233 Ocene Roland Boer. Red Theology: On the Christian Communist Tradition. Leiden: Koninklijke Brill NV, 2019. 294 str. ISBN 978-90-04-38132-2. R o l an d Bo er je t eo l o g i n fil o z o f , ki p r o - učuje in t er ak cije med mark sizmom in r el i gi jo/t eol ogi jo. Na t em p od r očju v e- lja z a v odilneg a s tr ok o vnjak a. Le t a 2019 je pri z alo žbi Leiden iz šla knjig a Rdeča teologija: O krščanski komunistični tra- diciji k ot del serije Studies in Critic al R e - search on Religion. Pr v o pogla vje knjig e se z ačne z opr e - delitvijo z ače tnik a kr šč ansk eg a k omu- nizma, in sicer češk o-amerišk eg a mar - k sis t a K arla K autsk eg a (1854–1938), in njegovega dela Forerunners of Modern Socialism (1895). K autsky je r azisk o v al k omunis tične k or enine v družbah vse od Pla t ona in z g odnjeg a kr šč ans tv a da- lje, pri čemer ne r azlik uje moderneg a od pr edmoderneg a k omunizma. Pr ed- moderni komunizem tako Kautsky kot Boer opr edeljuje t a k ot ,kr šč anski k omu- niz e m ‘ . V 1. pog la v ju Boe r po v z e ma K a- utsk eg a analiz e posame znih družb sk o- zi č as in izpos t a vlja njeg o v najv ečji uvid: »k akr šnak oli oblik a socializma je delo v t ek u, išč oč pr a vilno pot k ne znanemu« (s tr . 24). Boer z aključuje, da je delo K a- utsk eg a naz or en primer , da je mark si - s tična podlag a bolj inkluzivna k ot r eduk - cijska. Drug o pogla vje obr a vna v a z g odnji kr - šč anski k omuniz em k ot politični mit. P o - s v eča se esenom in z elot om v sklopu Apos t olskih del, pris t opom t eh dv eh r e- v olucionarnih družbenih sk upin k sk u- pnos ti, pa vpr ašanjem por abe, pr oiz v o- dnje in tranzicije med tema dejavnost - ma, vključno z analiz o s v e t opisemsk eg a gospodar s tv a (kmetijs tv a). Pri t em se sklicuje ne le na dela K autsk eg a, t em v eč tudi R ose Lux embur g (1871–1919) – k er je t a r az vila t e z o , da bo sodobn i k omu - niz em dok onč al tis t o , k ar je z g odnje kr - šč ans tv o z ačelo. Boer pri t em izpos t a- vlja, da se je »kr šč anski k omuniz em lah- k o poja vil le hipoma v z g odo vini, k ot del us t anovitv eneg a tr enutk a kr šč ans tv a, ampak t o je bilo dov olj, da je izr azil upa- nje v prihodnos t«. (s tr . 43) Boer v tr etjem pogla vju z o ži s vojo analiz o na apos t ola P a vla, in sicer Pismo Rimljanom 13,1-7. Sprva se posveti vpr ašanju, ali je dotični del pisma an ti- ali pr ocesar ski, saj je pogla vitno vpr aša- nje upor o z. z v es t oba (rimsk emu) cesar - ju/i mperi ju. Na k oncu pogl a vja t ak o z a- ključi, da je »P a v el z apus til ambiv alen- tno z apuščino na v eč r a vneh, ki je odpr - t a z a mo žnos t r adi k al neg a, če ne r e v o- lucionarneg a br anja njeg o vih in drugih besedil, ampak tudi z pr a vim pot encia- lom z a r eak cionarne in t erpr e t acije, ki so z elo z adovoljne z okr epitvijo moči in pr es tiž a« (s tr . 59). Če trt o pogla vje je pos v ečeno analizi romana Q (1999) r adik alneg a it alijan - sk eg a k olek tiv a Lutherja Blisse tt a, ki se pr a v t ak o ukv arja z vpr ašanjem mark siz- ma in r e ligije v duhu an tik apit alis tične- g a gibanja. Boer izpos t a vlja š tiri r oma - neskne t eme: napet os t med čus tvi in r az umom, med pr elomom in k omuna- lizmom (communalism ), med politično ambiv alen tnos tjo kr šč ans tv a in vpr aša- njem pr enosa med politik o in t eologijo. Na k oncu pogla vja a v t or gla vni namen r omana vidi v »celo viti obno vitvi r adi - k alnih, r e v olucionarnih dimenzij r e f or - macije, še posebej z a v ečjo sk upino le- vič ar skih gibanj danes« (s tr . 72). T udi naslednje pogla vje se ukv arja z r e f ormacijo , posebej z Jeanom Calvinom (1509–64) in njeg o vim delom Ustanova krščanske vere (1536), kjer se v z adnjem 234 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 delu pos v eč a vpr ašanju pr eplet a politik e in t eologije. Calvin t ak o r azlik uje duho v - no in z emeljsk o kr aljes tv o , ki s t a po nje- g ov em ločena – in t o kljub t emu, da (k ot p o u d arja) so vl ad arji z emel jski h kr al je- s t ev dani od Bog a. S t em se z aplet e v r azlag o , k ak o pot em ti vladarji pos t ane- jo tir ani o z. br e zbo žni vladarji (ungodly rulers). K ljub t e mu Calv in poudar ja, da je t ak e vladarje (v seeno) tr eba ubog a ti. Še s t o pog la v je je pos v e č e no pr e g le - du vpliv a Martina Luthr a (1483–1546) na K arla Marx a (1818–83) in Friedricha Eng elsa (1820-95) o z. k ak o s t a upor a- bljala (pr otestantsk o) kr ščanstvo pri ut emeljitvi mar k sizma. Pri t em se Boer osr edot oč a na tri t eme: r azlik e dojema- nja člov ešk e nar a v e pri lut er ans tvu in mark sizmu; ambiv alen tni prik az Luthr a k ot ideolog a burž uazije v Eng elso vi z g o- d n j i š tu d i j i n emšk e kmečk e r e v o l u ci j e l . 1525; Marx o v o d i al ek tičn o o vr ed n o t e- nje Luthr a k ot inicia t orja pr v e f az e nem- šk e r e v olucije. A v t or na k oncu z aključu - je , da s t a se oba m ar k sis tič na ide olog a s kr šč ans tv om spoprijela in g a pri r az v o- ju ideologije tudi upor abila, a »t o ne po- meni, da je marksiz em v k akr šnik oli meri sek ularizir ana oblik a kr šč ansk e mi- sli in se v eda esha t ologije« (s tr . 102). Na z ače tk u naslednjeg a pogla vja a v - t or izpos t a vlja, da je pr eplet enos t kr - ščansk eg a k omunizma (v evr opsk em k ontekstu) in marksizma r azvidna – glavni snovalci ideologije marksizma so se sklice v ali na pr e t ekle r e v olucije, ki so imele tudi močno v er sk o k onot acijo. P o- sledično se a v t or spr ašuje, ali ima mar - ksiz em globok o povezavo s krščan- stvom, morda tudi z judovstvom. To raz- mišljanje sklene z ug ot ovitvijo , da če- pr a v r es imat a sk upne vir e, je »sama nar a v a t emelje v [kr šč ans tv a in mark siz- ma] kvalitativno drug ačna, kar tudi o značuje ab s tr ak tno in f ormalno analo- gijo« (s tr . 116). Mark siz em z a t o prihaja do drug ačnih z aključk o v , k ak o us tv ariti popolno , idealno družbo. Sledi pogla vje, ki se osr edot oč a na mark sis tično-kr ščanski dialog v 60. in 70. le tih pr e t ekleg a s t ole tja. Pri t em analizi- r a poglede kr šč anskih t eolog ov na mar - k si z em i n mark si s tičn i h fil o z o f o v n a kr - šč ans tv o – primarno tis tih, ki so sodelo- v ali v ja vnem dialogu (pr ek o k on f er enc, publik acij), t ak o v v zhodni k ot tudi z aho - dni E v r opi. Osr e dot oč a se na no v o , so- dobno r azumev anje člov ešk e nar a v e, ali- enaci je, Pr ome t ejsk eg a pr ot es t a i n pri - hodnos ti. T akr a tno r azumev anje t eh poj- mo v je bi l o močno z aznamo v ano z ne- posr ednimi posledic ami drug eg a v a ti - k ansk eg a k oncila, r az v oja pr ot es t an tsk e t eologije, an tik olonializma – pa tudi (v k on t ek s tu hladne v ojne) s tr ahom pr ed jedr skim uničenjem s v et a. Na marksis tič- ni s tr ani pa je r az v oj filo z ofije še posebej z aznamov alo s t alinis tično obdobje. De v e t o pogla vje analizir a delo fr an- c osk eg a mark sis tičneg a filo z ofija Louisa Althusserja (1918–90), pri čemer se a v - t or pos v eč a vpr ašanju, ali so mark sis ti in kris tjani ločeni sk upini ali pa med nji- mi ob s t aja pr esek? Althusser t ak o po- sk uša oblik ov a ti analogijo med social - no/družbeno in v er sk o r e v olucijo. Z a tr - juje namr eč, da ima lahk o r eligija pr o- gresivno, revolucionarno vlogo. V naslednjem pogla vju je osr ednja kr šč ansk o-k omunis tična misel a vs tr al- sk eg a anglik ansk eg a duho vnik a F arnha - ma Ma ynar da (1882–1973). Boer z a- ključuje, da je Ma ynar d »le prišel do polo ž aja, kjer lahk o mark siz em ponudi ma t erialis tične in se v eda objek tivne od- govore, toda krščanstvo zagotavlja ključni manjk ajoči elemen t subjek tivnih odg o v or o v« (s tr . 164). 235 Ocene Enajs t o pogla vje je pos v ečeno pri - merja vi kr šč ansk eg a k omunizma in bolj- ševizma, pa tudi pr edhodnih oblik in vpliv ov (kmečki socializ em, dela Lev a Ni- k o l aj e vi č a T o l s t o j a ( 1828–1910) , b o g o - gr adit eljs tv o (богостроительство)). Boer v analizi t ak o t eh gibanj k ot boljše - vizma vidi najv ečji prispe v ek kr šč ans tv a v »neprič ak o v anem in posr edo v alnem načinu«, k o je boljševiz em »z gr adil in posr edov al pr ek o ideje, da so bile podo- be bog o v v r eligiji v r esnici ideal, do h k a t er emu mor ajo ljudje s tr eme ti« (s tr . 182). Naslednje pogla vje analizir a r az v oj kit ajsk eg a k omunizma in vpliv kr šč an- sk eg a k omuni zma na Ki t ajsk em, še po- sebej glede t ajp inšk e r e v olucije (1850– 64 ), v e r ig e nadaljnjih v s t aj in r e v oluc ij, ki so na k oncu priv edle do k omunis tične r e v olucije Mao Ce tung a (1893–1976). Boer z aključi, da t ajpinšk a r evolucija »s t oji na z ače tk u moderneg a r e v olucio - narneg a pr ocesa – na t ančneje gibanja, ki je iz šlo pod vpliv om tujeg a, r e v oluci - onarneg a kr šč ansk eg a vpliv a« (s tr . 199). V nadaljnjem pogla vju a vt or še po- dr obneje analizir a kit ajski kr šč anski k o- mu ni z em v z ače tk u 20. s t o l e tja n a p od - lagi del v eč kit ajskih t eor e tik o v in filo z o- f ov , ki so pr ouče v ali pr edhodna dela s podr očja r eligije in k omunizma/mar - k sizma. Boe r pr a vi, da ti misle ci »tr dijo , da s t a kr šč ans tv o in k omuniz em edin- s tv ena f enomena, pri čemer menjujejo mnenje, da s t a bliz u po v e z ana in ohr a- njajoč določeno dialektično r az daljo med nji ma, neposr edna mo žnos t os t a- ja, da bo k omuniz em z ajet s kr ščan- s tv om« (s tr . 214). K r šč anski k omuniz em se iz E vr ope ni r az širil samo na Kit ajsk o , ampak tudi v K orejo , primarno v Severno K orejo. Boer se tu omejuje na tri elemen t e: do- mor odno r eligijo , č ondoiz em in ideolo - gijo Kim Il-Sung a (1912–94), us t ano vi- t elja se v ernok or ejsk e k omunis tične dr - ž a v e in tudi vlad ajoče dinas tije. Ug ot a- vlja, da junče – ur adna ideologija Se v er - na K or e je – in t eološki vidik kr šč ans tv a »delit a v z ajemno pr oblema tik o , k ot so dobr odelnos t, os vobodit ev z atir anih, naspr ot o v anje br e zbrižnos ti, poudar ek na nacionalnih pr oblemih in člov ek o - centrična per spektiv a« (s tr . 235), k ar pripisuje vplivu nek a t erih pr ogr esivnih kri s tjan o v v z g o d n ji d o b i k o r ejsk eg a k o - munis tičneg a gibanja. Boer delo z aključuje z ug ot o vitv ami, da je tr eba pri r az ume v anju k omunizma upoštev ati zgodovinsk e primere; pri t em se ne smem o z ado v oljiti le s prik a- z om »k omunizma k ot idealneg a s v e t a, ki g a bo mog oče lahk o najti v meglic ah oddaljene prihodnos ti« (s tr . 237). T o r o- man tično podobo k omunis tičneg a s v et a mor a nadomes titi dejansk a podoba in delo v anje k omunis tičnih r e žimo v , ki k a- ž ejo r esnično s t anje. Hkr a ti ug ot a vlja, da je k omunis tična dimenzija v kr šč an- s tvu nas t ala na obr obju – t ak o v r azmi- šljanju k ot tudi v dejanjih. V seeno je »dinamik a r adik alnih in r eak cionarnih elementov konstitutivna lastnost kr - šč ans tv a, in sicer t ak o z elo , da ne mor e- mo identificir ati eneg a k ot bis tvo t er dr ug e g a k ot pe r v e r zijo o z. odk lop« (s tr . 238). T oda ideja kr šč ansk eg a k omuniz- ma je na podlagi njegovih ugot ovit ev mo žna le znotr aj r ela tivno majhnih sk u- pin, me dt e m k o na nacionalne m niv oju s v oj vpliv iz gubi. Obr a vna v ano delo je z animiv o z a v se pr oučevalce k omunističnih režimov , k je r so bile na k oncu k r šč ansk e sk upine pr eg anjane, vključno s podr očjem (nek - danje) Jug osla vije in Slo v enije. T udi Slo- v en i ja je i mel a s v oj d el e ž v s t aj, p un t o v 236 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 in r e v olu cij s prisotnos tjo (tudi ) v er skih elemen t o v . Monogr a fija ponuja odlično izhodišče z a slo v ensk e t eolog e, filo z of e in mark sis t e, da iz v edejo podobno ana- liz o vpliv a kr šč ans tv a na slo v ensk o obli- k o k omunizma o z. tudi analiz o kr šč an- skih prvin v k omunizmu. Nenaz adnje smo imeli v pr eteklosti duhovnik e in šk of e, ki so se gibali v t em ideološk em območju. Klemen K ocjančič Kovač, Nedjeljka Valerija. Mjesto slike u govoru vjere: povijest – teologija – primjeri. Zagreb: Glas Koncila, 2020. 395 str. ISBN 978-953-241-916-0. Sodobni digit alni s v e t pri k omunik aciji z elo izpo s t a vlja pomen podob. S podo - bami se namr eč spor očila posr edujejo na bolj int enziv en način. T udi znotr aj podr očja t eologije so imele podobe v vsej zgodovini pomembno vlogo pri pr enosu ver sk eg a spor očila, pri obli- k ov anju bog oslužnih pr os t or ov t er pri spodbujanju osebne in sk upne pobo- žnos ti. Izr . pr of . z a podr očje dogma tik e na K a t oliški t eološki f ak ult e ti Univ erz e v Zagr ebu Nedjeljk a s. V alerija K ov ač je v znans tv eni monogr a fiji Mjesto sli- ke u govoru vjere: povijest – teologija – primjeri (Mesto podobe v verski go- vorici: zgodovina – teologija – primeri) pr eds t a vila z g od o vinski pr egle d pome- na podob z a v er sk o življenje. Prik az uje pomen podob z a r az v oj t eološk e misli dane s in podaja me dit a tiv no r azlag o z a 55 r azličnih ume tniških del s podr očja sakr alne ume tnos ti. A v t oric a je izbr ala z a današnjo t eolo - gijo z elo pomenljiv o in ak tualno podr o- čje. Ume tnos t lahk o z a mar sik og a pr ed - s t a vlja v s t opno t očk o na podr očje v er e. P odobe namreč v človeku prebujajo njeg ov čut z a pr ese žnos t, spodbujajo pa tudi k r e flek siji las tneg a življenja. A v t o- ric a se kritično spr ašuje, ali sis t ema tična teologija potencial, ki ji g a ponujajo ume tnišk a de la iz pr e t e k los ti do dane s, upor ablja v z ados tni meri. Ug ot a vlja, da teologija ostaja pr eveč ujeta v s voje lingvis tične in k onceptualne izr az e v er e. P o njenem pr eprič anju ume tnišk a dela z a k a t ehe z o in pas t or alo pr eds t a vljajo ne samo primerno sr eds tv o , ampak tudi r e f er enčne t očk e z a sis t ema tično t eolo- šk o r azmišljanje. Z ar adi pr e v elik eg a po- udark a na r acionalnos ti v t eologiji je pri - šlo do ne z až eleneg a r azk ola med ume- tnos tjo in r eligijo. S s v ojim pr eglednim in sis t ema tičnim delom ž eli Nedjeljk a s. V alerija K ov ač dati podobam častno mes t o v v er sk em življenju posame znik a in sk upnos ti t er v t eološki r e flek siji. Gr e z a pr egledno delo , ki pov z ema spo znanja š t e vilnih a v t orje v na podr o- čju z g od o vine in t eologije – še posebej s hr v ašk eg a, it alijansk eg a in nemšk eg a g o v orneg a podr očja. Napisano je v r a- zumljivem in berljivem slogu, z ato je dos t opno tudi šir ši populaciji in ne z g olj teologom. Knjiga je razdeljena v teore- tični in pr ak tični del. T eor e tični del se- s t a vlja t a pr vi dv e pogla vji, ki s t a pos v e- čeni z g odo vinsk emu pr egledu vlog e po- dob v življenju Cerkv e in sodobnim pri- s t opom k upor abi podob v t eologiji. V pr ak tičnem delu pa s. K o v ač ob ume tni-