in sobotah od 14.30 do 17.30. Jezus v kapeli gotovo ne bo sameval, saj se ob nedeljah zbere pri bogoslužju tudi nad 40 ljudi. PROŠNJA ... Mnogi pacienti poznajo(te) salezijance in utrip našega dela. Zelo radi sežejo tudi po Salezijan-skem vestniku. Vsem, ki boste prišli na zdravljenje v Valdoltro, zagotavljam, da bomo veseli vaše navzočnosti v kapeli in izražene želje, da vas obišče duhovnik. Morda bi kdo, ki se je že zdravil v tej ustanovi, rad prispeval svoj dar za dokončanje kapele. Kot pacient lahko dar osebno izroči duhovniku ob njegovem obisku ali pa ga pošlje na naslov: Župnijski urad Ankaran, Oljčna pot 18, 6280 Ankaran alipanakaženaZiro račun. Župnijski urad Ankaran - Ivo Miklavc (Krekova banka), štev. 51800-620-366 11 600-53-39, s pripisom za kapelo. Bodimo s svojim darovanjem most med svetom negotovosti in svetom upanja v lepšo prihodnost. Vinko Cingerle, kaplan v Ankaranu Anton Melanšek it M. V petek 29. jal V" nuarja smo se poslovili od Antona i Melanškas Polzele. Pogrebne slove-jj ■ |1| ¿Sajl snosti je družno z lepim številom sa-lezijancev vodil prof. dr. Bogdan Kolar. Rajni se je rodil 18. februarja 1913 v kmečko-delavski Arnšekovi družini v Za-ložah pri Polzeli. Otroštvo je preživljal doma, zaposlil pa se je na pošti in vestno opravljal svojo službo vse do upokojitve leta 1972. Za življenjsko sopotnico sije izbral Marjeto Baluh in se z njo leta 1952 tudi poročil. Z nadčloveškimi napori in velikimi odrekanji sta za svojo družino do leta 1961 zgradila lasten dom. Rodila sta se jima hčerka Dorica in sin Miran. Oba sta od dobrih staršev dobila dobro vzgojo in to dokazala v trenutkih, ko pokojni oče ni mogel več skrbeti za vsakdanje stvari. Rajni Anton je imel odprto srce za ženinega nečaka Staneta, kije zelo mlad izgubil starše. Z ženo sta mu omogočila nadaljnje izobraževanje pri salezijancih. Nečak salezijanec mag. Stane Baluh je v zahvalnem govoru med drugim dejal: Danes ses srcem, polnim hvaležnosti, Ambrožu" M„ Belai F., BerceA., Božič, Cankar S,. Ceferin M.. Cernič T. in T., Čibei t, Dežman M.. Dolenšek J., Drob-nič J. 2x. Družina Arh. Družina Mikiič. Erlah A.. Fišter C.. Frlic A.. Gabrovšek V.. Gagel A.. Grašič N 2x, I Iladnik Š., Jeglič M.. Jerič M., Jesenovec D., Jur-kovič J. 2x, Kadivec V., Kapus A.. Klančar K.. Klemenčič F.. Knapič C... Kosi M.. Krainik M.. Kralj A. in A., Kramar M., Kranjc R.. Krivograc S., Kržiš-nikK., KumerZ., Kuralt. Lah T., Lamov-šek. Legat A., Lenarčič T.. Levstek M., Malahovsky K'.. Markuš M.. Marolt J.. Močan F.. Mohar J., Nagode J.. Nahti-gal R.. Ogriii t, Pavšek A.. Petkovšek P., veselim, da bom del vzgoje in zgleda, kisem juprejei od strica Antona v svoji rani mladosti, lahko nosil in daroval drugim kot kraljevsko znamenje. V sredo 27. februarja zjutraj je zaslišal klic Njega, v katerega je vse svoje življenje neomajno veroval. OdšeljekNjemuvnovo polnejše življenje. B.St. t K Bogu so odšli poplačilo naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Flerin Ivana, Domžale Glažar Ana, Stari trg pri Ložu Hentak Marija, Dornava Jerant Anica, Domžale Kastelic Marija, Stična, poverjenica SV Klobučar Marica, Tolmin Konte Milan, Hinje Košir Ivanka, Loški Potok Kreže Terezija, Hrastnik Lasbaher Alojz, Sv. Tomaž Melanšek Anton, Polzela MikuličMarija, LoškiPotok Stepec Jožefa, Šentvid TurkPepca, Hinje Zaje Alojzija, Višnja Gora Zupančič Francka, Dobrunje ZižekMarija, Gančani Petrič M., Pezciir C.. Pihler t. Plahutnik P. Polončič M.. Preložnik M. in S.. Remec F., Samida N.. Senica J.. Skomšek M.. Sodeč F., Sega A., Span A., Steni t. Terglav F . Trushar A.. Tušek J., Va Ijauec P., VeselA.. Vodlan 1.. VrhovnikS., Zalokar M.. Zelič K., Zorko N.. Zorko T.. Žabot V., Žagar M., Željko M., Žmuc A., Znidaršič M. in več neimenovanih dobrotnikov. molilcev za duhovne poklice in bralcev Salezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog povrni. KAKO PRISPEVATI V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE? Svoje prispevke v Sklad lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanski zavod. Želimlje 46, 1291 Škofljica Številka žiro računa: 50100-620-133 sklic na številko: 051010115-1580175 Nova Ljubljanska banka d.d. Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako Gimnazija'. V sklad Gimnazije Želimlje ste do 14. 2. 1999 darovali: 2' 1999 marec-april Zamenjano je moralo biti tudi ostrešje. Na piramidnem podstrešju bo kasneje prostor za študijsko in seminarsko delo. v gradu je bilo veliko dimnikov, ki so bili nevarni za okolico. Zato jih je bilo potrebno porušiti. V zidu so nastale široke odprtine, ki so pokazale na varljivo trdnost debelih grajskih zidov. Največja past teh so bili prepereli leseni stropi in leseni vezni tramovi v zidu. OBNOVA RAKOVNIŠKEGA GRADU Več kot 350 let že stoji pod vznožjem Golovca rakovniški grad. Na začetku stoletja je postal prvo zavetje don Boskovim sinovom, ki so prišli na Slovensko. Po drugi svetovni vojni je bil salezijancem vzet, v njem pa so naselili stanovalce. Grad je vse bolj propadal in postajal nevaren za bivanje in v sramoto mestu in Rakovniku. Ob pripravi na stoletnico navzočnosti na Rakovniku smo se salezijanci odločili, da grad obvarujemo pred propadom in ga namenimo za razstavne in kulturne namene. V njem bo namreč predstavljeno stoletno salezijansko delo pri nas, še posebej paživljenje in delo salezijanskih misijonarjev. JANEZ BOSKO - OČE SIROT, Francek Piccollo pripoveduje. Drugo leto sem bil v drugem razredu in ne-kegadnesomi pri kosilu rekli, damevgo-vorilnici čaka mama. Našel sem jo jokajočo: »Mama, kaj se je zgodilo?« »Nič, Francek, nič. Vidiš, revni smo, ne moremo plačati vzdrževalnine. Ekonom je dejal, da boš moral iti domov.« Jokala je zaradi te grožnje. Moral sem se vrniti v šolo, popoldne sem spet šel k mami v govorilnico. Zdaj je bila vesela in nasmejana. Rekla mi je: »Glej, Francek, zdaj ne jokam več. Bila sem pri don Bosku in dejal mije: Dobražena, povejte svojemu fantu, če ga bo ekonom poslal skozi vrata, naj se vrne skozi cerkev in naj pride k meni. Don Bosko ga ne bo nikoli poslal proč.« Potem me je mama poljubila in odšla. Še tisti večer me je klical ekonom. Ves prestrašen sem najprej skočil k don Bosku. Potrkal sem na njegova vrata: »Kdo je?« »Jaz sem, Francek Piccollo.« »Le pridi. No, Francek,« in je vzel list papirja, »koliko mesecev vzdrževalnine dolguje tvoja mama?« Povedal sem številko in don Bosko je obzirno podpisal potrdilo o plačani vzdrževalnini za vse leto in ga podpisal. Nihče ni opazil njegove velikodušnosti, niti ekonom ne, kateremu sem prinesel potrdilo. Bil sem ginjen, bolj zaradi obzirne ga načina, s katerim mi je bilo pomaga no, kakor zaradi same dobrote. SRCE ZA ... Minila so druga tri leta. Bil sem že v petem razredu. Nekega dne je nekaj nas večjih obkrožalo don Bo-ska sprehajaje se pod stebriščem. Želel sem govoriti z njim na samem, a se nisem upal. Kakor vedno, je to opazil, takoj me je potegnil vstran in rekel: »Nekaj bi mi rad povedal, kajne? »Uganili ste. Ne bi rad, da bi drugi slišali.« Zašepetal sem mu na uho: »Rad bi vam nekaj podaril. Mislim, da vam bo všeč.« »Kakšno darilo mi hočeš dati?« »Sebe. Vzemite me!« Don Bosko se je nasmehnil: »Kaj pa naj s takšnim tičkom?« Takoj pa se je zresnil in mi dejal:«Hvala, Francek. Ne bi mi mogel dati lepšega darila. Sprejmem ga, ne zase, temveč da te darujem in vsega posvetim Gospodu in Mariji Pomočnici.« Franc Piccollo je postal salezijanec in duhovnik, 30 let je delal na Siciliji kot učitelj, ravnatelj in potem inšpektor salezijanskih ustanov. Živel je do leta 1930. Teresio Bosco, POGOVOR Z BRALCI SREČANJE Z DON BOSKOM Zahvaljujem se vam, da prejemam redno Salezijanski vestnik. Shranjene imamo vse številke, odkar nam jih pošiljate, tako da lahko vsak izmed nas večkrat seže po njih. Z življenjem in delom sv. Janeza Boska me je seznanil moj pokojni duhovnik g. Ivan Kobal že v zgodnjih otroških letih. Vedno je rad in veliko pripovedoval o njem: pri Božji službi, pri verouku, ob srečanjih aliobobisku njegove knjižnice, saj je nam otrokom z velikim veseljem posojal knjige in nam svetoval, pri tem pa nam je sv. Janeza Boska dajal za zgled. Zorka, Cerknica ■ 1 Veseli smo, da toliki res z velikim veseljem jemljete v roke naš Vestnik. Ko se pripravljamo na jubilejno 500. številko (ta bo izšla kot letošnja 4. številka), bi bilo prav zanimivo zvedeti, kdo hrani doma najstarejšo številko - morda še predvojne izvode. Verjetno smo se mnogi Slovenci tako kot vi, spoštovana gospa, z don Bo-skom srečali prek domačega duhovnika. Prepričan sem, daje sv. Janez Bosko tudi za mnoge mlade danes izredno močan in privlačen zgled svetosti, za starše in vzgojitelje pa velik navdih za vzgojo mladih rodov. MOLITVENI NAMENI Salezijanski vestnik je vedno lep, vzpodbuden, posebno še za mlade je toliko lepega. Kdor ga vzame v roke in ga prebere, mu je sigurno všeč, kakor je tudi meni, čeprtiv sem stara 75 let. Vedno ga preberem, posebno zvečer, ko molim molitveni namen in še zraven kaj preberem. Prosila pa bi vas, če bi lahko na vaš naslov poslala skromen dar za stroške. Prosim, če pošljete točen naslov. Angela, Polzela Slovenska Cerkev in Salezijanska družba sta nadvse hvaležna tolikim, ki ste povezani vSalezijan-sko molitveno združenje za du-hovnepoklice, družine in mladino. Gotovo ste izprosili duhovni poklic že prenekateremu mlademu fantu ali dekletu, pa čeprav ga morda niti ne poznate. Bog vselej uslišuje naše prošnje. Če pa želite prispevati kak dar za Salezijanski vestnik, ga lahko nakažete prek Žiro računa (glejte str. 26), v vrednostnem pismu ali s poštno nakaznico na naslov: Salezijanski vestnik, Rakovniška 6, p.p. 2404, 1001 Ljubljana. ŠE SO ŠTEVILNE DRUŽINE Sem mati številne družine. Rodila sem devet otrok. Eden mi je hitro po porodu umrl, a smo potem sprejeli tujega otroka, ki so mu umrlistarši. Naši otroci so ga lepo sprejeli. Izšolal se je za učitelja. Danes je star 50 let in lahkorečem, da me še n i razžalil. Vsi moji otroci so dobri in pošteni. Imam že 22 vnukov in 11 pravnukov. Vsi se imamo radi. E. M. m - Čestitamo vsem mamam oz. vsem staršem, ki so z veliko ljubeznijo sprejeli več otrok. Kako lepo je slišati mlado dekle današnjega časa, ki izjavlja:Ko se bom poročila, bi rada imelapet, šest otrok! Družin z veliko otroki je bilo včasih res več kot danes, a tudi danes, hvala Bogu, so družine, ki imajo večje število otrok. Srečanja s takimi družinami so vselej tako osrečujoča. Vsak otrok resnično prinaša blagoslov v družino. Zato je prav, da tudi molimo za zdrave in pogumne slovenske in krščanske družine, obenem pa jim po svojih močeh priskočimo na pomoč. PROSITE IN BOSTE PREJELI Morda se še spominjate, ko ste me na dan večnega češčenja sprejeli med molivce za duhovne poklice. Takrat sem vam povedala, da že več let dnevno molim rožni venec za duhovne poklice. Sedaj upam, da se prošnje uresničujejo. Moj sorodnik se je odločil in šel k jezuitom. Prosim vas, da ga še vi vključite v svoje molitve in prošnje. Marsikaj bi vam še rada napisala, pa ne morem, ker imam parkinsovo bolezen in težko pišem, pa tudi stara sem 82 let. Pavla, Rogaška Slatina Mnogi morda mislijo, da je odločitev za duhovni poklic predvsem zadeva nekaterih mladih, ki se pač odločijo ali pa ne za tako pot. To nikakor ne drži. Vabilo k molitvi za duhovne poklice velja vsem, saj smo vsi odgovorni zato, da bi bilo dovolj delavcev v Gospodovem vinogradu. Jezus nas spodbuja: Prosite Gospoda žetve. Vabilo k molitvi ne velja zgolj ostarelim, češ, oni imajo največ časa. Vabilo velja tudi družinam, da bi po njihovi molitvi morda dozorel kak duhovni poklic tudi v njihovi sredi. Vabilo velja vsem mladim, ki se morajo v vsej odgovornosti v času mladosti odločiti za pravo pot - in zakaj ne bi bila njihova pot morda prav pot duhovnega poklica? Če Gospod kliče, semunegre ustavljati. Na uredništvo Salezijanskega vestnika je prišlo je še veliko drugih pisem in prispevkov, žal pa ni mogoče objaviti vseh. Se opravičujemo. Vabljeni, da napišete, vprašate, narišete, poveste svoje mnenje. Janez POTOČNIK urednik Salezijanskega Vestnika 30 2* 1999 marec-april DUHOVNE VAJE IN DRUGA SREČANJA PRI SESTRAH HMP 12.-14. marec: BLED, dekle, poslani- OIV, prijave s. Damjana 19.-21. marec: BLED,za birmanke, prijave s. Ivanka 26.-28. marec. BLED, uvajanje v molitev za mlade, prijave s. Ivanka 27. marec; L J.-GORNJI TRG, gospodinjska sobota, prijave s. Damjana 9.-11. april: SV. PRIMOŽ, dekle, postani - OIV, prijave s. Damjana 16.-18. april; BLED, za birmanke, prijave s. Ivanka 27.-30. april: BLED, duhovne vaje za mlade, prijave s. Ivanka Začetek za vse skupine ob 19.00, gospodinjska sobota ves dan Prijave: s. Ivanka, tel. 064/741-075. s. Damjana, tel. 061/125-9204 www.salve.si/vestnik 2- I999rnarec-april SALEZIJANSKI KOLEDAR MAREC 12. bi. Alojzij Orione 24. Spomin Marije Pomočnice 28. Zadnja nedelja, shod na Rakovniku ob 14.30 31. Spomin sv. Janeza Boska APRIL 8. Mladinska maša na Rakovnikuob 18.30 24. Spomin Marije Pomočnice 25. Zadnja nedelja, shod na Rakovniku ob 14.30 30. Spomin sv. Janeza Boska MEDNARODNI SEMINAR: MLADI, ULICA, PRIHODNOST 8.-10. april: Ljubljana (Teološka fakulteta), Informacije in prijave: SKALA, Rakovnlška 6. Ljubljana, tel. 061/127-1419 SREČANJE ZA ANIMAT0RJE 0RAT0RIJA IN ČARNEGA JEZERA 10. april: Ljubljana-Rakovnik, Animatorji oratorija od 9.00-14.00, Čarnega jezera od 15.00-17.00 POSTNE DUHOVNE VAJE ZA MLADE 12.-14. marec: POHORJE,prijave: Jože Vidic, tel. 061/793433 19.-21. marec: KOPRIVNIK.za študente, prijave: M.Lisec. tel. 061/127-1419 Začetek prvi dan ob 19.00, sklep s kosilom POMLADANSKI ŠPORTNI TURNIR ZA MLADE 24. april: Lj. Kodeljevo. Začetek ob 9.00, sklep predvidoma ob 17.00 Prijave: Metod Ogorevc, Rakovnlška 6, Ljubljana, tel. 061/127-1459 DUHOVNE VAJE- ŽELIMLJE 19.-21. marec: za fante 4.-6. r. Začetek ob 17.00, sklep s kosilom Prijave: Peter Pole, tel. 061/1702-1 i 5 aH061/1702-100 DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE 14.-16. maj: Trstenik. za ministrante od !2do 17let. Začetek ob 19.00 Prijave: Janez Potočnik, Rakovnlška 6, Ljubljana, tet. 061/127-3039 STREETBALL-ULIČNA KOŠARKA - ZA MINISTRANTE 17. april: Želimlje. Začetek ob 10.00, sklep predvidoma ob 15.00 Za ministrante do vključno 8. razreda. Mlajši do 6. r., starejši do 8. r. Informacije in prijave: Jože Brečko, tel. 061/1702-100 SEMINAR ZA VODITELJE ORATORIJA 25.-27. april: Želimlje. Začetek v nedeljo ob 16.00, sklep s kosilom. Prijave: Janez Potočnik, Rakovniška 6. Ljubljana, tel. 061/127-3039 MLADINSKA MASA Vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.30na RAKOVNIKU 4. marec 8. april 6. maj Salezijanska mladinska pastorala Michele Clavier VRTNICA Bruno Ferrero Če želiš postati dober prijatelj z Bogom in vsemi ljudmi, te Janez Bosko nagovarja s svojo življenjsko zgodbo. Don Boskova vzgoja za mlade na prehodu tisočletja. Z razmišljanji in čudovitimi Marijinimi podobami odkrivajmo lepote življenja. Cena: 450 SIT Vrtnica nam s svojo simbolično govorico in s kratkimi zgodbami osvetljuje vsakdanje življenje. Cena: 200 SIT Cena: 1.200 SIT Cena: 450S/T Carole Monmarche moj prijatelj Molimo z Marijo Pomočnico