t ISSN0351-64 7 d im 12^. . ''KINIH VESTNIK; NIK VESTNIK ves’ vestnik vestnik I NIK VESTNIK VES ' "i VtSIHIK VESTNIK NIK VESTNIK VES Vestnik vestnik ^estmik ves Zdravniki zaračunavajo recepte CREDTTANSIALT Banka uspešnih M. Soboto, Lendavska 11, tel.: 21 7B0 Podjetje za informiranje od začetka do konca Murska Sobota, 7. septembra 1995, leto XLVII, št. 36, cena 150 SIT PLANIKA C i J ženska Meka K Naj... kmetije ^Zadnjih petih let poti vodijo v 4 Dražje življenje pod najemniško streho Smrt pod tovornjakom Alije Fischler zavajal slovenske kmete i. P X? 'i VREME Ob koncu tod na bo spromonljivo w»mo, možno 80 manjšo padavino. Vostnikov koledar 7. Mplambar, četrtak, Harko S. u|rtamlw, petek, ■arljlin ra|ttn 0. september, sebola, Peter 10. nptember, peMli, Miho 11. septafflber, poneMlek. Eru 12. september, torek, MPe 13. september, srede, Upe Pregovor Kdor po mali maši kotlr ta za pečjo ztišl. er irs-’ ■ ji Nekoč so pošiljali v šolo le nadobudneže in otroke iz premožnejših družin. Danes ima »učilna zidana« na stežaj odprta vrata za vse mlade v Sloveniji. Vsi imajo enake možnosti za uresničitev življenjskih ciljev, vendar se uresničijo le tistim, ki so željni znanja, učenja, ne pa da bi bilo to zanje prisilno sedenje pri mizi, polni knjig in zvezkov, ki se lahko konča s »cvekom« v šoli, z neopravljenim izpitom, maturo ... Vsem šolarjem želimo uspešno in prijazno Šolo! (J. G.) Fotografija: J. ZAUNEKER f Zdaj najbrž že povsod tečejo stvari po dokaj pisan z zdajšnjimi predmetniki. Če naj bi name- A - ■■ ■ -- ..................... ■ ------------------------------------------------------------ ' 1 11 1'1 J I ustaljenem redu. V mislih imamo seveda novo preobilice spoznavanja vsebin (veliko fak-■ Šolsko leto. Če smo bili ob takšnih priložnostih tografskih podatkov) dosegli predvsem večjo nekako vajeni govoriti o novih pridobitvah kakovost znanja. Potem bo morda tudi dose-V šolstvu in bistvenih spremembah v našem ieno, da naša osemletka ne bo preveč obreme-'I vzgojno-izobraževalnem sistemu, se je zazdelo, njevala otrok in da bo tudi prijaznejša, kot radi j da je letošnji šolski zvonec zapel bolj ali manj pravimo. Seveda to še zdaleč ni edini pogoj, je ] staro pesem. No, le-ta je prav gotovo nekoliko pa med odločilnimi. Kot smo lahko te dni 1 ■ vedrejša na osemletkah v Bogojini, kjer so slišali Šolskega ministra Slavka Gabra, zares j pred začetkom novega šolskega leta slovesno lahko pričakujemo do 25-odstotno zmanjšanje j odprli novo telovadnico, v Srednji Bistrici, obsega snovi. Prav gotovo bi lahko brez po-kjer je prav tako že skoraj nared nova telovad- sebne škode bolj razprli škarje in Še več izrezali y pričakovanju niča, medtem pa dograjujejo še prizidek iz ušnih našrtov oz. predmetnikov. No, tudi Z manjkajočimi učilnicami in nekaterimi dru 25-odstotni rez precej obeta, če bo te opravljen. gimi prostori, ter pri Negovi, kjer ravno tako Nekateri namreč mislijo, vsak za svoj predmet, rastejo novi šolski prostori. Kmalu pa bodo da bi morali snov celo razširiti, saj bi le tako končana dela tudi pri gradnji' prizidka (do- lahko »razodeli« učencem oziroma dijakom datne učne delavnice) Srednje strojne in tek- vse naučeno znanje. stilne šole v Murski Soboti. Vse to seveda še Najbrž si lahko obetamo premik na bolje zdaleč ni zanemarljivo, pa tudi drugod so tudi z uvedba tako imenovanih triad v osnovno uspeli postoriti to in ono. šolo, saj bodo imeli otroci vsaj prva tri leta mir O bistvenih vsebinskih spremembah pa res pred ocenjevanjem in s tem tako rekoč ne bodo ne moremo govoriti, čeprav prenova že trka na poznali strahu pred negativnimi ocenami. Vsi šolska vrata. Še ta mesec naj bi v slovenskem bodo praviloma napredovali iz prvega v drugi parlamentu sprejeli paket novih šolskih zako- in potem še v tretji razred. Ob koncu prve nov (o organizaciji in financiranju v vzgoji in triade pa bo njihovo znanje ocenjeno le izobraževanju, vrtcih, osnovni šoli, gimnazijah opisno, Sele v drugi triadi se bodo srečali tudi in drugih splošnih srednjih šolah, poklicnem s Številčnimi ocenami, kakršne bodo potem izobraževanju in o izobraževanju odraslih). Če dobivali za svoje (ne)znanje v tretji triadi. Ob-bo naposled konec političnih iger predvsem vezno šolanje pa bo tako trajalo devet let. okrog vprašanja, ali uvesti v šole verouk ali ne. Še vedno pa je tako, da Šola stoji, raste in le-ta nedvomno sodi v cerkvene prostore, ' .... ' . ra- pade z učiteljem, pa najsi gre za takšno ali zen v izjemnih primerih, in ali uvesti v pred- drugačno presnovo. Z novim šolskim letom se metnik tudi verski pouk kot nov (fakultativni) je (bo) nekoliko izboljšalo nagrajevanje njiho-predmet, zaradi česar ne bi smelo biti strokov- vega dela in pravic iz dela (več dopusta, dodanih zadržkov, potem se lahko nadejamo, da tek za eksternost tudi v 7. razredu OŠ in 3. bodo zakoni naposled dobili zeleno luč. In kaj bi morali predvsem spremeniti v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu? Nedvomno kaže zmanjšati obseg snovi, ki je pred- 7. razredu OŠ in 3. letniku SŠ, 8-odstotni dodatek za stalno popoldansko delo, dodatek za deljen delovni čas idr.), tako da bi smeli pričakovati rast, če .., JOŽE GRAJ \ 1 l\\ i\ \ / I— A 1 \ 1 vestnik, 7. septembr^ I 2 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Slovenija je s 1. septembrom prešla na zunanjo konvertibilnost tolarja, kar pomeni, daje zavezana zagotoviti zamenljivost svojega denarja za tujega. Z razglasitvijo konvertibilnosti Je naša država postala članica Mednarodnega denarnega sklada. ■ LJUBLJANA - Obrambni minister Jelko Kacin je 27 novim častnikom tretje generacije slovenske vojske podelil diplome za uspešno končano enoletno šolanje. Hkrati jim je tudi uradno podeljen čin podporočnika. ■ LJUBLJANA - Švicarski zunanji minister Flavio Cotti, ki se je mudil na obisku v Sloveniji, se je v navzočnosti članov diplomatskega zbora in najvišjih predstavnikov slovenske države udeležil slovesnosti ob začetku uresničevanja slovensko-švicarskega projekta modernizacije javne uprave. ■ LJtIBIJANA - Predsednik države Milan Kučan je priredil sprejem za slovenske veslače, ki so se letos izkazali z resnično vrhunskimi športnimi dosežki. Osrednji del predsednikove čestitke je veljal predvsem svetovnemu prvaku Iztoku Čopu. En vodja, narod in partija Kaj pomeni osip najmočnejše opozicijske stranke HSLS Dražena Budiše? Hrvaška brez opozicije si bo morala zelo prizadevati za naklonjenost Evrope, to pa lahko ugodno vpliva na hrvaško-slovenske odnose nekdanjega režima neKuanjega iczun« , i,« stal dosmrtni predsednwn ke. Toda za take kriva tudi hrvaška opc^j^^' j očitno podcenjevala Tud... njegovo HDZ, ko je v gramih in v javnem svojih delo’* PO SVETU ■ ALPBACH - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je kot častni gost in govornik udeležil Evropskega foruma. Sodeloval je v razpravi na temo vključevanja držav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. ■ TBILISI - Po spektakularnem, a na srečo neuspelem atentatu na gruzinskega predsednika Eduarda Ševardnadzeja, do katerega je prišlo v času, ko je šef države zapuščal stavbo parlamenta in se odpravljal na slovesen podpis nove gruzinske ustave, se položaj v Gruziji obenem umirja in zapleta. Parlament namreč razpravlja o uvedbi izrednega stanja. ■ SARAJEVO - Letala Nata, 60 bombnikov v treh bojnih poletih, so izvedla maščevalne napade zaradi pokola, ki so ga zagrešili srbski topničarji na sarajevski tržnici Markale. Po drugem naletu bombnikov se je vključilo tudi težko topništvo sil za hitre posege in izstrelilo številne granate na položaje bosanskih Srbov v okolici glavnega mesta BiH. o ■ .MOSKVA - Pod vodstvom ruskega predsednika Borisa Jelcina H se je sestal ruski Nacionalni varnostni svet, da bi se posvetoval nadaljnjih dejanjih v Čečeniji. Jelcin je po sestanku povedal, daje bila uporaba sile v Čečeniji nujna, saj je Rusija lahko le tako prisilila upornike, da so sedli za pogajalsko mizo, ■ BEOGRAD - Direktorja državne televizije Srbije Milorada Vučeliča so odstavili. Mesto direktorja je zasedel po krvavih marčevskih demonstracijah leta 1991, ko je Slobodan Miloševič privolil v zahtevo opozicije, naj odstavi tedanjega direktorja RTV Srbija Dušana Miteviča, Opozicija tudi z Vučeličem ni bila zadovoljna, obtožila ga je, na primer, da je glavni vojni hujskač med srbskimi državnimi mediji. ■ CHANDIGARH - V eksploziji bombe pred vladno palačo v glavnem mestu države Pendžab je bil ubit premier te države Beant Singh, Ubitih je bilo tudi 12 drugih ljudi, večinoma premiero-vih telesnih stražarjev, ■ ZAGREB - Zunanji minister BiH Muhamed Šačirbegovič se je srečal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom. Pogovarjala sta se o mirovnem procesu in sodelovanju med državama. Gre za osvoboditev varovanih območij in preprečitev terorizma, zato vlada BiH želi, da Nato izpolni svoje obveznosti. ■ SARAJEVO - Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je dejal, da so Natovi napadi na bosanske Srbe povzročili politični in vojaški preobrat v balkanski krizi. Menil je, da so zadali odločilni udarec veliki Srbiji, Srbi pa so sprejeli načrt kontaktne skupine o razdelitvi BiH v razmerju 49:51. To je skoraj kapitulacija, je dejal Izetbegovič. ■ BANJA LUKA - Bosanski Srbi, ki jih bo na mirovnih pogajanjih odslej zastopala jugoslovanska delegacija na čelu s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, so se z Beogradom dogovorili, daje treba obdržati »vitalna območja«, To so območja Kozare, Grmeča, območje ob reki Savi, koridor pri Brčkem, Doboj in srbski del Sarajeva. V pismu posebnemu odposlancu ZN Jasušiju Akašiju je Radovan Karadžič zatrdil, da ni bilo potrebe za Natove napade, saj so se Srbi odločili za mir. ■ BEOGRAD - Opazovalci Evropske unije, ki naj bi bili ubiti prvi dan Natovih napadov v BiH, so živi in so zapustili območje samozvane Republike srbske, je sporočila agencija bosanskih Srbov Srna, V Beograd je v ta namen prispela španska delegacija, saj so bili med opazovalci tudi trije Španci. ■ BIHAC - Bosanski radio je poročal, da so bosanski Srbi nadaljevali obstreljevanje Bihača. Ranili naj bi štiri ljudi. ■ HONOLULU - Ameriški predsednik Bill Clinton, ki seje udeležil slovesnosti ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne na Tihem oceanu, je dejal, da želi Nato z napadi Srbom pokazati, da ne morejo ničesar dobili, temveč lahko le vse izgubijo. ■ LA PAZ - Bolivijska vlada premiera Antonia Amibarja je predsedniku države Gonzalu Sanchezu de Lozadi podala odstop- no izjavo, ki jo je ta sprejel. MJ n VESTNIK Izdaja Podjetje la informiranje Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedernjak, Štefan Ci- gl ;ut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Atelcsander širtar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (nameslnik odgovornega urednika). Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Joie Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Some n (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n c 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, St. telefaksa 32 175 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.34O,(X) SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNi Murska Soboia: 51900-603-30005, devizni račun pn Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512 Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. iMB z dne 30. 1. 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere sc plačuje pet-odstotni davek od promcia proizvodov. Cez kak mesec bodo na Hrvaškem opravili popis prebivalstva, nato pa bodo ob koncu novembra ali v začetku decembra izvedli izredne parlamentarne volitve. V obeh primerih je izid znan: število Srbov se Je z 12,2 odstotka skrčilo na okoli 2 odstotka, Tudmanovo populistično gibanje HDZ, ki se v zadnjih treh letih predstavlja kot krščansko-de-mokratska stranka, bo praktično zavladalo brez opozicije. Pravzaprav bi se zgodil čudež, če bi ostalo vsaj sedanje razmeije sil v parlamentu - z relativno večino hadezejevcev. Še pred letom ali dvema je hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman javno izražal željo, da bi namesto petdesetih strank na hrvaškem političnem prizorišču delovale dve, največ tri stranke, kot v ZDA ali ZR Nemčiji, sedaj pa je videti, da Hrvaška stopa v obdobje, ki ga bo zaznamoval pojav, kot glavna oznaka vseh totalitarnih režimov; en vodja, en narod, ena partija. To je druga, nemara najbolj senčna plat bliskovitega osvobajanja nekdanje Krajine. Po operaciji Nevihta je Hrvaško zajela nepopisna nacionalna evforija, v kateri so pomembni stebri najmočnejše in najstarejše opozicijske stranke, to pa so libe-r^ci Dražena Budiše, dobesedno izgubili glavo. Na predvečer prestopa iz liberalne stranke v HDZ je bil podpredsednik županijske-ga doma sabora Damir Zorič na večerji z Budišo, dolgoletnim prijateljem iz vročih študentskih let v šestdesetih letih, ki je tudi njegova poročna pirča. »Zoriča poznam od mladosti in vse do zadnje večerje med nama nikoli ni bilo skrivnosti,« razočarano ugotavlja predsednik HSLS Dražen Budiša. Po prestopu v vrste HDZ-ja govori Damir Zorič o Budiši z izbranimi besedami kot o najsposobnejšem hrvaškem po- litiku, »ki pa vodi brezperspektivno stranko«. Tudi dosedanji vodja kluba liberalnih poslancev v županij-skem domu sabora, sin znamenitega slikarja Ivana Meštroviča, sedaj pravi, da se nikoli ni počutil kot liberalec, poleg tega pa so se po njegovih besedah liberalci izgubili v času in prostoru, ki gaje zaznamovala operacija Nevihta. Tako prof. dr. Mate Meštrovič, ki je pred prihodom iz emigracije, na začetku devetdesetih let, prvi kritično spregovoril o dr. Franju Tudmanu kot o »politiku, ki ni za sodobno rabo, ker bo s svojim nacionalizmom sprl narode in narodnosti na Hrvaškem«, sedaj pa ga kuje v zvezde. Pred operacijo Nevihta je bilo videti, da imajo na prihodnjih parlamentarnih volitvah liberalci Dražena Budiše s kmečko stranko HSS realne možnosti za zma- go, V zakulisju hrvaške politike seje govorilo, da bo položaj najmočnejše stranke HDZ prepustil liberalcem, Tudman pa naj bi celo izstopil iz HDZ-ja, ki gaje po lanskem razkolu, ko sta hade-zejevska prvoborca Stipe Mesič in Josip Manolič ustanovila svojo stranko NHD (Novi hrvaški demokrati), močno načenjala hade-zejevska desnica, V strahu, da izgubijo svoj vplivni položaj, so liberalno usmerjeni hadezejevci po dogovoru s Tudmanom začeli vabiti v HDZ politike iz drugih strank. Javna skrivnost je. da so vsem prestopnikom obljubili določene položaje na oblasti, nekaterim ugodna posojila, menda tudi velike vsote denarja. »Tudi v politiki veljajo nekakšna pravila kot v nogometu, vendar smo mi v takem položaju, da nam ni treba iskati dobrih igralcev za prvo ekipo, ker nam le-ti svoje storitve sami ponujajo.« pravi podpredsednik sabora, najbolj izpostavljeni predstavnik hadezejevske desnice Vladimir Šeks, V resnici naj bi bili prav Šeksovi in Vukojevičevi pristaši znotraj HDZ-ja s prestopi vidnih opozicijskih politikov najbolj prizadeti. Kakorkoli že. optimisti pričakujejo. da se bo HDZ sedaj bolj usmeril proti centru in levici, kar je lahko tudi res, kot je res lahko tudi to, da bo po zgledu Evropa, kakovost in trženje v kmetijstvu Potem ko lahko povemo, da je »radgonski sejem bil živ« in je hva-labogu mimo, Je zanimivo nekoliko razmisliti o izjavah na temo slovenskega kmet^stva, ki so bile v preteklem tednu kot naslovi v pomurskih, slovenskih pa tudi drugih evropskih medijih. Že takoj na začetku tedna nam je agrarni komisar Evropske unije (EU) Franz Fischier naravnost iz Bruslja prinesel veselo vest, daje »usoda našega kmetijstva v naših rokah in ne v rokah EU«. Že res. da nam je po tej izjavi nekoliko zrasel nacionalni greben, vendar nas je s tem samo spomnil na kruto resnico, da se kmetijstva pač vsepovsod otepajo; najprej svojega, še posebej pa seveda tujega. V evropskem kmetijstvu pa, da gre še zmerom predvsem za povečanje produktivnosti, pospeševanje tehničnega napredka, racionalizacijo kmetijske proizvodnje, primeren življenjski standard, stabilizacijo tržišč in oskrbo po primernih cenah. Po začetni hvali torej rahla kritika; spomnil nas je namreč, da je produktivnost pri nas slaba, življenjski standard kmetov je »iz rok v usta«, se pravi nikakršen, cene v trgovinah pa (pre)visoke. In še nekaj lahko razberemo iz vesele vesti iz Bruslja; ko bo Slovenija nekoč članica EU, kmetijska politika takšna, kot je sedaj, sploh ne bo mogoča, saj je članstvo v EU neusmiljeno povezano tudi z članstvom v skupni agrarni politiki (SAP) unije, to pa pomeni skoraj popolno izgubo nacionalne suverenosti v agrarni politiki ter prenos funkcij s tega področja na organe EU, Beseda, ki smo jo lahko največkrat slišali, prebrali in mogoče celo izgovorili prejšnji teden v zvezi s sejmom agroživilstva, je bila po vsej verjetnosti »kakovost«. Fischier je bil zadovoljen s kakovostjo naših proizvodov, našega kmetijstva; mlekarji, mesarji in inovatorji so dobili odličja za kakovost in nasploh smo lahko dobili občutek, da je naša pot v Evropo kar nastlana s kakovostjo. Najverjetneje je to tudi res; strokovnjaki bodo že vedeli. Vendar kakovost sama po sebi še ničesar ne pove o produktivnosti, ki za to kakovostjo stoji, o količinah, ki se jih proizvaja, in o cenah, ki naj bi omogočale soliden življenjski standard tako proizvajalcev kakor kupcev. Kakovost je - zelo grobo rečeno - v bistvu stvar solidnih tehnoloških postopkov in dobrih strokovnjakov, ki se zato s časom tudi spreminja. Raven tehnološke podkovanosti naših strokovnjakov je primerljiv z Evropo in tukaj se nam res ni treba ničesar sramovati. Pa tudi glede tehnične opremljenosti našega kmetijstva in predelovalne industrije je Evropa lahko na nas nadvse ponosna. Tako lahko evropski strokovnjaki ob obiskih naših obratov v praksi občudujejo vzdržljivost (nekoč) svojih strojev in tehnologije, ki je pri njih že »out« in ki predstavlja predvsem prispevek k širitvi dejavnosti naših podjetij za ravnanje z odpadki. Mleko v tetrapaku, ledeni čaji v pločevinkah, mineralna voda v PET-embaiaži; manjka nam samo še, da se kateri od proizvajalcev, ki ima že »tako ali tako« polnilno linijo, spomni ter Slovencem in seveda Evropi ponudi v tetrapaku, pločevinkah in PET-embaiaži še jeruzalemčana in zlato penino. Z uvajanjem in privajanjem na embalažo, katere popolna reciklaža ponavadi sploh - tudi v tujini -ni možna, bi morali zavestneje ra- vnati tako proizvajalci kot tudi trgovci, če že kupci pri nas kupijo vse, kar se jim ponudi dovolj poceni. Uspešnost naložbe v sicer cenejšo, vendar že zastarelo ali pri tamkajšnjih kupcih nepriljubljeno tehnologijo, ki nam jo veselo ponuja Evropa, je torej potrebno videti v trajanju daljšega časovnega obdobja, saj se drugače že kmalu spreverže v svoje nasprotje - to je nastanek dodatnih stroškov, kijih potem zahteva prezgodnja, vendar nujna zamenjava strojev, ki se niso imeli časa niti »predčasno« amortizirati. Ko so nas torej gostje iz Bruslja utrdili v zavesti, da »imamo vse v svojih rokah«, tako kmetijstvo kakor tudi kakovost, se nam je počasi zazdelo, da pa bi mi vse to »naše« raje delili - saj to je bil navsezadnje tudi razlog, da smo se na sejmu tudi srečali. Trženje, marketing, podjetništvo so bili potem pojmi, v zvezi s katerimi smo ugotavljali, da »Slovenci imamo dobro vino, a ga ne znamo prodajati« in da imamo dobro mleko in izdelke iz mleka in mesa - in tako dalje in tako naprej -, ki jih pač ne znamo tržno »deliti z drugimi«. To so torej področja -in to žal ne velja samo za kmetijstvo - , kjer smo dejansko še v kameni dobi. Saj ne, da ne bi imeli dobrih in mednarodno priznanih agnecij za trženje, sposobnih »mobitel-managerjev« in simpatičnih hostes, ni to, marveč podjetja in podjetniki enostavno nimajo »jajc« za agresivnejši tržni nastop tako doma kot v tujini. Gre torej za »imeti jajca« in »biti agresiven*. V prvem primeru je mišljen ukrep, ki bi ga lahko zaznamovati s sloganom »V vsako uspešno podjetje sodi tudi strokovnjak za trženje«. Le-ta pa mora predvsem brenkala na iiJUfIC, s« jc bili bolj radikalna kot Hvi, . na območja Hrvaške so - in drugim glavno doltiuania in tičnega delovanja in ™ LLVtfllVgU V-iV T »“-'J glasov med volivci. lan jd«* lizijrin omf>tni . .:4i lo, da bodo gmotni lo, aa DOaO gtiivri« problemi (hrvaškim 4P h cem, ki dobivajo v povp nemških mark dolguje 18 pokojnin ■ dno, je kot 51 fct* prej, prvega maja, cija Blisk v zahodni^ nato pa 4. avgusta še Krajini, . Pot za prehod iž „ večstrankarskega sis e « ikro’"’* .. (dl sl ------------ - , ijjjO’ strankarski z iroHm; HrvatnV DO bozj‘ tretjini Hrvatov po nHnrta.VellS% je bila tako odprta. sanje pa je, kako država preskočila si jih je tudi sama poti v Evropo. Zastra » slovenskih odnosov, __ jevrsten test vaške, ni nujno, da ji ji/j težje reševati. Tako ? pe kot bolj poudarjrt’® Jm lože«, v kateri so - 1 I i I I I 1 ( J 1 I I I 1 i I ( se ""J rejemale usodne dvignjenim ali novim palcem. ra le v tem, da bo P^^J^ ment brez kakšnih ug trjeval take I l t l I ! ( biti predvsem široko r-zna interdisciplina^^ .»rf . , ,._i, ftd nr .f Zlld IHLClUlovsp* f ima naj vsaj kak tujini narejen - nov n naicjcH ..jncO"' podjetništva, so slovenski in jezik in se zna v no izražati, pr: deti, kolikšna s podjetje nameniti morda sej J i, predvsem sna sredst''’_^j(yj pvujcijc stva za trženje pa n«posKt na z natančno iž' strategijo ter In šele ko so ambicij®^ rej ko imamo irr-“i, tegijo, ko je vsake jasno, kam podjciJ' tegijo, ko je vsa. r M I jaoiiM, r - -pi- J' hoče priti, m »na i »pravega človeka stu«. nri katerem P" stu«, pri katerem ril T?!* rtri rirVCOI rji že pri prvem gubili volje za soo djetjem.jetnogo« . brez sramu prodaj vost. ir. Pri razvoju razp interesih za prid^ .|h" 3 c 11 treba biti * Lior J t ( 1 ! 1 s r ! I C 1. d c c tl v t I ii o 1; t Ž r i EU bo treba biti t zelo pozoren, stvo je v krizi iž P .|i^ gov, kakor je bi^jiT^ sirijsko kmetijst)'‘’ iljj nujnosti priključi ' pred referendume v mednarodni šoke □ 5'/ mive previsoke drobnoprodajoe vonkurefii" pred tujo konkure^^^, tost na področju ' tost na poaroejv ■kmetijske predel^.^(li Strašenje z stvo v Sloveniji t ■ Za našega prenu®f^. pr’^’,, iii^ tipično prepotenC^jj^i- j-češkemu Čanju gospodatst* y skem Alpbachu (tjo< namreč tako ci v kmetijstvu n’ prehuJlKlH tev na naravnost EU na Vzhod, P dovolj upošteva j « pa je pristao^J'^ nosti. To dje, ki v SioventJ' stva, ne oblakih. ,dtd H’ 11 P t ti 5 I d n ti, !1 't tn it $1 iii 't dl tl E*i (i I ^!SLL.sgp^JMbra 1995 5 aktualno doma .1 ej» 7 Jt p(f iii -i' 0(1 ' *l m* tl) jOi Soboški svetniki o žgočem pojavu Droga kot poletna nevihta Lo so dinh mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota 4 Članici Marjeti Gomboc, so prisluhnili Informaciji «»11 aZl ta nieaovn nAhna narkomanije v mestni občini. Kot je uvodoma dejal smo žal po tem pojavu na državnem vrhu. ^^Blh Pobudo ustanovili koordinacijski odbor, sestavljen dalt Z* ®*'i®***''>ualcov in predstavnikov ustanov, ki se ukvarjajo s če- "V VkvasI n- * I . I * * n J ♦ * * ,, • (( it|i J#1 f' šP P™*’**’**®’” narkomanije. Trije smrtni primeri v regiji zase namreč dovolj resno opozorilo. Zato so se zav-tejig Škrlju v Pommju, Kjer naj bi sofinancirali izdajo ustrez-brošure, poiskali pa naj bi tudi primerne prostore za eerkomanijo v sedanjih razmerah težko preprečeva-ljudi najbolje osveščati o katastrofalnih posle-^‘enca 20, stolefja, neeelnika kriuiina-UNZ Murska So-»oitiK?’*® so lani or-i‘^deia prijavili 15 kaz-nedovoljene Predelave in trgovi-f’® pa že polletju le-Irde Prevladu- n, oziroma heroin, 'Uf precejšnje ko- ^rčezPrL”’'^*-isl^e konoplje, '''".skuš • zahodho Ev- preprečiti razpeče-c heroina, kar i^aterih primerih že bo :5| uspelo. Poleg tega so v Murski Soboti odkrili mrežo uživalcev in preprodajalcev mamil. Na območju UNZ Murska Sobota so doslej evidentirali okrog 150 stalnih in občasnih uživalcev trdih drog, od tega dve tretjini v Murski Soboti, Med pjimi prevladujejo mladi, zlasti srednješolci, čeprav so nekaj takih primerov odkrili že v zadnjih razredih osnovnih šol. Kot je opozorila predsednica koordinacijskega odbora Nadja Ivanc - Miloševič, postaja to zelo resen problem, ki se ga morda ne zavedamo dovolj. Z dnevnim svetovanjem zasvojencem, katerim je treba zagotoviti primeren prostor za rehabilitacijo, in ustanovitvijo centra B v Zdravstvenem domu Murska Sobota, bodo skušali vplivati nanje. Po mnenju državnega svetnika dr, Jožeta Magdiča je odvisnost od drog problem duševnosti in družine. Odvisnost od drog, seje slikovito izrazil, je kot poletna nevihta, ker nikoli ne veš, kam bo udarila in prizadela družino. Zavzel se je tudi za reorganizacijo Centra za socialno delo in večje angažiranje obrtne zbornice, saj se ravno v gostinskih lokalih dogaja marsikaj. Seveda bodo skušali čimbolj pritegniti starše, koordinacijski odbor pa dopolniti še s predstavniki Karitas, civilne iniciative in alternativne medicine. S pomočjo nacionalnega programa pa naj bi zagotovili dovolj denarja za preprečevanje narkomanije. V nadaljevanju seje soboškega mestnega sveta je bil govor tudi o gradnji šolske telovadnice in atletskega stadiona pri prvi osemletki v Murski Soboti. Predlagano je, da bi šolsko telovadnico zgradili na severni strani sedanjega atletskega stadiona, s čimer bi ohranili vse asfaltne športne površine, atletski stadion pa bi uredili na prosti zeleni šolski površini ob parku. Tako bi imel atletski stadion le 300 metrov dolgo stezo, telovadnico pa naj bi usposobili tudi za igranje mednarodnih odbojkarskih tekem, kar za zdaj v Murski Soboti pogrešajo. Da pa ne bi ponovili preteklih napak pri gradnji športnih dvoran v mestu, so sprejeli sklep o enomesečni javni razpravi, v katero bodo vključili strokovnjake, saj želijo ponuditi najboljšo rešitev. Sprejeli so tudi zelo pomemben dokument za nadaljnji razvoj občine - spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, ki bo omogočil namensko izrabo prostora. Za sofinanciranje naj bi poskrbela tudi država. MILAN JERSE li i J (• r. J«*' t' Ih t" ( Ul' 'j J*. f I Občinskega sveta Moravske Toplice ^epir za oslovo senco ^^upčilt skoraj dveurno kresanje različnih pogledov ' osni^*** Moravske Topilce o tem, kakšne pristojnosti naj bi delovna telesa občinskega sveta. Šlo je v bistvu odbori in komisije lahko tudi odločajo ali samo J ® razdelitvi proračunskega denarja, čeprav je pov- posvetovalna telesa občinskega sveta, ki ven- dokončne odločitve. ^1 n ^reba o neka-zadevah odlo-iJ***' Že .rrckateri odbori odločitve, SSilc-S^^rriujanje Sh^l^npr koristi. ^ioSL^r za kmetijstvo i', J Sftrs -niA. . s O takojšnjem SO 1^T’""" %^svoi, svet zaupa de- le odločanje o za- I j| ki J "i > F gradivo <2 te 1,1 proračuni^ urbanizem, prosto- v n« '^'■‘^rajšane. saj besedilu V P' posegel tudi J*«*«* 'P ' za mJločaniii, 'tl -1 'a iA " o tistih zade- ^‘Zgorele«, Po JI proračuna selje Podov. Ob javni razgrnitvi je bila le ena pripomba, ki je niso mogli upoštevati, saj gre za gradnjo na parcelah, ki so občinska last. Ker gre za zelo velik turistični projekt, poti nazaj ni, je bilo rečeno v razpravi. Najbolj je ugovarjal svetnik Alojz Glavač, ki kot član župnijskega sveta Martjanci dobro pozna zadeve iz preteklosti, saj naj bi po načrtih iz teta 1992 tod zidali katoliško kapelico s parkom. Motilo ga je tudi, da se kot investitor pojavlja IMO-RENT iz Murske Sobote, češ da ni bilo nobenega javnega razpisa. Takoj mu je odgovoril župan Franc Cipot, rekoč, da sta tako izvajalec kot investitor izbrana s pomočjo strokovne službe Upravne enote Murska Sobota in da zato ni potreben javni razpis. Kljub temu je Alojz Glavač vztrajal, da gre za »težke« milijone, ko si nekdo prisvaja zasebne firme, in da so občinska sredstva v tem primeru prikrita. Kljub tem pomislekom so svet- niki, ki so imeli pred očmi gotovo širši družbeni interes, potrdili odlok o zazidalnem načrtu za turistično naselje Podov. V dodatnem členu odloka pa je navedeno, da se s prostorskim aktom v katastrski občini Moravske Toplice v ožjem okrožju zdravilišča določi tudi lokacija za rimskokatoliški sakralni objekt. Tudi obravnava delovnega gradiva odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne ni minila brez kritičnih pripomb. Motilo jih je predvsem to, da nimajo svojega predstavnika v svetu zavoda, in določba, po kateri bi opravili začasni prenos ustanoviteljskih pravic na Mestno občino Murska Sobota. Še več pripomb je bil deležen predlog sklepa o določitvi najemnin za poslovne prostore v Občini Moravske Toplice, Ker se niso mogli zediniti glede zneska za poslovne, skladiščne in kletne prostore v sedežu občine, večjih naseljih in manjših krajih, so odločanje prenesli na naslednjo sejo. To pa se ni zgodilo ob predlogu sklepa o zavarovanju kredita za gradnjo kanalizacije v Martjancih, Krajevna skupnost Martjanci seje namreč prijavila na javni razpis za pridobitev sre- dstev proračuna Republike Slovenije za leto 1995, namenjenih sofinanciranju lokalnih javnih služb. Slišali smo, da so se znašli v precejšnjih gmotnih težavah in da je nadaljevanje izvajanja projekta pod velikim vprašajem. Po temeljitem tehtanju vseh posledic so občinski svetniki sprejeli sklep, po katerem je naložba v komunalne objekte kanalizacije v Martjancih sestavni de! letnega in srednjeročnega plana Občine Moravske Toplice. Hkrati se je občina zavezala, da bo sprejela zavarovanje posojila do višine 20 milijonov tolarjev glavnice, dobljene po javnih razpisih iz sredstev državnega proračuna. Sicer pa so se na seji Občinskega sveta Moravske Toplice, ki je trajala čez polnoč, seznanili tudi z informacijama o raziskovalni nalogi za Goričko in republiškem razpisu za dodelitev sredstev za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 1995, Glede prvega so vztrajali, da se na njihovem območju še dalje razvija govedoreja, odklanjajo pa rejo drobnice, glede drugega pa so se zavzeli za pospešitev izdelave projekta Buko-vnica v Ljubljani in za nov projekt, s katerim bi uveljavili blagovno znamko vina in sadja z njihovega območja. Ob tem so podprli tudi prošnjo Policijskega sindikata Slovenije glede projekta Bukovnica, vendar bi zemljišče odstopili kot lastni vložek občine. MILAN JERŠE .1 M l a f 4 7 f tl f* t i' Nra? Pn stro- w«ientvi Proceduralni - Posled glasovali „ sklepov. predlog, po 'etos ,2.'^®rije o razdelitvi na pristoj-Ji Prehra^" ''"le-gospodar- S7^''nQsiH "adruž- ?^oito in Pristojnosti ko-S(| vprašanja J Proračun-J^OoiJ^o^avija denarja, --n o zazi-tUriefJA,,-- proceduralnih o '■ da se osnU' telesih tudi raz- turistično na- Sv. Jurij ob Ščavnici — Izbrali izvajalca za modernizacijo cest Že dvanajstkrat so se na seji občinskega sveta Sv. Jurij ob Ščavnici sestali tamkajštji svetniki in odločali o prihodnosti občine. Najpomembnejša je bila odločitev o tem, katerega izvajalca bodo izbrali za modernizacijo cest Grabonoš- Grabonoški Vrh in Grabšinci-Kokolajnščak. Naj nižjo ceno in naj krajši rok izvedbe je ponudilo Cestno podjetje Maribor, Na začetku seje so podali poročilo. Zaključni račun krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici so prenesli na občino, ostalo pa je 188.300,00 tolarjev, kar bodo namenili za vodovod v Seliščih, 65 tisoč tolarjev bo šlo Odboru za starejše občane, preostala sredstva pa so na voljo občini. Razpravljali so o izvajalcu posodo bi te ve cest Grabonoš-Grabonoški Vrh, ta je dolga 1600 metrov, ter Grabšinci-Kokolajnščak, dolge 750 metrov. Na razpis je prispelo pet ponudb, najugodnejšo z najnižjo ceno in najkrajšim rokom izvedbe pa je predložilo Cestno podjetje Maribor, Celoten projekt obnove cest bo stal okrog 25 milijonov tolarjev, in sicer prva cesta nekaj manj kot 12 milijonov tolarjev in bo nared v 18 delovnih dneh, druga pa manj kot 13 milijonov tolarjev in jo bodo končali v 25 delovnih dneh. Septembra bodo začeli Sc z odvozi komunalnih odpadkov in kmalu bodo vaščanom razdelili zaboj- nike. Smeti se bodo odvažale na deponijo v Hrastje -Moto, zato bodo morali sofinancirati asfaltiranje ceste. Skupna vrednost te ureditve ceste do deponije bo stala 4,5 milijona tolarjev, občina Sv, Jurij pa bo morala prispevati nekaj manj kot 300 tisoč tolarjev. Tega v proračunu nimajo, sredstva pa bodo morali kljub temu nekje poiskati. Vinko Mlinarič je opozoril še na neurejene bankine ob cesti Brezje-Terbegovci, ki že ogrožajo promet. Če jih ne bodo kmalu popravili, bo lahko prišlo do loma asfalta. Alojz Belšak je povprašal tudi o Jarkih. Župan Slavko Mihalič je odgovoril, da bodo 4. septembra pripravili vse potrebno za gra može nje in najnujnejše izkope jarkov. Jarke pa je potrebno najprej očistiti in urediti odtoke, kjer so hudi nalivi. Marija Simonovič pa je opozorila, da v Dragotincih znova nastaja črno odlagališče smeti, kamor naj bi odpadke vozili tudi ponoči. Petra Krefta, predstvanika SLS, pa je zanima! odkup pšenice, menil je, da prebivalci Sv. Jurija in okoliških vasi pri odkupu pšenice niso v enakoprav-jiem položaju. Če jo oddajo doma, jim za stroške prevoza in prevzema od pšenice odštejejo tolar in pol za kilogram, ali pa jo morajo voziti v Mursko Soboto ali Ljutomer. Aleksandra Nana Rituper Izredna seja Občinskega sveta Radenci Ceste bosta gradila dva izvajalca Poslanec državnega zbora Feri Horvat in državni svetnik Andrej Hrastelj sta se udeležila 2. izredne-seje Občinskega sveta Radenci, ki je tokrat izjemoma potekala v sejni sobi uprave sejma v Gornji Radgoni. Svetniki so si namreč ob tej priložnosti ogledali tudi kmetijsko-živilskl sejem, ki je privabil mnoge obiskovalce. Sicer pa je bil najprej govor o predlogu sklepa o izbiri najugodnejšega izvajalca za modernizacijo krajevnih cest v Občini Radenci. Komisija za odpiranje ponudb pod vodstvom dipl, inž, Franca Kuharja je v določenem roku prejela pet prijav izvajalcev, zato se je odločila, da strokovni sodelavec, inž, gradbeništva Zdenko Lazar, izdela primerjalno analizo med ponudbama Cestnega podjetja Murska Sobota in SGP Pomgrad - Nizkogradnje iz Murske Sobote. Upoštevajoč cene pripravljalnih, zemeljskih in sklepnih del ter zgornjega ustroja, odvodnjavanja in opreme cest so ugotovili, daje podjetje SGP Pomgrad -Nizkogradnje v primerjavi s CP Murska Sobota cenejše za dobrih 716 tisoč tolarjev. Zato se je komisija odločila, da po glasovanju (trije za in dva proti) odda dela za ureditev večjih vzdrževalnih del na treh odsekih krajevnih cest, in sicer v Prisojni ulici v Radencih, Spodnjem Kocjanu in Račkem Vrhu, SGP Pomgrad - Nizke^radnje. Ta naj bi v osmih dneh po podpisu pogodbe v 30 koledarskih dneh dokončal omenjena dela. vredna dobrih 23,7 milijona tolarjev. Toda v razpravi na izredni seji radenskega občinskega sveta je bilo slišati precej deljenih mnenj; od tega, da razpis ne bi smel biti paketno omejen zgolj na enega izvajalca, do tega, da prihaja v tem primeru do monopolnega obnašanja dveh izvajalcev. Poleg tega so se predstavniki KS Kapela zavzemati, da bi zahtevna dela na Račkem Vrhu opravljalo Cestno podjetje Murska Sobota, ki se je po njihovem mnenju že doslej izkazalo s kakovostno opravljenim delom na njihovem območju. Čeprav je bila odločitev komisije sprejeta na osnovi javnega razpisa, so nekateri razpravljalci celo posumili v strankarske interese. Drugi svetniki pa so imeli določene Državai svetnik AadieJ Hrastell se je med dragtm zavzet za ustanovitev močne Zveze slovenskih občin, &-žavsl Ren Horvat pa za tesnejše sodeloval z občtnsiam svettriri, ki je lahko v korist. Pri tem je nakazal oaožnost za pridobitev državnega de-naija za ureditev masistralne ceste skozi RasJensce do lanjec. P*edstavil pa je tudi delo zboia v je- senskem obdol^ zadržke, ali bo v dokaj kratkem času in zaradi vremenskih razmer do letošnjega novembra možno opraviti vsa zahtevna dela. Ob tako različnih pogledih svetnikov so prvotni predlog komisije zavrnili. Po drugem glasovanju so se namreč odločili, da dela v Spodnjem Kocjanu in Prisojni ulici opravi SGP Pomgrad - Nizkogradnje, na Račkem Vrhu pa Cestno podjetje Murska Sobota. Na izredni seji Občinskega sveta Radenci so sprejeli še predlog razdelitve sredstev za letošnje občinske naložbe v kmetijstvu. Gre za 4,5 milijona tolarjev, kijih bodo porabili za živinorejo. rastlinsko proizvodnjo, trajne nasade in strokovne naloge. M. JERSE Neurje naredilo za 94 miljonov tolarjev škode v gornjeradgonski občini so prejšnji teden sklicali prvo izredno sejo, ki je bila namenjna predvsem poročilu o povzročeni škodi po neurju 8. avgusta letos. Po podanem poročilu pa se je povsem spontano, vendar še kako upravičeno, razvila razprava o mladinski problematiki. Svetniki so se strinjali, da je to tema, ki jo bodo morali v prihodnje obravnavati tudi kot samostojno točko na dnevnem redu. Peter Cvetkovič je na seji podal poročilo o prvi oceni škode po neurju v občini Gornja Radgona, ki je bila letos 8. avgusta. Toča je uničila trajne nasade vinograda in na določenih mestih tudi poljščine, predvsem koruzo in buče. Neurje je spremljal tudi močan naliv, ki je delno poškodoval krajevne makedamske ceste. Točaje najbolj prizadela krajevno skupnost Spodnja Ščavnica in Črešnjevci, ker gre za vinorodno območje, so prizadeti predvsem vinogradi, in to od 30- do 60-odstotno, poljščine pa 15- do 30-odsiotno. Toča je bila drobnozrnata, vendar je bila gosta in je imela veliko moč. Neposredne škode je pri zasebnikih na 164 hektarjih, pri podjetju Radgonske gorice pa na 110 hektarjih, kar znaša 60 milijonov tolarjev, poleg tega je nastala še posredna škoda v znesku 28 milijonov tolarjev. Tako je skupna škoda v kmetijstvu, ki ga je povzročilo neurje, malo manj kot 90 milijonov tolarjev. Za sanacijo krajevnih cest pa bodo potrebovali 4 milijone 600 tisoč tolaijev. Nastala škoda presega finančne zmožnosti občinskega proračuna, zato bodo zaprosili za solidarnostno republiško pomoč. Poslanec v državnem zboru Franc Horvat je povedal, da bodo jeseni v parlamentu razpravljali o škodi, kije posledica naravnih nesreč, in naj komisija čim prej pripravi popolno poročilo. Dodal je, da so Primorci predlasali, naj bi jim država pomagala pri naravnih katastrofah. Njihov predlog je bil, da vinogradnike oprostijo trošarine. Temu so nasprotovali in zahtevali, da se takšna problematika rešuje na območju celotne Slovenije ne samo za burjo, ampak tudi za točo, sušo, poplave in druge naravne nesreče. Matjan Banfi je predlagal, da bi v ta namen začeli uporabljati rezerve, da bi čim prej sanirali trenutnmo statve, ki je brezupno. Ko so svetniki prešli na temo o podaljšanem odpiralnem Času nekaterih lokalov v gornjeradgonski občini, se je povsem spontano, a še kako upravičeno razvila diskusija o mladini in njenem načinu preživljanja večerov. Oglasil seje Milan Nekrep, ki se ni strinjal s tem, da bi še podaljševali delovni čas lokalov in pojasni), daje k njemu že prišla skupina občanov, ki se bo pritožila, da predolgo odprti lokali kalijo nočni mir. Janko Irgolič pa je vprašal navzoče, zakaj se nekaterim lahko da-dovoljenje, da so odprti do 1. zjutraj, lokal v bližini pa ne sme biti niti do 12. ure. Dodal je, zakaj bi zapirali lokale, ki so tako priljubljeni pri mladih in so na neki način rešitev za mlade. Potrebno pa bi bilo najti pravo rešitev za mladino. Milan Nekrep je razložil, da naj bi biti najstnik! pametnih staršev ob 22. uri doma. »Vem pa, da tega ne moremo doseči. Zakaj pa bi motali podpirati lokale, kjer se zbira takšna mladina, stara 14,15 let, celo do enih ponoči. In kaj vse ta naša mladina počne ... Če bomo podpirali lokale, bomo grešili. I.« Predlagali so tudi, da lokalom, ki so na samem in ne motijo občanov, ne bi tako omejevali odpiralnega časa. Kajti mladi se nekje morajo zabavati. Nekateri svetniki so se strinjali, da se mladi morajo zabavati, vendar naj je zabava pod nadzorom. Če se lokali prehitro zapro, potem ostanejo mladi na cesti, na klopi, v parku ... Nimajo se kam dati. Zato bi bilo nujno, da bi mladinsko problematiko obravnaval na eni od naslednjih sej. Aleksandra Nana Rituper 4 vestnik, 7, septembra 1995 gospodarstvo Gospodarsko sodelovanje Slovenije s sosednjimi državami Menjava s tujino je generator gospodarske rasti Tudi poslovne borze in srečanja gospodarstvenikov prispevajo v večjemu sodelovanju Poslovna srečanja slovenskih in madžarskih gospodarstvenikov v času mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so postala že tradicionalna, riavzaprav tovrstna srečaoja niso omejena zgolj na sejemski čas, saj se tudi med letom vrstijo številne poslovne borze, organizator vseh tovrstnih srečanj pa je Območna gospodarska zbornica za Pomurje v sodelovanju z ustreznimi županijskimi zbornicami na Madžarskem. Tokratno srečanje, ki je bilo v Radencih, so nekoliko razširili, saj so k sodelovanju pritegnili tudi zbornico Medžimurske županije iz Čakovca in predstavnike avstrijske deželne gospodarske zbornice iz Gradca, udeležili pa so se ga predstavniki 46 slovenskih, 46 madžarskih in 5 hrvaških podjetij. Sodeč po dosedanjih izkušnjah bi lahko zapisali, da tovrstna srečanja niso zgolj formalnost in so v mnogih primerih prerasla v konJa^etne oblike sodelovanja med slovenskimi in madžarskimi podjetji. To najbolje potrjujejo podatki o blagovni menjavi med sosednjima državama, ki po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka postaja iz leta v leto intenzivnejše in teče brez večjih pretresov. Kljub nekaterim oviram, zlasti prometnim, se od leta 1991 obseg blagovne menjave med državama povečuje. V letu 1991 je Slovenija na Madžarsko izvozila za dobrih 36 milijonov dolarjev blaga. od tam pa ga uvozila za 63 milijonov dolarjev, lani pa se je slovenski izvoz na Madžarsko povzpel na več kot 98 milijonov dolarjev, uvoz pa na 191 milijo- nov dolarjev. Tudi podatki za letošnjih prvih pet mesecev pričajo, da se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem menjava močno povečala, saj so slovenska podjetja na Madžarsko izvozila za 53 odstotkov več blaga, uvozila pa so ga kar za dobrih 76 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. S takšnim obsegom blagovne menjave je Madžarska v izvozu deseti, v uvozu pa osmi zunanjetrgovinski partner. Vsekakor so z blagovno menjavo lahko veliko bolj zadovoljni Madžari, ki v Slovenijo dvakrat več izvozijo kot iz nje uvozijo. Podobne rezulate beleži Slovenija tudi v blagovni menjavi z Avstrijo, kjer je pri menjavi v letu 1991 sicer prišlo do zastoja, pokritost slovenskega uvoza z izvozom pa je le polovična. Blagovna menjava med Slovenijo in Madžarsko se je zlasti močno povečala v letu 1990, ko je dosegla 650 milijonov dolaijev, v letu 1991 je padla na 600 milijonov dolarjev, nato pa je začela ponovno naraščati, V letu 1992 je znašala 840 milijonov dolarjev, v letu 1993 855 milijonov dolarjev, v lanskem letu pa je že presegla 1,1 milijarde dolarjev. Podatki za letošnjih prvih pet mesecev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pričajo o nadaljnjem povečevanju, saj je obseg menjave že presegel 585 milijonov doiarjev (lani v peteh mesecih 412 milijonov dolarjev). Avstrija tako sodi med naše največje zunanjetrgovinske partnerje, po vlaganjih v slovensko gospodarstvo pa je celo na drugem mestu, takoj za Nemčijo. Prav s temi vlaganji se tudi nekoliko kompenzira zunanjetrgovinski deficit, ki ga ima Slovenija z Avstrijo, saj so Avstrijci sodelovali pri 670 projektih skupnih vlaganj v vrednosti 2.4 milijarde dolarjev. Že tradicionalno dobro sodelovanje med državama pa nekoliko ovirajo nekateri problemi, ki jih še nismo uspeli rešiti. Tako ostaja še naprej vprašanje delovnih dovoljenj za montažna in gradbena dela, problem pa predstavlja tudi premajhen kontingent transportnih dovolilnic, Slovenija pa nikakor ne more biti zadovoljna z zunanjetrgovinsko menjavo s Hrvaško, saj se je ta po osamosvojitvi močno zmanjšala. Največji trgovinski promet med Slovenijo in Hrvaško je bil dosežen v letu 1990, ko je znašal 8,2 milijarde dolarjev, do lanskega leta pa seje zmanjšal kar za sedemkrat. V letošnjem prvem polletju sta se izvoz in uvoz povečala za 170 milijonov dolarjev, gospodarstvi obeh držav pa vrfiko pričakujeta od sklenitve osnovnega gospodarskega sporazuma, ki bo gotovo prispeval k večjemu gospodarskemu sodelovanju in povečanemu blagovnemu prometu. Zdaj predstavlja Hrvaška v izvozu našega tretjega, v uvozu pa petega zunanjetrgovinskega partnerja. Tovrstna srečanja gospodarstvenikov bodo gotovo prispevala k širitvi sodelovanja med gospodarstvi različnih držav, saj prav naposredni stiki med gospodarstveniki prinesejo največ konkretnih rezultatov. Slovenija mora za preživetje izvoziti 80 odstotkov svoje proizvodnje in storitev, zato je prav menjava s tujino eden od generatorjev gospodarske rasti. Žal pa po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije slovensko gospodarstvo oziroma gospodarska zbornica nima v tujini niti enega svojega predstavnika. In prav temu bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti, saj je tudi v veleposlaništvih prav pomanjkanje gospodarskih predstavnikov najbolj šibka točka. Prav ti pa bi lahko bili v veliko pomoč našim podjetjem pri prodoru na tuja tržišča. LUDVIK KOVAČ Dubravko Mikulič, predsednik medžimurske gospodarske zbornice, o čezmejnem sodelovanju Gospodarstveniki Želijo »mehko mejo« Gospoda Mikuliča smo srečali v hotelu Radin v Radencih na posvetovanju o gospodarskem sodelovanju sosednjih dežel. Dobrodušen možakar zrelih let se je hil takoj pripravljen pogovarjati v avli Mirala, medtem ko je v kongresni dvorani se vedno poteki posvet, resda pa je bil z odgovori zelo previden. Kaj hitro sem ugotovila, da je g. Mikulič zelo dobro seznanjen s slovenskimi razmerami, tako sedanjimi kot preteklimi, ter da tudi njega pozna kar veliko ljudi. Kako ne bi, ko pa je bil Dubravko leto je okrog 150 milijonov dolarjev, Naš prvi partnerje Nemčija, na drugem mestu je Itahja in na tretjem Slovenija. Avstrija je na petem mestu. Med večje izvoznike spadajo MTČ Čakovec. tovarna oblačil za prosti čas, Modex iz Murskega Središča izdeluje moško in žensko modno konfekcijo in 90 odstot- Razvijanje mreže ekoturističnih kmetij v Sloveniji Zakaj tako počasj? Poljska ima že čez 100, Češka 70, Slovenija pa le 15 ekoturističnih kin^ Kje so pravi vzroki, da se ekološki turizem v ^i**™*^ počasi razvpa, ko pa vemo (in neprenehoma trdimo), 4» mo neokrnjeno naravo, odmaknjene vasice in kuietijei , >4 bile kot nalašč za preživljaiue počitnic? Prvi iii najpotne«^ ši vzrok je, da ni prevelikega povpraševanja; tujce, ki se majo za takšne vrste počitnic, še vedno moti bližina Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini (poleg tega so to vadi ljudje, ki so po prepričanju pacifisti), mnogi pa še ne razločijo med Slavonijo, Slovaško in Slovenijo. Seve pravo propagando lahko rešili oba problema rwpo* toda zavore so tudi znotrgj Slovenije, saj imajo org^* turistične ponudbe trdno v rokah že uveljavljeni , Zdravilišča reklamirajo svojo ponudbo: hotele, baz termalno vodo, igrišča, svoje restavracije in le tu in šno naravno lepoto ali kulturno znamenitost. Age^ sedežem v Ljubljani, ki je prevzela organiziranje lun’ tr’ tiLriiri=‘f' ponudbe na vasi, podeželju, ponuja predvsem kmetije, ki so načrtno zgrajene za sprejemanje gostov , v Pomurju je tako. Tu so še klasične turistične ’ dja glavnem odvažajo goste v druge države, domača po pa jih niti rie zanima. Ugotavljamo, da se je število , zasebnih turističnih sob v zadnjih dvajsetih letih dt zmanjšalo (v severovzhodni Sloveniji), kar je sodelovanja zdraviliošč in hotelov v kriznem času strogih predpisov z enakimi zahtevami za hotelske ‘ ili za turistične sobe v stanovanjskih hišah in turistični tijah. To pa je tudi eden najpomembnejših turistična ponudba v Sloveniji tako enolična, da je rististov enako, najsi prespijo v tem ati onem kraju v niji, na podeželju, v velikem mestu ali zdravilišču-ECEAT je mednarodna mreža ekoloških tijih, pristnih kmetij, kjer kmetujejo in se preživljajo dicionalen, okolju prijazen način, brez najsodobnejše nizacije, raznih zaščitnih in okolju škodljivih sr® ^pi Počitnikovanje na takšni kmetiji, ki seveda oo® ■*Ti liAJ 1 /H y*t 1 y*t d rt A nrtVr^ttttA Irt 7OnnOVll^*' ._p značilnosti določene pokrajine in njene zgodovine. J danes v svetu in oziroma najbolj moderno, nekaj P ga, za kar se zaenkrat odločajo le redki, bo pa čez ca bolj iskano. Medtem ko hočemo mi našo pokrajinj£ zdravilišča in kmetije) čedalje bolj poevropiti, so “ j začeli iskati tisto nekaj, kar je drugačno od I znanega. Čas je, da poskušamo takšne vrednote, K | hribovske kmetije, majhne kmetije s pestro ®truk Ijščin, tudi cele Goričke vasi, obdržati, jih podpre j., ] pomagati preživeti. Za kaj takega ne potrebujem ^jti' projektov! Za primerjavo: na Poljskem i^majo v p ECEAT vključenih 100 takšnih kmetij, v Češki repu 70. . , V Sloveniji jih imamo le 15 (ena je v Bu kovnici J-veda vse niso registrirane za turistično dejavnos. ^| .|, prihaja do zapletov - tako kot že mnogokrat prej, Mikulič, ki je po izobrazbi diplomirani veterinar, 13 let direktor znanega čakovskega mesnoindustiijskega podjetja, ki je tesno sodelovalo s soboško Mesno industrijo, zaposlen pa je bil tudi na ljubljanskem predstavništvu, l^r je sodeloval z Mercatoijem in Ljubljanskimi mlekarnami. Sest let je bil predsednik gospodarske zbornice v Varaždinu, po reorganizaciji pa se je sedež prenesel v Čakovec, kjer tudi stanuje. G. Mikulič je uradno predsednik Županijske zbornice Čakovec, ki ji pogosteje rečejo kar medžimurska zbornica (komora). Pomurje in Medžimurje sta geografsko zelo podobni pokrajini, Ijutije so znani po delavnosti in gospodarnosti, tudi jezik je zelo podoben... Zakaj doslej še ni bilo večjega gospodarskega sodelovanja med Pomurjem in Medžimuijem? Gospod Mikulič je odgovoril na nekgj aktualnih vprašanj- Dubravko Mikulič, predsednik Zupanijske komore Čakovec sar smo vedno zaostajali za drugimi -, ko usklajena s sodobnimi svetovnimi tokovi. Pbtrebn^^jjf le čim prej sprejeti zakon o turizmu, ki bi dovoh takšne vrste turizem, ki je nekaj posebnega, za morejo veljati enaki pogoji kot na primer za mote stilne. Njihove sobe za goste so takšne, v katerih sP -^t drugi družinski člani (to ni hotelska soba s sam njihova kopalnica je takšna, kakršno uporabljajo v j; ne družine, kuhinja je povsem navadna družinska ne gostilniška kuhinja ... Tega inšpektorji ne razu pač nikjer ni zapisano, da je dovoljeno. Poznajo 1* id '7 gostinstvu; kdor se ukvarja z gosti, ga mora t, . , pika. Cas bo, da se nekaj spremeni tudi v ' bomo res začeli verjeti, da se v resnici ni nič spf ker se ni nič spremenilo v glavah! BERNARDA Ali imate morebiti izdelan program gospodarskega in širšega sodelovanja regij na tem območju Evrope? Glede na to, da smo mi go-spodaraska zbornica, smo v prvi vrsti usmcijeni v gospodarstvo, v predstavitev podjetij in omogočanje poslovnih borz ter takšnih srečanj, na katerih se lahko srečajo poleg nas tudi podjetniki z vnaprej definiranimi interesi, S temi izdelanimi interesi potem že pridejo na srečanje in si poskušajo najti partnerja z druge strani. Drugi v lokalni upravi ali samoupravi pa bodo v tem okviru verjetno sodelovali tudi na kulturnem, športnem in drugih področjih. Nam pa je glavni cilj izboljšanje in razvijanje gospodarskega sodelovanja, konkretno zunanjetrgovinskega sodelovanja. Poleg konvencionalnega zunanjetrgovinskega sodelovanja si obe zbornici želita razviti tudi višje oblike sodelovanja, končno tudi ustanavljanje mešanih podjetij. Sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško ima še veliko možnosti, še vedno nismo dosegli ravni iz leta 1990. f^se kaže, da se hitreje kot sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško razvija sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo ter med Slovenijo in Madžarsko? Tudi jaz to vem. Vem tudi, da sta obe državi podpisali sporazum o prostocarinski trgovini. Tega naša država še ni podpisala, zato so naše trgovine močno prikrajšane, saj so izdelki v primerjavi s konkurenco drugih precej dražji. Za carine se plačuje kar precej, to je pri ceni pomemben delež, zato bi jih morali ukiniti. Prav zaradi teh carin imamo še vedno trgovinski primanjkljaj. Medžimurje je teritorialno najmanjša županija, saj meri le 730 kilometrov, vendar smo s 120 tisoč prebivalci najgosteje naseljeni. Pri nas seje razvila delovno intenzivna industrija, tekstilna, obutvena, kovinska in gradbena. S 50 tisoč hektarji obdelovalne zemlje ima pomembno vlogo tudi kmetijstvo, tako poljedelstvo kot živinoreja. Ča-kovski mlin skladišči okrog 38 tisoč ton pšenice in izdeluje razne pekarske izdelke, Čakovska mesna industrija letno predela okrog 12 tisoč ton mesa. Katere izdelke bi si Medžimurje želelo izvažati, katere uvažati? Mi že izvažamo veliko izdelkov, katerih skupna vrednost na kov izdelanega izvozi vAvstrijo in Nemčijo, Prav tako izvažamo obutev... pi v zunanjetrgovinskih zakonih, deviznih zakonih, standardih, kakovosti, ekologiji ... Ljudje namreč večkrat napačno mislijo, da ima Phare na voljo ne vem kakšen denar, pa ni tako. Poskusov nih gradenj ob meJ* jji bilo ne z ene in ni. Smo »rekreativ j pe«, zato moramo^ liko pozornost za* Smo »rekreativni* morata obe regiji In kaj v okviru čezmejnega sodelovanja? Upate na pomoč programa Phare? Možnosti so v tekstilu, obutvi - če bo seveda za to zanimanje. Zato tudi tako poudarjam, da smo mi že na evropskem trgu, da bi povedal, daje naš menedžment že uvede! potrebno dinamiko in kakovost izdelovanja, ki se zahteva na evropskem trgu, vem pa tudi, da Slovenija svojo proizvodnjo kot država v tranziciji čezmerno ščiti. Hrvaška bi morala konec julija podpisati sporazum o pristopu k programu Phare, glavni nosilec tega programa in mednarodnih finančnih naložb je vladni minister brez listnice. Program Phare je bistvu le pomoč Evropske unije, da se približamo Evro- Ali razmišljate o skupni usodi, prihodnosti Pomurja in Med-žimurja? Kar dobro poznam Prekmurje in Medžimurje. To sta zelo podobni pokrajini, ki imata dragocene meščane in vaščane. 1968. leta je bilo na sezonskem delu v Nemčiji in Avstriji 17 tisoč Med-žimurcev. Tudi Prekmurcev je bilo veliko na sezonskem delu. Oboji so zelo delavni in vzorni gospodarji, posebej v kmetijstvu. Ze takrat, ko so delali v tujini, so se naučili tržno razmišljati, zato so v nekem smislu tudi dobri podjetniki. ne bojite, da se bodo pojavile kakšne problematične gradnje ob meji ali kakšni drugi problemi, povezani z državno mejo, ki deli tudi Pomurje in Medžimurje? loške zem na a obe regiji =1- j standarde, a kmetih ib P («1’J ske ceste - pu . m .- n 30 registriranim* skim poreklom. 3 toda za naše niško območje j« Vlili Glede meje P stveniki niso . .. - _* JjL ■ J danjimi razmeram* Vsi težimo k da bi se morali j!? riti glede vprašanj medu Veliko grebom. Veliko " namreč v obojcs । ganju in iskanji mi kot zbornica mo interese go^l nedžmenta, drug sprejemajo drugi®’ bernai^^ P /I* 'i pl F ] I ( f I 5 I I l I I I I r t e it fi f' it P i J i if 4 if t f f M I gospodarstvo Po devetih dneh so v Goriči Radgoni zaprli letošnji kmetijski sejem V znamenju kakovosti in vključevanja v Evropo ki gaje spremljal pester program strokovnih prireditev, J^skalo 185 tisoč obiskovalcev Muri največja sejemska prireditev v pokrajini ob Us« ta kmetijsko-živiiskl sejem, ki je bil tokrat že 33. po " aedelin cnr.ni„i __________j_!. .I.1.I____I.,__________________________ sprejel še zadnje obiskovalce, razstavljalci pa so raz" llsnicm že tudi pospravili. Mnogim ga ne bo potreb- iijnft S'i'^‘*'’' - - - Sejen v c devetih dneh sejma tudi prodali. Da kmetijski cija T R^goni postna osredi^a tovrstna sejemska manifesta, se je letos ponovno potrdilo, saj je zanimanje ''Cčje. OB vhodu na sejemski prostor so organiza-državnih zastav, več kot 1.300 razstavjjalcev pa najnovejše Izdelke. Med pjimi so prevlado-^*iistvo tor oprema in reprodukcijski material za izdelkov živilskopredelovalne indus^e, dobr-^^^hieein" namenili razstavi živine - od govedi in konj do moril'*"™*®'®®’ S*™**’ j* fci*® riidi precej blaga, ki na kmetijski vendar je sejem v Gongi Radgoni več kot samo tudi puzitojo obiskovalci in temu je pripi- *koli I innožični obisk te prireditve. Tudi letos so jih našte-WšH ž' u med igimi je bilo tudi takih, ki na sejem I za kmetijstvo. pri' in tako rekoč na meji med Vzho-'Oa tuditržni učinki, dom in Zahodom, : saj so kupčije na sejmu cvetele in veliko razsta- J**® vo. "c P'‘®sencča, da nanj Skoraj ““tavUalcev se je '^fpetinJ^/^.P^^^^stavila prvič, Pa te „J? j® Prišla iz tujine, ‘^okaz, da Je ha izbrani loka- meja štirih držav Ti bi seveda prikazali še veliko več, kot smo lahko videli letos, vendar je bilo 20 tisoč kvadratnih metrov zaprtih in 42 tisoč kvadratnih metrov odprtih razstavnih površin premalo, da bi organizatorji lahko ugodili vsem željam. Če so si organizatorji lanskega sejma za slogan prireditve izbrali dobrososedske odnose, so letos slogan namenili kakovosti in Evropi. Prav kakovost je namreč tudi za slovensko kmetijstvo odločilna za vključevanje v Evropo, brez slednjega pa si tako rekoč ne more zamisliti svojega preživetja, Približevaje Evropi so letos organizatorji sejma vzeli zelo resno, zato so sejemski prostor ponudili Evropi za njeno promocijo Slovenije in predstavitvi slovenske kakovosti za Evropo. Enakovreden pečat kot razstave je sejmu v Gornji Radgoni tudi letos dajal bogat program spremljajočih strokovnih prireditev. Kar nekaj se jih je zvrstilo vsak dan, večina jih je dosegla svoj namen, prav strokovni posveti pa so v sejemskih dneh pritegnili v Gornjo Radgono tudi številne kmetijske strokovnjake in gospodarstvenike. Posebne pozornosti je bil prav gotovo deležen obisk Franza Fischlerja, komisarja za kmetijstvo v Evrop- ^l®inbra višje najemnine v neprofitnih stanovanjih ^•ikrat dražje življenje pod ^enuiiško streho ' ----- ----- nova stanovanja ^lajemnino do ekonomske cene Hn bklc spremne odločitve. Ko- rv, "J favri„ ugibati o tem, Med ’ Ni,« ^'ocitve vsekakor '?® "dioč 0 Metodologiji za hve?"' okoi^ podpisal ■te-." J® Ptostor dr. bilohja- 'tihi deli n najemnine. 5 ."‘O'" . zakona m ograjena Pa K ® postopno, v a septem-ha za 119 Vnašatpravil-Tp‘ha jiai,. ?*' ^cnrofiin. na. nani- > za neprofit-^tanovalci bodo za ta mesec ■Najemnino v dve *r za stanovanja. Na “^^toika let- stanovanj- Sin pa naj- ''anj, riine za n ^'^iševanjem na j 'loS •‘'Mlbiie ai Ps p, IH aiano- * amortiza- ie z 200 pa postaja '4 ^brai lo z da bo na ta ha« "»»o a, ’ ‘»ni imčin ki ostaja J« na ni”**®* ' J« na „novost ' s(a„o določena 'J Uti... * Bldn rkVan j A b: Stanovanjski točki. Drugačna namreč velja za izračun obrokov za plačilo stanovanja, kupljenega po stanovanjskem zakonu. Slednja je vsak mesec objavljena v Uradnem listu.) Stanovanjska točka za izračun neprofitne najemnine tako znaša 3,75 nemše marke v tolarski protivrednosti, preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan obračuna. Pravilnik, ki na novo določa neprofitno najemnino, tudi določa, da začne ta vrednost točke veljati takoj za novejša stanovanja, medtem ko bodo pri stanovanjih, zgrajenih pred sprejetjem stanovanjskega zakona, vrednost toč- ski uniji, njegov obisk pa so slovenski kmetijci izkoristili tudi za seznanitev z razmerami v kmetijstvu v državah te zveze. Tudi zagotovilo, da ima Slovenija vse možnosti za članstvo v Evropski uniji, so dobili od njega, sodeč po izkušnjah, ki jih imajo s Članstvom avstrijski kmetje, pa se nam tja ne bi smelo preveč muditi. Se pa mor^o kmetijci na to že zdaj ustrezno pripravljati, saj zanje druge izbire tako rekoč ni. In če bi uspeh neke prireditve ocergevaii tudi po obisku uglednih politikov in drugih predstavnikov javnega in gospodarskega življenja, potem bi za sejem v Gornji Radgoni lahko zapisali, daje bil uspešen. Kar nekaj ministrov, domačih in tujih, parlamentarcev, predstavnikov drugih sejmov in politikov je obiskalo letošnjo sejemsko prireditev, ki jo je slovesno odprl sam predsednik države, Koliko pa je uspelo kmetijcem te obiske izkoristiti v prid kmetijstva, je seveda drugo vprašanje. Sejem pa se tudi letos ni mogel izneveriti tradiciji, saj skorajda ni bilo leta, ko sejma ne bi popestrilo deževje. Tudi tokrat je bilo tako, vendar kaže, da obiskovalcev to več ne moti in ne vpliva na razpoloženje na prireditvi, Razpoloženja na sejmu namreč ne ustvarja vreme, pač pa ljudje in le nekaj manj kot 200 tisoč obiskovalcev je letos to ponovno potrdilo, LUDVIK KOVAČ Prikaz izračuna najemnine za neprofitno dvosobno stanovanje v lendavski ulici 13 v Murski Soboti bij^mnlna z« Vrednost točke (153,69) x št točk (342) x površina (55,50) X korekc. fakt (1) x odstotek najemnine {2,9): 12 « 7 049,88 ■’7 050,00 SIT Izračun je napravljen za stanovanje, zgrajeno pred letom 91, in zanj velja postopno zviševanje neprofitne najemaine. Za 10 isto stanovanje bo stanovalec avgusta pnliodnje leto moral odšteti nekaj več kot 14 tisočakov, seveda če sc srednji tečaj Bank« Slovet^« za marko v na.slednjih dvanajstih mesecih ne Bo spreminjal, To pa seveda težlto veijamemo, zato se bodo neprofitne najemnine poviševale po dveh tirih: tako zaradi povišanja, Iti ga določa pravilnik, in zaradi ker Je vre- dnost stanovanjske točke vezana na tečaj marke. Iti pa je fleksibilna ali spremenljiva določilnioa. ke povečevali postopno v dvanajstih mesecih. Tako bo septembra, prvi mesec, upoštevana vrednost točke v tolarski protivrednosti 1,88 mar- ke, drugega 2.05, tretjega 2,22, četrtega 2,39 in tako vse do 3,75 marke v mesecu avgustu leta ’96. MAJDA HORVAT Srečanje obmejnih regij kadrovsko in organizacijsko sodelovanje ob meji kot pomoč gospodarskemu sodelovanju Glede na to, da je bil pred leti velik problem, kako sploh navezati in vzpostaviti stike med regijami ob meji, v kakšnem jeziku se sporazumevati in o čem se sploh pogovarjati, je danes za navezavo stikov med pokrajinami, ki jih ločuje državna meja, potrebna zgolj volja. Tako je komentiral razvoj obmejnega sodelovanja predstavnik gospodarske zbornice iz madžarske Žalske županije na minulem srecaigu obmejnih regij v Radencih (31. avgusta). Predstavniki obmejnih pokrajin Avstrije (Štajerske), Madžarske (Žalska in Železna županija) in Slovenije (Pomurje) so se že večkrat sestali, prvič pa so se srečanju pridružili tudi gostje iz obmejne hrvaške pokrajine Medžimurja. če je bilo srečanje v Radencih prvo v taki sestavi, pa nikakor ni bilo tudi zadnje. Za nadaljnje povezovanje ni zainteresirano samo Pomurje s tukajšnjo območno gospodarsko zbornico (ki je najbolj zaslužna za tesnejše povezova- nje), ampak tudi druge pokrajine, ki so glede na preostalo matično državo v enakem položaju kot Pomurje v odnosu do države Slovenije. Prav s pomočjo tesnejšega povezovanja obmejnih pokrajin naj bi postali močnejši - upoštevanja vredni v svoji državi in učinkovitejši do Evropske unije pri pridobivanju sredstev. Zato naj bi sodelovanje v prihodnje dvignili na višjo raven s pomočjo ustreznega akta o sodelovanju. Jože Drofenik z Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je s svojim kratkim referatom potrdil upravičenost tesnejšega obmejnega sodelovanja regij; povedal je, da so najnovejše mednarodne raziskave dokazale, da poteka največ menjave na območju radiusa od 500 do 1000 kilometrov. Torej nima smisla sanjariti o nekih oddaljenih deželah, ampak Kmetijsko ministrstvo »odkrilo« sonaravno kmetovanje Sprejetje strogih meril je nujno čeprav se nekateri že več let trudijo kmetovati v skladu z naravo, sojih snovalci vladnega projekta kar spregledali V okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so v četrtek, zadnji avgustovski dan, pripravili tudi predavanje o sonaravnem kmetovanju. Organizatorja sta bila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (svetovalna služba) In Biotehniška fakulteta v sodelovanju s Kmetijsko izobraževalno skupnostjo iz Avstrije. Posebna strokovna komisija na državni ravni naj bi se v prihodnje ukvarjala prav s sonaravnim kmetovanjem, saj Slovenija nima sprejetih še nobenih predpisov in meril. Prav tako pa naj bi s sredstvi Pharea oblikovali dve poskusni »biološki kmetiji«. V Nemčiji imajo ta čas registriranih že 56 tisoč, v Avstriji pa 20 tisoč bioloških kmetij. Slovenija je zelo pozno začela razmišljati o drugačnem kmetovanju. Ali to res pomeni, kakor je povedal Ervin Kuhar (direktor Uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva), da smo v slovenskem kmetijstvu v primerjavi z drugimi ohranili kar veliko stopnjo sonaravnosti? Ce to ne poteka po nekih uveljavljenih predpisih, ga ne priznajo in ga enostavno ni. Čeprav Je morebiti zelenjava z naših njiv še vedno bolj zdrava kot biološka zelenjava iz Nemčije. Kmetija mora biti prijavljena, izpolnjevati mora določene pogoje. pridelke morajo pridelovati po določenih merilih, vsemu temu primerna pa mora biti tudi cena, in prav višja cena je verjetno pre- I pričala marsikaterega N^mčfii in Avftfriii Hii kmeta v Nemčiji in Avstriji, da je postal biokmet. Zaradi majhnih površin obdelovalne zemlje in še ne preveč intezivnega kmetovanja naj bi bilo bi loško pridelovanje hrane tudi ena od rešitev za slovensko kmetijstvo. Malce nerodno pri vsej stvari je, da sonaravno kmetovanje propagirajo tisti, ki so pred leti zagovarjali intenzivno kmetijstvo (svetovalna služba), torej kmetovanje ob pomoči tehnoloških in kemičnih sredstev. Čudno je tudi to, da so predavatelji nastopili kot veliki odkritelji in rešitelji slovenskega kmetijstva, pri tem pa so namerno pozabili, da se tudi v Sloveniji nekateri že kar dolgo ukvarjajo s pridelavo pri- Ljutomerski Mikrokoz-mos. ki se že vrsto let ukvarja s sonaravnim kmetovanjem, o četrtkovem posvetu v Gongi Radgoni ni bil obveščen, niti m bil povabljen kot sodelujoči pri predstavitvi. Ministrstvo za kmetijstvo je Mikrokozmos j^cer obvestilo o ponudbi Nizozemcev, da bi s sredstvi Pharea oJDliKovaH dve . biokmetiji, vendar Šele potem, ko s svojim načrtom, &B. bi sredstva namenili za obnovo šolskega posestva Pohorski dvor, niso v celoti uspeli. Tudi Mikrokozmos je prOavii lanetijo iz Bukov-nice, vendar doslej še ni dobit odgovora. delkov na drugačen, naravi prijazen način. Kakorkoli: razveseljuje dejstvo, da seje tudi kmetijsko ministrstvo začelo zanimati za drugačno kmetovanje, da je v ta namen oblikovalo posebno skupino (mladih) strokovnjakov in da bo verjetno rezerviralo tudi določena sredstva - torej ne bodo dobivali subvencij le tisti, ki bodo porabili čim več škropiv, ampak tudi tisti, ki bodo gnojili zemljo le z naravnim hlevskim gnojem in zatirali škodljivce z naravnimi sredstvi. Sodobno kmetijstvo (kar smo pod sodobno pojmovali do sedaj) je eden največjih onesnaževalcev podtalnice in zraka. Sonaravno kmetovanje pa želi gospodarjenje čim bolj približati naravi in ga uskladiti z njenimi zakonitostmi, ustvariti sožitje med človekom in naravo. Biokmetovalci se že dolgo povezujejo v združenja, že 20 let deluje organizacija IFOAM. Torej smo sc Slovenci res zelo pozno spomnili drugačnega načina kmetovanja, ki je v svetu že dolga leta uveljavljen in tudi zelo dobro plačan. Čim prej bo potrebno oblikovati zeio stroga merila, po katerih se bodo ocenjevali in označevali pridelki in izdelki. Verjetno pa bomo o naslednjih imenih oziroma predavateljih na minulem posvetu v prihodnosti še veliko slišali; Rok Mihelič (Biotehniška fakulteta. Oddelek za agronomijo), doc, dr, Mihaela Čeme (Kmetijski inštitut Slovenije) in prof. dr. Ivan Štuhec (Biotehniška fakulteta, Od- Iuisiiiui oiovcitije, 1111 delek za zootehniko). BERNARDA B. PEČEK se je bolje posvetiti sosednjim državam. Obmejne regije so še posebej zanimive za majhna podjetja, teh pa je veliko tudi Sloveniji, kjer ima le 500 podjetij več kot 500 zaposlenih; število malih podjetij se je povečalo za več kot 10-krat, tako da jih je danes že okrog 40 tisoč. Sicer pa ima vsak svoja specifična pričakovanja. Eni si želijo najti nov trg, drugi želijo priti do cenejših surovin, tretji bi radi dobili napotke glede lastninjenja in organiziranja, četrti spet bi po-trebvali pomoč pri izobraževanju. Glede na to, kakšno predstavitev pomurskega gospodarstva je pripravila Območna gospodarska zbornica za Pomurje (računalniško programirana predstavitev je delo Creativa), bi lahko pomagali sosednjim pokrajinam tudi na tem področju, torej pri vzpostavitvi nove informacijske mreže, kjer bi se zbirale in posredovale informacije za sosednje pokrajine Pomurje, Medžimurje, Žalsko in Že- lezno županijo ter Štajersko, Tudi sicer je Pomuije središče pokrajinskega obmejnega sodelovanja, hkrati pa bi kazalo vzpostaviti osnove za tesnejše nadaljnje sodelovanje s konkretnim dogovorom o ustanovitvi krajinskega parka Goričko - Raba - Stražna krajina (informacijski sedež bi bil pri Gradu) in morebitno slovensko-hr-vaško skupno ustanovitev krajinske parka Mura. S tesnejšim sodelovanjem na gospodarskem področju imajo tudi več možnosti pridobiti si nove trge. Res pa je, da bo sodelovanje na poslovnem področju toliko obsežnejše, kolikor več bo drugih stikov. Skupaj z avstrijskimi kolegi bi morali proučiti možnosti za vključitev obmejnega sodelovanja v program Phare, kajti še vedno je eden glavnih problemov pomanjkanje pravih informacij, kako pridobiti mednarodna sredstva. BERNARDA B. PEČEK 9«/95, 6:02 AM 6 vestnik, 7- septembra 19J5 Obiskali smo novo Občino Gornji Petrovci V slogi je moč! Novoustanovljena Občina Gornji Petrovci je sestavljena iz treh krajevnih skupnosti, in sicer Križevci, Gornji Petrovci in Sulinci, kamor spada 14 vasi. To so poleg prej omenjenih krajev še Košarovci, Kukeč, Boreča, Adrijanci, Stanjevci, Lucova, Peskovci, Neradnovci, Panovci, Martinje in Ženavlje, Na tem območju živi približno 2.700 prebivalcev. Murin in Agromerkurjev obrat ter Kompas s sedežem v Gornjih Petro-vcih so kolektivi z največ zaposlenimi delavci. Čeprav se marsikdo še vedno vozi na delo v 25 kilometrov oddaljeno Mursko Soboto. Tudi v Križevcih premorejo manjši obrat Pletilstva. Potrebovali bi še proizvodni objekt s 150 delovnimi mesti. S tem In ohranili delovno silo in poiskali prave investitorje, saj nekateri stari prostori samevajo. Ceste pomenijo življenje »Bili smo med prvimi občinami. ki so sprejele tako statut, poslovnik kot proračun. Slednji je vreden 152 milijonov tolarjev, v kar so zajeta tudi dodatna republiška dopolnilna sredstva. Gre predvsem za infrastrukturo na demografsko ogroženem območju. potem za denar za Osnovno šolo Gornji Petrovci, za kulturni spomenik sv. Trojice v Gornjih Petrovcih in za ureditev posledic naravnih nesreč, zlasti plazov. Ta dopolnilna sredstva predstavljajo skoraj polovico zneska celotnega občinskega proračuna, so pa izrednega pomena za dokončanje letošnjih naložb. Bistveno je prav gotovo, da smo se odločili za poseben projekt zgraditve cest, in sicer v naseljih. Tako je v vasi Boreča urejenih 1.730 metrov ceste, ki so jo pred kratkim tudi asfaltirali. Kmalu bo končana tudi dva kilometra dolga cesta v Križevcih. Nato bo na vrsti cesta v Slanjevcih (1.600 metrov) in približno kilometrski odsek v Šulincih. Omenjena dela morajo biti končana do 31. oktobra letos, saj je tak rok določen v podpisanih pogodbah,« nam je povedal župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. Po večletnih prizadevanjih pa pripisujejo velik pomen tudi dokončni ureditvi republiške ceste. »Zdaj načrtujemo njeno obnovo na odseku od petrovske osnovne šole do pokopališča v Adrijancih in celotno ureditev dvorišča pri omenjeni šoli zaradi varnosti pri vožnji otrok. Ta dela se bodo začela letošnjo jesen, pri čemer je denar zagotovljen v državnem proračunu. Na preostalem delu te republiške ceste do križišča v Gornjih Petrovcih, ki pelje od Murske Sobote proti Hodošu, se predvideva popravilo in'preplastitev v dolžini 500 metrov v Stanjevcih pa tudi dokončno popravilo ceste v Gornjih Petrovcih do tamkajšnje osnovne šole.« Sicer pa so v preteklih treh letih asfaltirali več kot 20 kilometrov vaških cest, zato je toliko lažje uresničevati dokaj obsežen sfaltiranih cest. Zato so se ljudje izseljevali,« dodaja naš sogovornik. Nova podoba petrovske šole Naslednja velika zadeva v okviru te majhne občine so vsekakor vzdrževalna dela v osnovni šoli Gornji Petrovci. Objekt je namreč star že skoraj 33 let in je marsikaj dotrajalo, »To velja v prvi vrsti za šolske klopi, mize in stole, katedre in drug inventar, npr, vhodna in notranja vrata, parket itd. Ko sem prevzel to funkcijo, mi je bilo zelo težko, ko sem videl, da otroci v razre- kj a • i usposobljeni. ,-vv Vsa štva imajo osnovno lo, črpalko in Zadnje čase se je orod'‘<’r ovnov.— dodatno opS _ „recel P*^.. jri Zadnje čase se jc p.- . j. nosti namenjalo ureditvi > gasilskih domov, spešnejše nagradili. n premalo nistrstvom za darstvo in prehrano no skrb bajn'—j- -moia*'* gozdnih cest. Letos bo 500 metrov ^jr'. več kot 1.500 mer cest in pripomogli k pjiur gozda ter lepši ob koncu povedal pr*' Irovske občine* Njegovo geslo, da moč. se potrjuje koraku, saj je ravno d v Sl” mtl-l ■k. Korasu, saj JV : (e >■ lovanje med jamstvo za uspešno dnje. mila I dih nimajo tekoče vode. To se pravi, da niso izpolnjeni niti osnovni higienski pogoji za normalno izvajanje pouka. Že v prejšnji soboški občini so inšpekcije pisale odločbe, vendar ni bilo dovolj posluha za odpravo tega problema. Ob razumevanju ministrstva za šolstvo smo dobili nekaj denarja, ki je omogočil začetek obsežnih del. Celotna vrednost letošnjih vzdrževalnih del v šoli znaša okrog 10 milijonov tolarjev. Tako bo notranjost šole povsem obno- OBNOVA CEST - za to območje je ta naložba vsekakor velikega pomena. program posodobitve cestnih povezav na njihovem območju. »Imamo pa veliko težav, ker je območje Košarovec, Kukeča in Panovec eno od najmanj razvitih, ki mu prejšnja soboška občina in država nista namenjali dovolj pozornosti. Na lem območju je več kot 50 kilometrov nea- vljena, prebeljana, parkeii pre-la ki ra ni, položene so keramične ploščice, napeljan vodovod, zamenjane pa so bile tudi luči. Notranjo opremo pa bodo nameščali v prvi polovici septembra, zato se bo pouk začel malce kasneje kot običajno. Urejene bodo tudi garderobe,« zvemo od Da na njihovem območju ne pozabljajo tudi na kulturne spomenike, dokazuje cerkev sv. Trojice v Gornjih Petrovcih, ki bo namreč kmalu obnovljena. Precej denarja so dobili od kulturnega ministrstva, preostali delež pa so zagotovili iz občinskega proračuna. V prihodnje naj bi pozornost namenili tudi drugim kulturnim spomenikom. »S pomočjo raznih programov v okviru države, zlasti kmetijskega ministrstva, si prizadevamo, da bi pridobili dodatna sredstva. V tej zvezi smo posebno pozornost namenili izvolitvi posameznih odborov občinskega sveta, kot so za infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo, turizem in kulturo. Naloga teh odborov je, da izdelajo določeno strategijo. Tako je odbor za kmetijstvo že izdelal program sofinanciranja za letos, zlasti za jesensko setev, in sicer za nakup semenske pšenice. Na voljo so tudi brezplačna sredstva za analizo zemlje, nekaj denarja pa bo tudi za regresiranje nakupa strniščnih posevkov. Tudi drugi odbori so se resno lotili svojega dela in usklajujejo svoje programe za normalno delovanje občinskega sveta.« Velik problem sta telefonija in voda »Na mojo pobudo smo skupaj z gospodom Farkašem (načelnikom Upravne enote Murska Sobota, op. p.) organizirali sestanek v Murski Soboti, ki se ga je udeležil direktor Telekoma Slo- PrSMA MNENM, STALIŠČA... l1 spoštovani gospod Jevšek! Pravično me sprašujete. Kaj sem naredil proti narkomaniji? Šele če sem kaj naredil, imam pravico pisati o rehabilitaciji konoplje, kar je vsekakor kočljiva reč. Vsaj tole sem naredil: dokler sem poučeval na gimnaziji, sem dijake odvračal od spogledovanja z drogo, vedno znova in na jedek način, zasmehoval sem duha, ki se lahko vzpne samo ob pomoči narkotikov. Tak je pač moj način, ne vem, če hi vam bil všeč, a kakor sami pravite, proti temu moramo delati »vsi skupaj«, pod čemer razumem, da tudi na vse načine. Meril sem na samospoštovanje in samovšečnost mladik ljudi, poučeval sem JilozoJijo in jim pripovedoval, da je ukvarjanje z njo boljši način za letenje v duhu kakor na krilih omame. Upal sem in upam, da je dovolj drugih, ki jih odvračajo s tem, da jim pripovedujejo o skrajnih bolezenskih in bivanjskih posledicah zasvojenosti. Pred kratkim, po smrti tistih mladih nesrečnikov, sva se s prijateljem klado m Kreslinom, znanim pevcem, ki ima velik, veliko-kdaj voditeljski vpliv na mlade, pogovarjala, koliko lahko on naredi proti narkomaniji. Spraševal sem ga, če ga je že kak župan ali drug politik prosil, naj pred nastopom ali med njim mladim reče kako proti drogi. Ni ga še. Rekla pa sva, da hi bilo to dobro in Vlado to počne. Novemu soboškemu kaplanu in znancu Lujzeku Benkoviču sem v prvem pogovoru po tistem, ko je nastopil to mesto, svetoval, naj se posveti narkomaniji. Rekel mi je, da sta se z župnikom o tem že pogovarjala, in naštel, kaj vse nameravata. Nisem blatil policije, kritiziral sem samo njen obračun s konopljo. Če bi bila vinska trta dobra še za kaj drugega, razen vanje omame, in bi se kdo odločil, do rji' pomendral, bi pisal tudi proti tudi da bi celo sedaj, četudi ni koristna za drugo rabo. Vsaj proti uničenju , gi trte bi bil Njeni cvetovi tako lepo tistih cepljenih vrst pa ne, kerje ^ortJ slabši od vonja škropiva. Konoplji jll. stransko koristna, kakor sami pri^^^\^i!*^ nisem nasprotnik vina. Nepobitno je, da zaradi konoplje ni bilo storjene da bi celo sedaj, četudi ai koristtttt je, da zaradi konoplje ni zlo dejanje, ni prišlo do nobene drugačne nesreče, nihče ni nikogti^ ben mož ni pretepel Žene. _ , Čeprav vi sodite drugače, trdeč, skrajna instanca pri zatiranja m mislifn, da ni tako. Niste skrajni. ,1 n*-' ..v' 'N' df"".. bnej.ši ste. To Je taka scena, takšni , .„ okolje. Ti ljudje iščejo izziv in vi družbeni vlogi zanje najvrednejši jtd Oni se hočejo igrati razbojnike. i* sl ladujoč motiv za tukajšnje poskušb ‘ajn T-. ____I____J______________' ,jttF To ni omalovaževanje tragedije- r/flfZ vzgajati. Kot sem seznanjen, socialno kritične razmere, ki & napeljevale v uživanje drog- r razmeroma dobro situiranega sredm Dokler ni izpričano, da uživanje ne, ki ga nikakor ne zagovarjatn. j uživanje trdih drog, sem preprieah’ p, škoda, ker ste teptali konoplja, mislili, da je vaše delo nevarno, Pd , ■ mnogokrat ogroženi tudi JV, ker so razpečevalci nasilni- l ci slov, ker so razpečevalci moči tiska in moji, vam tudi ne bi odrekel pomoči. cetdl' 1 3 I 1 i 3 1 1 1 I i I ( 1 1 s I I ( i i 15 jSŽfe-T. septembra 1995 7 I kmetijska panorama !l I 1» M' m stan iti hi ii 3 P b ti M i« i« K* fd !<■ ti* ij! J IH tl jc ur it* p d u li« 1H’| If s!* JI* -Of ni*! r [H I' J J ' Slovenski kmetijski izvoz ne pokrije niti polovice uvoza Trgovanje z Madžari postaja vedno Mj zanimivo kmetijce bi bil dobrodošel sporazum menjavi in sodelovanju \'***'is*’o največji del dohodka ustvarja z živinorejo. J - tisoč slovenskih kmetij in kmetijskih gospodarstev ustvari cdiiiat slovenskih kmetij in kmetijskih gospodarstev ustvari * ““rodnega dohodka, tri četrtine prihodov slovenskega * “stvarja živinoreja, od te pa kar 60 odstotkov govedoreja. v^stava v Sloveniji zelo neugodna in zaradi razdo-SKČtnki 7j^®tijska pridelava izredno draga. Kot je na nedavnem vnlkov slovenskih in madžarskih kmetijcev dejal Ivan sekretar za kmetijstvo, vlada zavestno ohranja višjo ra’ "J se zaveda pomena kmetijstva za slovensko državo. Sloveniji -----UVJIWIk«> ut VVtIUUV IMtllVUAVT “stvarja živinoreja, od te pa kar 60 odstotkov govedoreja. ^ni potreb po uvažati, ' ■ izdelkih pa pridela-tiiDo, 7?’ potrebe in jih izva-pokrivamo Saj j( c, Kot polovico uvoza, izvozila za ’’?’bjonov dolarjev '*^izdeib' P^^^^btov in prcdela- slolttjev Menjava J® pri kmetijstvu za ■Kiiv, Mjdiji Slovenijo izrazito neugodna, s^ od tam v glavnem uvažamo, na Madžarsko pa izvozimo zelo malo kmetijskih izdelkov. Tudi za letošnje prvo polletje je za kmetijsko menjavo značilen izrazit debalans, saj je Slovenija iz Madžarske uvozila za 50 milijonov dolarjev kmetijskih pridelkov, izvozila pa jih je le za 2 milijona dolarjev. Tudi v prihodnje ni pričakovati, da bi se izvoz in uvoz uravnala. Slovenija pa bo iz Madžarske še naprej več uvažala kot tja izvažala. Z Madžarsko ostaja še zlasti zanimivo trgovanje s pšenico, saj moramo v Sloveniji za zadovoljitev potreb letno dokupiti od 120 do 140 tisoč ton pšenice, pri kateri imajo Madžari tržne presežke, podobno pa je tudi s koruzo in ječmenom. Koruze Slovenija letno dokupi okoli 200 tisoč ton in ječmena okoli 100 tisoč ton, kar bi lahko bilo zanimivo za madžarske pridelovalce, primanjkuje pa nam tudi okoli 50 tisoč ton sladkorja. Slovenski govedorejci so bili v preteklosti precej vezani tudi na uvoz telet iz Madžarske, in ko se bodo razmere na tem področju normalizirale, se bo ponovno povečalo zanimanje za madžarska teleta, V več kot 90 odstotkih je Slovenija vezana tudi na uvoz oljaric, pri katerih ima Madžarska prav tako tržne presežke. V veljavi je že sporazum o svobodni trgovini z Madžarsko, v katerem je kmetijstvo obeh držav deležno ustrezne zaščite, med državami CEFTE pa naj bi sčaso- ma prešli na brezcarinsko trgovanje, Ta prehod naj bi bil postopen in že prihodnje leto bo za nekatere kmetijske proizvode (za tiste, ki jih v državi ne proizvajajo, ter za semenski in plemenski material) veljala 0-odstotna carinska stopnja, za druge skupine kmetijskih proizvodov pa naj bi se carinske stopnje bistveno znižale. Države članice CEFTE naj bi do 1. januarja 1996 podpisale tudi sporazume o varstvu rastlin in živali (z Madžari je to že podpisano), strokovnjake obeh držav pa čaka še zahtevno delo priznavanja certifikatov kakovosti, Vse to naj bi prispevalo k temu, da bi se obseg sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko še povečal, za kmetijce pa bi bila zlasti dobrodošla sklenitev ustreznega sporazuma o maloobmejni menjavi in sodelovanju. Od njega bi imelo koristi predvsem gospodarstvo tega dela Slovenije, saj praksa kaže, da ima od podobnega sporazuma z Italijo koristi predvsem gospodarstvo iz zahodne- ga dela Slovenije. L. KOVAČ Jesensko konzerviranje krme Krmo, ki jo pripravimo jeseni, to je koruzna silaža, bo krma za naslednje leto. Ni nam vseeno, kaj bomo krmili, zato se moramo potruditi, da bo koruzna silaža res kakovostna. Pri pripravi koruzne silaže moramo biti pozorni na: - primerno suho snov, - dolžino rezi in drobljenje zrnja, - tlačenje in pokrivanje silosa. Suhe snovi pri silaži bi moralo biti 30-40 %, to je optimalno 35 %. Pri tej suhi snovi je zrno v trdi voščeni zrelosti. To ugotovimo tako, da prelomimo storž in poskusimo iz zrna iztisniti sok. Ce iz njei ne priteče bela tekočina, je koruza primerna za siliranje. ^e je suhe snovi pod 30 %, je silaža prevlažna, posledica pa je več v Evropski uniji za dobro desetino manjši pridelek sadja Povečano ponudbo Wakujejo do novega leta ■>232^ sadjarji izpostavljeni nelojalni konkurenci iz tujine v * Sloveniji iz leta v leto močno niha, na to pa vpli- iT' "Uta ekstenzivnih nasadih, ki so nagnjeni k izme-lAJh *^®Prav 1 o »Sim ne vplivajo na trg, saj sadje za trg pride- J? ■«'1 5 tisoč hektarjih. Pridelek s teh povr- ''Hami •J '*^vlH.nkov vrednosti vse kmetijske pridelave, s 60 Ii?!'** oskrk tonami hrušk in 8 tisoč tonami breskev l(i Jal^k tfg, poleg tega pa letno Izvozimo še 17 Vis? Slovenski predelovalni industriji dajemo ^inSh^ '“''jabolk in hrušk, 2 tisoč ton breskev, 1,100 ton bPtia konku-sadjarji, ki i/“godnejših vre- ;■ “ttiavj '^'^^tnejše po- imamo v katastru še vedno okoli 35 tisoč v v robide. Slovenije so se sadjarstvu spre- izdatnejše po- slovenske 1^bUu nevarnost, da “omači kot tuji kSM2^^’'dase pod evropsko zvezo pridelovalcev sadja je že šest let vključena tudi Slovenija, ki sije tako pridobila svoje mesto v evropski evidenci in si s tem zagotovila tudi možnost seznanjanja kupcev z našo pridelavo. Po letošnji oceni pridelka bo pridelek mo pridelali za dobrih 38 odstotkov manj kot lani, medtem ko bo za četrtino večji pridelek jonatanke, za dobrih 15 odstotkov več pa bomo pridelali tudi jonagolda. Po napovedih slovenskih sadjarjev bomo tako v intenzivnih nasadih letos pridelali 45.150 ton jabolk in v travniških nasadih 12.500 ton jabolk. V slednjih je pridelek v primerjavi z lani skoraj prepolovljen, tako da bo skupni pridelek jabolk letos nižji zs slabih 14 odstotkov. Ocena pridelka hrušk je nekoliko težja, saj se opravlja le za tri vodilne sorte, pa tudi si- v gospodar- združenju za <•5’ evropskega * Sloveniji, za ri ! “^®2a, kot jih ter za ena-^1 h' J ' imajo Jb * Evrop- jabolk in 4 •Japovedi pa _ p7®“®ta na letni "■»gnosfruita. V Letos jeseni bo izredno velika ponudba jabolk tudi zato, ker v Evropski uniji znižujejo sredstva za interventni odkup. Zlasti močna bo ponudba drugorazrednih jabolk, ki bodo po ni^riizličiiejSih poteh prišla ti^i v našo državo. J« oh tetth zanimiv še podatek, da spomlatU v Evropski uniji ikk^ ■ prodati vsega lanskega pridelka j^olk, zato morali v hladilnicah interventno odkupiti 590 tisoč ton jabolk, od tega 35 odstotkov jonagolda, 15 odstotkov zlatega deliSesa, 10 odstotkov glostra in 40 odstotkov dragih sort. jabolk v intenzivnih nasadih za 2,5 odstotka višji kot lani, čeprav je rodnost nekoliko slabša. Na povečan pridelek bodo namreč največ vplivali novi nasadi, ki so bili obnovljeni v letih 1990-92, ko slovenski sadjarji šeliiso čutili krize v prodaji. Letos je naj večji izpad pridelka pri sorti gloster, ki je bo- cer so hruške bolj podvržene vremenskim ujmam. Po letošnjih napovedih bo pridelek hrušk v Sloveniji za slabih 6 odstotkov nižji kot lani, za trg pa bomo pridelali 8.350 ton hrušk. Manjši pridelek je tudi zaradi opuščanja sorte passa-crassana. ki je za trg vedno manj zanimiva. po napovedih v Evropski uniji bo letošnji pridelek jabolk v teh državah za okoli 11 odstotkov nižji kot prejšnja leta. Tudi v teh državah je velik izpad pri sorti gloster, iz napovedi pa tudi ni mogoče razbrati, kakšen bo v ponudbi delež industrijskega sadja. Je pa dejstvo, da bodo imeli v nekaterih državah zaradi suše precejšen delež industrijskega sadja. Za četrtino in celo za tretjino nižje pridelke pa letos pričakujejo v nekaterih vzhodnoevropskih državah (Madžarska, Češka, Poljska). Za 10 odstotkov nižji od lani bo tokrat v Evropski uniji pridelek hrušk, kijih bodo dali na trg okoli 2,2 milijona ton, predvsem močno pa pridelava hrušk pada v Belgiji Grčiji in Španiji. Po vseh teh ocenah lahko pričakujemo, da bo v jesenskih mesecih in vse tja do novega leta v Evropi izredno velika ponudba jabolk in hrušk, predvsem drugega kakovostnega razreda. in to se bo ustrezno poznalo tudi pri cenah. Tudi v Sloveniji lahko v tem času pričakujemo izredno veliko ponudbo sadja, tudi tujega, saj zaenkrat drugih omejitev kot 15-odstotno carino pri uvozu nimamo. Povsem drugače pa je z našim izvozom v Evropsko unijo, kjer velja vstopna cena v skladu z določili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in znaša okoli 1 DEM. Tako mora tuji kupec, ki kupi jabolka in hruške v Sloveniji po 0,50 DEM, ob uvozu plačati še 0,50 DEM izravnave (prej je bil to prelevman) in še 13 odstotkov carine, s tem pa je slovensko sadje na tujih trgih nekonkurenčno. LUDVIK KOVAČ h si ul to 3fso KME&ICC HrBe! 5D^eJPu de -fKiAitJ«. Mu tZ.?LAČAJO iCJi-PtfiArl ------------------------ ue. s rL^P-očico, FP 13 TouAFjei/- sl skupnih kislin. Poveča se le koncentracija ocetne kisline, ki pa si je v silaži ne želimo. Optimalna dolžina rezi pri koruzni silaži je 0,5-1 cm. Zaradi vampa bi bili lahko delci silaže nekoliko daljši, vendar se pri 35 % suhe snovi zrno ne zdrobi, posledica pa je slabši izkoristek (v blatu najdemo cela zrna). Sodobni silažni kombajni zrno v celoti zdrobijo. Starejši tipi, kot je silažni kombanj SIP SK 80, opravljajo daljšo rez, zato je potrebno v ta tip vgraditi drobtino ploščo. Na tak način dosežemo 95 % zdrobljcnost koruznega zrna, S tem ko silažo tlačimo, iz silosne mase iztisnemo zrak. Zrak je glavni krivec za kvarjenje silaže. Zaradi zraka v silažni masi se razvije več škodljivih mikroorganizmov, ki fermentirajo ocetno kislino, posledica pa je slabša ješčnost in večja izguba ogljikovih hida-tov. Zrak omogoča tudi razvijanje škodljivih glivic kvasovk in plesni, kar povzroča poznejšo fermentacijo, in sicer ko silos odpremo. Da bo najmapj izgub, moramo silos dobro pokriti s plastično folijo ter ga obtežiti ob robu s peskom ali mivko. Pri slabem tesnenju folije zrak vdira v silos in kvari silažo. Kako povečati hranilno vrednost silaže? Koruzna silaža je energijsko bogata, beljakovinsko pa nekoliko revnejša, Ta primankljaj beljakovin lahko nadomestimo tako, da kombiniramo siliranje koruze in trave. Kombinirano travno silažo in koruzo laže in zanesliveje pripravimo v koritastih silosih. Travo lahko siliramo posebej, vendar moramo pri tem paziti, da je dovolj ovela (30-40 odstotkov suhe snovi), Z venenjem izboljšamo lastnosti zelene krme, Te pa so: - z izhlapevanjem vode se poveča v travi koncentracija sladkorja, ki je pogoj, da se v silaži razvijejo v čim krajšem času mlcčnokisUn-ske bakterije, - poveča se ozmotski pritisk, ki neugodno vpliva na nastanek škodljivih mikroorganizmov, - pri silažah z nad 30 % suhe snovi ni izcednega soka, s tem pa si zagotovimo višjo hranilno vrednost. Potek vrenja silaže v naravi je na tisoče različnih mikroorganizmov, ki s krmnimi rastlinami pridejo v silos ne glede na to, ali je masa sveža ali uvela. Suha snov silaže pa odločilno vpliva na vrsto organizmov, ki se bodo v silaži razmnožili. Če ima silosni material manj kot 25 % suhe snovi, je večja možnost, da se razvijejo ocetnokislinske bakterije. Taka silaža je slabše kakovosti, smrdi po kisli ocetni kislini, zaradi tega je tudi slabša konzumacija. Kakovost silaže se še poslabša, če smo ob siliranju vnesli v silažni kup zemljo bodisi s travnika (krtine) ali ceste, Zemlja je vir okužbe klastridijev (maslenokislinskih bakterij), Te bakterije iz sladkorjev ali pa že nastale mlečne kisline proizvedejo masleno kislino, ki ima zelo odvraten vonj. Druge maslenokislinske bakterije pa razgrajujejo beljakovine do amoniaka, To sta dva primera slabe silaže. Mi pa si želimo, da bi imeli dobro silažo, zato se moramo izogibati napak, ki so opisane v prejšnjem odstavku. Ce pa imamo normalne razmere, se fermentacija silaže razvija po stopnjah: 1. faza dihanja rastlinskih celic Rastlinske celice dihajo tudi v silosnem kupu, pri čemer trošijo kisik, ki ga nismo iztisnili iz silažnega kupa. Pri dihanju razpadajo lahkotopni ogljikovi hidrati (sladkorji) v ogljikov dioksid in vodo, pri čemet se sprošča toplota, Ce je v silaži več zraka, bo ta proces daljši in z njim bodo večje izgube. Zato moramo silažo čim bolj stlačiti, da iztisnemo zrak in skrajšamo to fazo fermentacije, 2. faza nastajanja ocetne kisline Ocetna kislina je prvi proizvod mikrobiološke aktivnosti v silaži. Ker je v silaži Se nekaj kisika, pride do razmnoževanja bakterij iz skupine Coli - aerogens, ki poleg majhnih količin mlečne kisline ustvarjajo ocetno kislino, V procesu fermentacije proizvedejo nekaj ocetne kisline mlečnokisilinske bakterije heterofermentativnega tipa. 3. faze mlečnokislinske fermentacije Mlečna kislina je glavni proizvod mikrobiološke aktivnosti med siliraitjem. V glavnem so navzoče paličaste mlečnokislinske bakterije, nekaj malega pa je tudi okroglih mlečnokislinskih bakterij, Te proizvajajo iz lahkotopnih ogljikovih hidratov mlečno kislino in nekaj ocetne kisline. Zelo težko je časovno določiti, kdaj nastaja ocetna in kdaj mlečna kislina. 4. faza umirjanja procesa fermentacije Mlečna kislina v tej fazi doseže vrhunec, kislost se zniža pod pH 4,2. Zaradi tega se zelo upočasni nadaljnja biokemijska aktivnost mlečnokislinskih bakterij, pri tej kislosti se tudi popolnoma ustavi delovanje drugih vrst bakterij, ki lahko živijo brez zraka. Aerobni mikroorganizmi se pa ne morejo razvijati zaradi pomanjkanja kisika v silosnem kupu, kisik je bil namreč porabljen, en del z dihanjem rastlinskih celic, drugi pa z razvitjem aerobnih mikroorganizmov. Prvi dve fazi trajata običajno kratek čas, to je 1 -2 dni, tretja in četrta faza pa 15-20 dni. Po četrti fazi se proces vrenja ali fermentacij ekončuj e tako, da je fermentacija povsem končana po treh tednih. Če se pri procesu siliranja kislost ne zmanjša, to pa zaradi nepravilne tehnike siliranja ali premajhne količine lahkotopnih ogljikovih hidratov, se ne razvije dovolj mlečnokislinskih bakterij in pride do nadaljnjih mikrobioloških transformacij ter razgradenj predvsen beljakovin, kar pa smo že opisali na začetku, (nadaljevanje prihodnjič) vestnik, 7. septembrajj^ 8 sociala, šolstvo, zdravstvo Ljudska univerza M. Sobota še tretji univerzitetni program ljudska univerza Murska Sobota je dobila zeleno luč tudi za oblikovanje enote izreAKga študija visoke upravne šole Ljubljana, tako da bodo izvajali v novem šolskem letu že tri univerzitetne programe - poleg omenjenega so prav tako letos dobili pristanek Pravne fakultete Maribor za izredni študij prava na 2. stopnp, že več let pa deluje v Murski Soboti tudi enota Eko-nomsko-poslovne fakultete Maribor. Ko so maja letos ugotavljali, kakšno naj bi bilo zanimanje za izredni študij v enoti visoke upravne šole, so evidenčno vpisali kar 90 kandidatov, od katerih se jih je tudi zares vpisalo že okrog 60. Postopek pa Se ni končan, in to velja tudi za drugi dve enoti. Visokošolski strokovni program za izredni Študij upravne šole obsega 3 letnike (6 semestrov) in bo potekal v prvih dveh letnikih enotno, v tretjem pa bodo lahko študentje izbirali med tremi izbirnimi moduli', tinančno-davčnim, upravno-prav-nim in organizacijsko-informacijskim. Vsa predavanja bodo praviloma v M. Soboti ob petkih popoldne in ob sobotah dopoldne. Enako velja tudi za opravljanje izpitov za vsak predmet. Takšne oblike izobraževanja so vsekakor dobrodošle za tiste, ki 50 že zaposleni in bi si radi pridobili višjo stopnjo izobrazbe, pa tudi za tiste, ki se niso uspeli vpisati v redni študij. J. G, (Ne)omejevanje števila receptov za zdravila Receptni obrazec kot tržno blago Nekateri zdravniki omejitve postavljajo na svojo roko V torek se je začel drugi rok za opravljanje letošnje mature srednješolcev V Pomurju skoraj vsi nadpovprečno uspešni Sposojena, toda zelo prikladna se mi zdi trditev, da vendar ne živimo v New Torku, da smo tu v tem našem majhnem kotu, v majhnem svetu, kjer liudje skmaj vse vidijo, se med sabo poznajo in si tudi marsikaj povedo. Življenje malega človeka je kot na dlani, ker je tak pač naš svet in ker ga morda skorajda takšnega tudi potrebujemo. Prikrito ne more ostati skoraj nič, tudi tisto ne, kar se držaja v zdravnikovi ordinaciji. Ljudje namreč radi spregovore tudi o tem, kaj je rekel zdravnik, kaj je z nphovo boleznijo, in še raje, katera zdravila so dobili ter opravijo primerjavo le-teh s sosedom, znancem, sorodnikom, ljudje govorijo o vsem, in če so v zdravstveni ordinacijo spoštljivo tiho, ne sprašujejo veliko, poslušajo in odidejo, je vendar zunaj tisti svet, kjer lahko povedo, kaj si mislijo o ravnanju zdravnika, predpisanih zdravilih in še drugih podrobnostih. Po tej poti povedo svoje mnenje, izrečejo morda kritiko. Tako se namreč sestavlja in potem oblikuje neformalni nadzor ljudi ne samo med njimi samimi, ampak tudi do vsega iz njihovega življenja, ki pa pogosto nima možnosti sankcionirati drugače kot le z besedo. Med 329 dijaki na pomurskih srednjih šolah ni uspelo opraviti mature v prvem poskusu le 26. Rezultat uspešnosti je bil torej nekaj čez 92-odsfoten, kar je krepko nad republiškim povprečjem (okrog 84 %), Skoraj vsi so se prijavili za drugi rok, ki se je začel ta torek, ko so bili na vrsti testi iz slovenskega jezika. V sredo so reševali še matematične naloge, do konca tega tedna pa Jih čakajo pisni izfuti še iz drugih maturitetnih predmetov. Ce pogledamo pomurske podatke nekoliko podrobneje, ugotovimo, da so dosegli najboljši rezultat na Gimnaziji Ljutomer in Srednji dvojezični šoli Lendava, kjer je v prvem roku spodletelo le po enemu dijaku. Na Srednji strojni in tekstilni Soli Murska Sobota sta »padla* 2 (od 15). na Srednji kmetijski šoli Rakičan niso opravili mature 3 dijaki (od 12), na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administra-tivni Soli M. Sobota je spodletelo 4 (od 31), enako tudi na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota (od 10), na Gimanziji Murska Sobota pa jih je od 147 prijavljenih »padlo* 9 (uspešnost je kljub temu okrog 94-odstotna), Vsi, ki bodo v drugem roku dosegli pozitivne ocene pri vseh 5 maturitetnih predmetih, bodo še lahko kandidirali tudi za vpis na višje ali visoke šole, vendar le za programe, kjer so Še prosta vpisna mesta. Drugo vprašanje je seveda, kakšno uspešnost bi lahko zapisali glede vsega drugega okrog mature. Znano je, da ni vse teklo tako kot bi moralo, da so bile nekatere maturitetne naloge po mnenju dijakov in tudi profesorjev nekoliko »čudne* itd. Upajmo, da bo drugo leto I bolje. J. GRAJ Karlu Kučanu v spomin Kadar se pretrga življenjska pot, nas to vselej pretrese s svojo silno naravnanostjo. A kadar nam je človek blizu, ko z izkušnjo vemo za njegove zmožnosti, neizpolnjene načrte in hrepenenja, deluje to samo še bolj boleče in nedoumljivo. Nepričakovano, komaj v 55, letu starosti, je sklenil svojo življenjsko pot Karel Kučan, ravnatelj OŠ Fokovci. Omahnil je tik pred začetkom novega šolskega leta, sredi največjih sno-vaiti, načrtovanj in priprav, Vzgojno-izobraževalno delo je opravljal 32 let, naloge in dela ravnatelja pa polnih 23 let. Zahtevna in težka je ta vloga v današnjih dneh, ko hočemo ohraniti optimizem v našem mladem rodu in ga usposobiti za zahteve, ki ga bo predenj postavilo življenje. V tem Času se je razdajal na pedagoškem področju kot učitelj. še posebej pa kot ravnatelj, saj je bita njegova želja, dati šoU novo podobo. To seje tudi uresničilo, saj je iz stare, manjše zgradbe danes videti na valovitem Goričkem podobo lepe sodobne šole. Poleg pedagoškega dela je bil povezan s svojim okoljem, z njim živel, ga posodabljal in prek skupščinskih organov uresničeval potrebe svojega kraja. Ob vsem tem delu pa ni bil pozoren na bolezen, ki se je tiho prikradla vanj. Vsak dan pa je vse bolj silila v ospredje. Ustavil se je čas, ustavilo srce, zamrl je glas. Neizprosna smrt je zopet izbrala svojo žrtev. Njegovi kolegi, ravnatelji in vsi, ki sonjim delali na šoli ali drugje, ga bodo pogrešali. Ravnatelji smo veliko časa preživeli skupaj na raznih strokovnih posvetovanjih in izpopolnjevanjih. Čeprav v šolstvu nikoli ni bilo najboljših možnopsti za delo, je bil vedno nasmejan, poln optimizma in šaljivih besed. Svoj prosti čas je zapolnjeval z delom v vinogradu, kjer seje sprostil in odpočil od napornega dela. Mnogi načrti so ostali neuresničeni, mnoge misli neizrečene. zapiski pa nedokončani. Prekratek je bil čas, Angela Novak Ljudje si pripovedujejo tudi o tem, katerim zdavnikom je receptni obrazec postal blago, za katerega sprejmejo denar, kolikokrat se morajo vračati v ambulanto po recepte, ker da je zdravnik določeno število receptov, kolikor jih ima za en dan, že napisal in razdelil, predenje posameznik prišel na vrsto, ob kolikih zjutraj so morali položiti zdravstveno knjižico na poličko pri medicinski sestri, da bi po- tem sploh prišli do zdravnika, kateri zdravnik zdravila prodaja kar iz torbe s pojasnilom, da takega zdravila ne bo predpisat, ker ga v lekarni itak ni. Daje zapisano naivno nasedanje govoricam? To ni, saj ljudje govorijo z imeni, čeprav se morda javno ne želijo izpostavljati, »Mi smo že ukrepali, saj smo konkretno direktorja zdravstvenega doma v Murski Soboti pa tudi druge opozorili, da naj bi nekateri zdravniki omejevali recepte. In kot odgovorne osebe morajo poskrbeti za to, da sc to ne bo dogajalo,« je povedal direktor murskosoboške enote zdravstvene zavarovalnice Jože Zver, Kaj je torej res o omejenem številu receptnih obrazcev? Zavod za zdravstveno varstvo je razdelil receptne obrazce med zasebne zdravnike in javne zavode po ključu, pri katerem so upoštevali lansko porabo zdravil, število opredeljenih zavarovancev na zdravnika in število prebivalcev v posamezni občini. Izračun je začasen, pravijo na zavarovalnici in priznavajo, da je pri tem lahko prišlo do pomanjkljivosti oziroma da so tako eni javni zdravstveni zavodi prejeli preveč in drugi premalo receptnih obrazcev, ;»Če določenemu zasebnemu zdravniku ali javnemu zavodu receptni obrazci, ki so bili po določenem ključu razdeljeni, zmanjkajo, jih lahko brez problemov naroči ali zahteva pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje ter jih tudi dobi, V primerih pa. ko pride do oškodovanja a vancev, če zdravnik v up® nem primeru noče cepta. Je potrebno, da vanec pritoži na naš za«" tem primeru bomo vst^ predpisi ukrepali. Ker ruka** sme priti do tega, da zli’* ga pacient potrebuje, n«"' . predpisanega, če je s*” „ strokovno mnenje alrt™* staja pa problem, ko pa^ sami iščejo in terjajo zdravila, zdravnik mu niso potrebna. V tehpj^ zdravniki pišejo tako in^ bele, samoplačniške tec«^ Zavod za zdravstveno vanje torej zdravnikom dpisal, koliko predpisati in koliko ne, p ko ni določil liko receptov na račun nem primeru val niče lahko zdravnirt' ’ na dan, Te meje vUajo nekateri zdravni bolnika pa odslovil® rom, daje za to kriva 7 na zavarovalnica. na zavarovamica. , m Zdravstvena razdelila receptne pravili razdelila odgovornosti glede ptovmed izbranim in specialistom, torej d lahko predpisuje le slednjega, in uvedla naW ifAvilom nadzor nad Številom n receptov ter tudi nau porabo in vnoveev«^l,tf ti so namreč javna anco čeki koriščenja j-veznega zdravstvene^^' vanja. Zato jih ima ca pravico tudi vijo na Zavodu za X + _ X- v F* 4 4? n iLf J .tl- ,11- VIJU im zavarovanje in zavra« .^jpr da posegajo v n zdravnikov. 1^' Avstralski dolarji za otroški oddelek { I 1 .i>k£ " ' - čssu:.s.: Nepozabna šola v naravi - Učenci četrtih razredov osnovnih Sol v Bukovcih, Gornjih Petrovcih in na Kapelskem Vrhu so teden dni počitnic izkoristili tudi za šolo v naravi, ki so jo »obiskovali« v Portorožu, Tam so poleg plavanja odkrivali obrežni morski pas (rastlinstvo in živalstvo), rastlinstvo ob molju in proučevali vreme, Z ladje so opazovali Piranski zaliv ter s čolnom obiskali soline in vrt kaktusov. Zadnji dan pa so spoznavali del Notranjske, zlasti znamenito Cerkniško jezero, s pomočjo makete pa tudi njegovo »delovanje«. Na ogled jezera so se odpeljali z lojtmikom in konjsko vprego. Nepozaben je bil tudi ogled Rakovega Škocjana z naravnim mostom, ki ga je ustvarila voda na tamkajšnjem apnenčastem svetu, D. Smodiš Na podlagi 20. člena statuta Občine Beltinci (Ur. list RS it. 41/93) in v skladu z določili 37. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugib posegov v prostor (Ur. list SRS it. 8/(4) je Občinski svet Občine Beltinci na seji 1. Junija sprejel naslednji SKLEP L Javno se razgre kartografsko gradivo in osnutek odloka sprememb m dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega is srednjeročnega plana Občine Murska Sobota v delu, ki se nanaia na območje nove Občine Behinci. 2» Gradivo iz prve točke tega sklepa se razgrne za 30 dni v prostorih sedeža Občine Beltinci ter na sedežih krajevnih skupnosti firatonci, Dokležovje, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci oziroma na običajnih javnih mestih v krajevnih skupnostih, 3. Podjetja, dniktva, civilno pravne osebe in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pisne pripombe tka sedežu občine v Beltincih, Mladinska ulica 2, 69231 Beltinci, in pri predsednikih posameznih krajevnih skupnosti. 4. V času javne razgrnitve bodo organizirane javne razprave. Datum in mesto javnih razprav bo objavljen pozneje v krajevnih skupnostih na običajen način. 5. TiStltp it objavi v Uradnih objavah. St. 01606/95 Beltinci, |.junija 1995 Predsednik Občinskega sveta Občine Bellinci; Matjan Maučec Er Popravek: Ravnateljica radenskega vrtca Boža Babošek nam je sporočila, da je prišlo do pomote v članku Otroci vsega sveta so enaki. Pravilno se glasi, da so pri ohranjanju in razvijanju slovenskega jezika pri pora-bskih otrocih sodelovali naslednji slovenski vrtci; radenski, lendavski in kapelski. Kapelski vrtec se je ob tej priložnosti izredno potrudil in da so bili porabski otroci, ko so ga obiskali zelo navdušeni. Otroški oddelek murskosoboške bolnišnice je dobil pismo, v katerem mu gospa Eleonore Wcit iz Sidneya sporoča, da je zbrala 8 tisoč avstralskih dolarjev, ki jih želi podariti za nakup monitorja. Ta bo zdravnikom pomagal pri kontroli delovanja srca in dihanja malih bolnikov. Eleonore Weit, slovenska izseljenka ter predsednica mednarodne organizacije Help za pomoč bolnim otrokom v Sloveniji je z zbranim denarjem in kupljeno ultrazvočno sondo za preiskavo srca že pomagala otrokom, ki se zdravijo na kliniki v Ljubljani, sedaj pa se je odločila, da bo z zbranim dcnaijem p”' di drugim tx)lniSnic®^ Por^oč zbira že brodelnimi dajanjem ročnih J naredi v ta namen-Packard, firma, na monitor, na s’L predstavnih^ ce v Murski brotnica želi svojega p----- • bolnišnice v MursKi siaii pismo, v ■ da in ji sporočajo, da * nakaže na ženevsko P p štvo podjetja, pri ., ii,3.t potrebni monitor tu Mi LE ZAKAJ IMAMO Šoto, 'CE JE To VBREIAE I DČiteLJEM, £TAF-EEM( 2AW)Ž&A^^' o iii 1 L^ 9 Si I 1» iP .š Ip iJI Iti Iv lil (k I * I )d (k P ip 1» 1S» et‘ liit š* (d jiii lA ifl K h 5 iHs J#, .i ( ( 1 >;i J. >1 ?! .t'! M l'' t' U I J'i I V I I ( kulturna obzorja Kaj ostane po Saturnu? I^****”'”^ človek doživi tiste dragocene, na videz par-v« ^T**^*’ ničesar, ampak se preprosto zlije htiu''"1 trenutek, ki se ga ne da izsiliti pod noben IdkLr s slikami Nikolaja Beera, razstavljenimi v Iju- i*Tlji KOM o S p-c » trenutek^ ki se ga ne da izsiliti pod nobeno . l-HnKrfc tipredstav, ki se ma^ J <*oleo strmiš v žerjavico, alt potok. Ja Vinci je v svo 9 slikanttm pisal. v 2^0 pravi, da boš, če jih i' prikril prav čud-■"eniav metodo str-nSV^^^^^eretudivBee-vendar ne kot pri izdelavi slike, ampak •lolgo '^Ihj r i r ■ 1 t t 'A C r<^| za predelavo zemlje. Parafraze je deležen tudi motiv zaklane in obešene živine, ta motiv sega prek Soutina in Rembrandta nazaj do Joachima Bueckelaerja, vendar pri Beeru to ni žanrski, ampak simbolni motiv. Tudi v Beerovih Korpusih je navzoča Požrešnost (v smislu greha), le da se forme zaklane živine izgubljajo in čedalje bolj oprijemajo forme zemlje, ki sedaj nastopi delu risbe Saturn v Kukeču vidimo sovo, katere telo prehaja v deblo bora. V spodnjem delu slike je Beerov napis: Nikdar aede konca norec. Brez dvoma izreka te besede sova in so namenjene Saturnu. Sova kot izrazito večpomenski simbol je v enem od svojih pomenov prispodoba Kristusa, ki seje žrtvoval »da rasvetli te, ki sede v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot nffru« (Lk, 1.79). Vendar pa brezumnega Saturna, ki sc vleče skosi čas kot Mobiv-sov trak, ki ne le da skozi čas použijc vse stvari, ampak tudi samega sebe (vidimo da Beerov F? r P K Duša, le N i f I 1 lU f ’ < 'I 1 tri’'" de nekoč živečih ljudi ne obstajajo drugače kot v megličasti formi spomina ali privida ali, kakor pravi Shakespeare, v svoji Nevihti: iz iste smo snovi kot sanje. Podobno nam govori tudi slika Večerna njiva, kije naslikana čez osmrtnice časopisa Vestnik. Kaj torej ostane po Saturnu? Kaj ostane po nas samih? Kakor se Beerovo slikarstvo v svojem dobršnem delu veže na slikarstvo romantike in slikarje, kot so Caspar David Friedrich, Philip Otto Runge in John Co-onstable, pa je v njegovem slikarstvu tudi duh romantikom sočasnega filozofa G,W.F. Hegla. Ne gre prezreti niti protestantske provenience tako filozofa Hegla kakor tudi slikarja Beera ter v skladu s tem tudi Luthrove teologije križa. Tako Beerova slika Večerna njiva spominja na napis na starem mrliškem vozu v gorički vasi Lončarovci, na katerem piše: Ar neman ete stalnega mesta, in v likovnem smislu govori podobno kot Hegel, s preteklostjo nas veže spomin, s prihodnostjo pa upanje in strah. po skrbnem » ' Priir,' *^8P*®vljen rezultat, priklicane v živ-iz čarovniji na- 1'0,1 Prikrajine in ___1. a____ po neki čarovniji na- •kili Frank Auer-.1: ^/^r gradi svoje slike z nanosi in Pn[eiaii]i. ki delu- __________ l’!, ^saka imela svoje Končna "-f" ? '‘livni I m Polni '■■vni prostor slik 'H > precej ne-Pblni barvnih odti- ^oveit i Be- ........... Beerovih kot vsebinsko poseben ton. -------mo- In tnal Iv Fužre: Požrešnost - - smrt- * Beerovih Beerovih v prizorih Jedcev tiirt* ^trotp ? “^1^ Saturn žre ' 'altih .-i'" (Irnplicitno) kot so Stroj St-., namesto živine, ter kot taka tudi zemlja postaja žrtev požrešnosti, Na risbi Saturn v Kukeču vidimo Saturna, kako ves onemogel od žretja obrača oči proti nebu. Kakorkoli, že če je požrešnost Saturna nepotešljiva, se mu, kakor pravi tudi Beer sam, predaja »divje in ne z užitkom«. Zanimivo in nehoteno paralelo motivu »grižljaja, ki se ustavi v grlu«, najdemu na enem od Durerjevih grafičnih listov iz Apokalipse, v katerem likovno dobesedno prevaja tisti del Biblije, kjer Janez Evangelist piše; »In šel sem k angelu ter mu rekel, naj mi da knjižico. Pa mi pravi: vzemi jo ter snej in napravila ti bo v trebuhu grenkobo, a v tvojih ustih bo sladka ko med. In vzel sem knjižico iz angelove roke ter jo snedel..,« (Raz. 10. 9.10.) Du-rer je spregledal metaforo, prizor uprizori! dobesedno ter Se tukaj uporabil anahronizem, ko je upodobil v les ali kovino vezano knjigo namesto rotolusa. Druge podobnosti razen zgoraj navedenega motiva grižljaja pa seveda ni. V zgornjem desnem Saturn nima nog), ni mogoče razsvetliti. Tako da prispodobi sove kot Kristusa neizključujoče kot senca sledi Heglova prispodoba Minervine sove, se pravi sove kot filozofije, ki pride prepozno, da bi lahko karkoli spremenila, dejanje je že dovršeno, ona ga lahko samo spozna. Ta stavek, ki ga sova izreka Saturnu, nima drugega učinka; kot da, povedano s Heglovimi besedami, s sivilom slika po sivem in tako sveta ne more pomladiti. Tako Bcer zoperstavi iracionalno kot tisto grešno, vse použi-vajoče in tisto racionalno, katerega največji doosežek je samo spoznanje že storjenega. Skozi tako zastavljen pogled lahko tudi vidimo, kako grozljiv naboj je že v samem naslovu ene od Beerovih slik Pitanje Saturnusa, Kot ostanki Saturnove požrtije ostajajo korpusom podobne zapuščene in razdejane domačije, ki pokazujoč svoje ogrodje delujejo kot polomljene skrinjice z dragocenostmi, ki pa so prazne, kajti tista dragocenost, ki so jo varovale, je prešla in glasovi in nava- ROBERT INHOF pojdi z mano Slovenska planini pot je le ena od planinskih poti na Shvenskem, poteka pa od Maribora prek Pohoija, KaniniškoSaviitjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, Trnovskega gozda in Krasa do Aiikarana. Res je, da je najbolj znana vsem slovenskim planincem. Druga taka pa je Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovence, ki vodi od Mnreke Sobote prek Maribora in Koroške, od tod na Dolenjsko in Notraiijsko do Ljubijane, nato pa na Goreiysko in Primorsko do Slavnika na Krasu. Ta je še daljša od prve. Razširjena slovenska planinska pot pa ni povezana od začetka do konca, pač pa jo predstavlja 3$ razBčnih planinskih točk, razmetanih po vsej Sloveniji. Takih in podobnih poti je pri nas še veliko. Slovenija je lepa dežela, po mnenju mnogih med najlepšimi na svetu. Že mnogokrat je bila opisana in predstavljena v različnih foto-monografijah s karakterističnimi motivi za ta naš svet: kozolci na poljih in cerkvami na hribčkih. Tod vodijo tudi »slovenske« planinske poti. Pohodniki in turisti uživajo v lepotah pokrajine ter ljudski in zgodovinski arhitekturi kozolcev in cerkva. Mnoge med njimi pa so tudi božjepotni cilji. K temu prijetnemu bo prav gotovo veliko pripomogla tudi knjiga Duša, le pojdi z mano, ki jo je pripravil Franci Petrič, urednik verskega časopisa Družine. V prvem delu, kije izšel konec leta 1994, predstavlja 42 božjih poti, raztresenih od prostrane ravnice ob Muri, po igrivih štajerskih in doleruskih gričih, med zelenim notrarvjskim hribovjem, ob Soči, na kamnitem Krasu in v vročem Primorju, pa med belimi brezovimi gaji ob Kolpi, tudi v beli Ljubljani in pod visokimi Julijci Gorenjske ter Še čez Karavanke v naši zibelki Koroški. 15 jih je v ljubljanski nadškofiji, 14 iz mariborske, 10 iz koprske, dve iz celovške in ena iz videmske nadškofije. Vsaki božji poti je dodanih nekaj osnovnih informacij ter opis načina dostopa (peš ali z vozili). Opisani sta okoliška pokrajina in zgodovina zidave cerkve. Prav gotovo so v knjigi najpomembnejši opisi v cerkvah hranjenih kulturnozgodovinskih spomenikov. Naj omenimo nekaj teh ciljnih točk. Stari trg pri Slovenj Gradcu in sv, Anton v Idriji sta prav ob Slovenski planinski poti, S Slovenske planinske poti sc vidijo že večkrat omenjene cerkve, kot npr. sv. Križ nad Belimi vodami, Drežnica, Vreme idr. Kum je 22. točka Razširjene slovenske planinske poti, Bovec pa je izhodišče na Veliki Kanin ali Rombon, 2. točke te poti. Smuk na Semičem, Svetina nad Celjem, Kojsko idr. niso daleč Od izhodišč ali planinskih poti samih. Lokalne planinske poti pa vodijo skoraj povsod tam ali pa v bližini omenjenih božjih poti. Knjigo priporočamo tudi planincem. V letošnjem letu bosta izšla še 2. in 3. del tega izredno prikupnega priroč- nika in vodnika. Ciril Velkovrh Predhodniki skinijev in skavtov Naslov knjige, ki bi jo lahko aktualizirali z gornjim naslovom je: Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, avtorica je Anka Vidovič - Miklavčič. Podnaslov; Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, društev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929-1941 v jugoslovanskem delu Slovenije. Izdajatelj: Študentska organizacija Univerze, Ktijižna zbirka Krt; 89, Ljubljana 1994. Študija Anke Vidovič - Miklavčič Mladina med nacionalizmom in katolicizmom je razdeljena na dva dela, ki že z naslovom določata tematiko, zato ju navedimo v celoti: Od uvedbe Stestojanuarske diktature 1929 do padca Jevtičeve vlade 1935 in Od junija 1935 do aprilskega zloma 194i. Študija je izčrpna in pregledna, nedvomno zanimivo in uporab- no študijsko gradivo, z nekaj manj lahkote in bralnega užitka se bo prebil skozi njo bralec, ki tudi od tovrstnega branja zahteva predvsem tekoče in berljivo Čtivo, anjpak ta bralec zagotovo ni ciljna skupina ne te knjige ne te zbirke. Kljub temu me je, moram priznati, nizanje dokumentov pritegnilo bolj kot poplava ne- davno izdanih krimičev in trilerjev. ki se ubadajo s političnimi morbidnostmi nekdanjega in sedanjega Balkana. Trikotnik. razgaljen v obravnavanem besedilu, sestavljajo katoliški tabor, zavezan boju proti nenravnim nevarnostim, zavzemajoč sc za spoštovanje nedelj in cerkvenih praznikov ter viteško spoštovanje ženske Časti, jugoslovanarji, zbrani v RZJ, ter liberalci in komunisti. Poglavitni razlog za trditev, da knjiga pove veliko tudi o sedanjosti; obračun jugoslo-vanarstva in nacionalnih zavesti ali interesov se je že zdavnaj prelevil v sodobno apokalipso, razkol med klerikalizmom in liberalizmom pa je tako ali tako stalnica zgodovine in stvarnosti plemena na sončni strani Alp. Robert Titan - Felix kulturni koledar y razstave mednarodne mladinske likovne kolonije ni prepozno oživiti možnosti, da 1_ bi skupina mladih skozi misterij ^Sra - ljubezen modrost lati .Itevedt moli — thl 2'----- mvi« »bed likovne k“-— ”*^9jiini počitnica- ..V 4t)fca[a pa so v RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko do 18, septembra ogledate razstavo 12. mednarodni bienale male plastike. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih galerije Triglav je na ogled razstava Svetlobni zapis o soboškem fott^rafu Jožetu Kološi - Kološu. MURSKA SOBOTA; V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 18. septembra ogledate razstavo Sandija Červeka, Ignaca Medena in Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane razstavljajo svoja dela N. Beer, F. Bencak, D. Birsa. I. Brunec, M. Danč - Roth, J. Denko, Š. Galič, Z. Gnezda, M, Gumilar, E. Gonter, Š. Hauko, Z, Huzjan, S. Kiraly - Moss, V. Potočnik, I. Premoša in M. Rajnar, LJUTOMER: V galeriji Mestne hiše je na ogled prodajana razstava Vladimirja Potočnika ml. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji si lahko ogledate likovno razstava Živka Brkiča - Živka. i t; V. V, U 1 ustvarjanja doživela igro ljubezni do dela in modrosti,« so misli likovnika Laszla Nemesa. In če bo šlo vse po sreči, bo ta moto i ■i skupina mladih oživljala tudi no. Poleg tega so risali v različnih tehnikah akvarelu, gvaSu, temperi, poskusili pa so tudi z mehkim svinčnikom, ogljem in tušem. Najboljši so lahko poskusili tudi s platnom in oljnimi barvami. Motivi se pri mladih slikarjih precej razlikujejo, vidi pa se, da na njihovo delo že vplivajo svetovno znani slikarji, kot so Dali, Van Gogh in drugi. »Mladi, ki so seje udeležili, so vsi zelo nadarjeni,« je povedal organzator kolonije Ferenc Gerič. Zato ni bila mišljena kot rekreacija, ampak so se dela lotili zelo resno. Poiskali so najbolj nadarjene učence in po razstavljenih slikah in kipih lahko z gotovostjo trdimo, da jih bo kar nekaj, če bodo znali izkoristiti 0 del ti *** arlprli 1»fl^ir|/*®et<>lonlio in ljudi, mladimi Su n "J'' In .... ■* let se- aj umet- 12 do 20 let iz 1 So in HrvaS- . i za pre-''rih ljudi, da je nieniorstvu Laszla Ne- ki sojih I- >0 spoznavali 50 Z gli- svoj talent, zelo uspešnih. »Morda konec 20. stoletja v prihodnje leto, prelepi prekmurski pokrajini le , PRIREDITVE LENDAVA: V soboto. 10. septembra, bo v Lendavi že tradicionalna prireditev Lendavska trgatev. ANR 9/6/95,8:36 AM k 10 vestnik, 7. j iz naših krajev SLOVENSKI KULTURNI CENTER V CHICAGU (Slovenci v Ameriki) Da je slovenstvo v Ameriki še kako živo, sem se lahko prepričal ob obisku družine Hozjan v Lemontu pri Chicagu julija letos. Slovenci so v Lemontu organizirani v slovenskem verskem središču, ki ga vodijo slovenski duhovniki že od začetka tega stoletja. Versko središče je obenem romarsko središče za Slovence iz Amerike in Kanade in ima širši kultumo-poUtični pomen, saj močno spodbuja slovensko zavest. Versko središče se razprostira na nekaj 10 ha lemontskega griča, 30 km oddaljenega od središča Chicaga, Kupili so ga ameriški Slovenci pred 1. svetovno vojno. Tu stoji lepa cerkev z župniščem in veliko večnamensko dvorano, kjer je bilo še po 2. svetovni vojni semenišče za slovenske duhovnike. Lemontsko versko središče je tudi velik naravni park z mogočnimi hrasti, bukvami in topoli. V parku je urejena dolina rožnega venca, vsaka postaja je v velikosti cerkvenega oltarja iz primorskega kamna, pripeljanega iz Slovenije, Ameriški Prekmurci v družin zakoncev Gerič iz Črenšovec pred kulturnim domom v Larmontu. Prvi z leve je glavni donator Martin Hozjan. Pri Lenartu so gostili rojake iz Kanade Se bom prišel v . V: 4 Slovenijo Pred kratkim so pri Lenartu v Slovenskih goricahigostili mlade slovenske rojake - plesalce folklorne skupine Mladi glas iz kanadskega mesta Toronta. V Lenartu so bivali približno teden dni, nato pa so se odpravili dalje po Sloveniji, kjer so imeli prav tako nekaj nastopov. Ob tem je potrebno poudariti, da so prenočevali pri lenarških družinah, kar jim je zelo olajšalo bivanje pri nas. Ob tej priložnosti smo se pogo-vrajali z njihovim članom, katerega korenine izvirajo iz slovenskogo-riških krajev. Dvajsetletni Boris Grdadolnik iz Mississauge je tokrat v Sloveniji iie osmič, vendar je letos prvič prišel s plesno oziroma folklorno skupino. Ker je po končanih nastopih ostal pri Lenartu še kar nekaj časa, smo imeli priložnost, da ga spoznamo malo bolje, kar pa pri tem nom prav tako v Mississaugi, vendar sta že na »svojem*,« V zadnjih letih se je na pobudo po vojni priseljenih mlajših Slovencev razvila kulturna in družabna dejavnost, kot so športna in zabavna srečanja ter kulturne prireditve ob različnih praznikih. V te namene je večnamenska dvorana ob cerkvi. Ker je dvorana postala premajhna za ambiciozno zastavljeno raznovrstno dejavnost, so si leta 1991 postavili cilj - gradnjo slovenskega kulturnega doma. Takrat je bil ustanovljen glavni odbor za gradnjo doma v sestavi: Stanislav Merkun, Andrej Remec, Terezija Krampač in Manin Hozjan (zadnja dva sta doma iz Dolnje Bistrice in Črenšovec), Bil je sprejet idejni načrt in začele so se priprave na gradnjo 1400 m2 velikega doma. Zanimivo je, da so sredstva za gradnjo tako velikega objekta zbrali rojaki sami z lastnimi prispevki ali pokroviteljstvom. Jamstvo za najetje posojila pa je dal podjetnik Martin Hozjan iz Črenšovec. Sedaj je veličastni objekt v sklepni fazi gradnje in določen je čas za slovesno odprtje doma in blagoslovitev, ki bo 18. in 19. novembra 1995, Seveda je za slovesnost predviden bogat kultumo-zabavni program. Iz domovine so na slovesnost povabili koprskega škofa Metoda Piriha in vladnega predstavnika za stike s Slovenci po svetu gospoda Andreja Venclja, S strani matične države bi bilo zaželjeno, da prispeva vsaj kakovosten kulturni program, če že sredstev za gradnjo ni. Stanko Gerič prijetnem fantu sploh ni bilo težko. »Moja mama Ivanka, z dekliškim priimkom Letnik, je bitk rojena pri Sveti Ani, tako da imam tukaj kar precej sorodnikov, ki jih moram obiskati. Saj veste, kako je to, pri vsakem moraš biti nekaj časa, da ne bi prišlo do zamere. Res pa jc tudi, da se Ic pnijelnn pnutiviLtjati / UndrnL ki jil'. ne monS vidcu vsak dan. ampak sc lahko z njimi pogo-varfcji le po telefonu. Eictr pa so starši prišli v Kanado pred približno tridesetimi leti. Oče Rado, po rodu ii I iotluhk. se je v Slovenji izučil za mcJijnDka. tcd«j pa ima v Mississaugi lastno firmo, ti se ukvuija z vodom stala terskimi storitvami, mama pa pomaga stricu Ivanu Letniku, ki imavToron-tu znamenito ladjo, na kateri strežejo samo morske specialitete. Z bratom Danyjem, ki je star 15 1e1. še živiva pri starših. Sestra Nancy. ki jih ima žc petindvajset in je poročena, živi z možem Joh- Glede na starost verjetno hodiš v šolo? »Res je. Končal sem prvi letnik koledža gostinske usmeritve oziroma hotelirstva. Šolanje poteka tako, da smo osem tednov v šoli, se pravi pri teoriji, nato pa imamo osem tednov prakse. In tako sc ponavlja dve leti, nato pa imamo možnost nadaljevati šolanje na univerzi. Meni ostane torej še eno leto koledža, potem bom pa še videl. Sicer pa nas učijo vse, od strežbe in receptorstva do urejanja sob, skratka, spoznavamo vsak kotiček hotela,« /k ,1 SPUST PO MURI - Na tretjem turističnem spustu p« reki Muri se je zbralo okrog 50 splavarjev iz vse Slovenije. Kljub slabemu vremenu so splavarili od petanjskega mosta do Babičevega mlina. Prireditev, ki so jo popestrili s piknikom, je organiziral Raft in g klub Most, ki deluje tri leta in je dokaj dejaven. Med drugim so pripravili akcijo čiščenja bregov reke Mure, tekmovanje v veslanju za pokal Slovence, odbojko na mivki, načr- tujejo pa tudi ureditev čolnarne in sanitarij. Frku ■ DOBROVNIK - Tamkajšnje turistično društvo s 50 člani je eno najaktivnejših v lendavski občini. Ob glavni vpadnici v vas so marljivi turistični delavci postavili dve tabli za dobrodošlico. Skupaj z župnijskim uradom v Bogojini se pripravljajo na ureditev izvira studenca ob kapelici Sv. Vida pri BukovnEkem jezeru. Uredili bodo tla, postavili klopi in uredili pot od kapelice do izvira vode. Postaviti nameravajo klopotec v dobrovniško-strehovskih goricah in ustanoviti društvo vinogradnikov. J. Ž. ■ TURNIŠČE - V jesenskem obdobju bodo skušali odpraviti problem telefonije. V občinski zgradbi bodo postavili novo telefonsko centralo, potegnjen pa bo optični kabel od Dobrovnika do Turnišča, Po številu telefonskih priključkov je Občina Turnišče na zadnjem mestu. J. Ž. ■ LENDAVA - Območna organizacija Rdečega križa je v zadnjem času organizirala tri krvodajalske akcije za potrebe rakičanske bolnišnice. Kri je darovalo več kot sto krvodajalcev. Ob sodelovanju z republiškim odborom RK pripravljajo akcijo za 15-odstotno zmanjšanje obolelosti zaradi raka v občinah Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje. J. Ž. ■ TRNJE - Ob otvoritvi novega vaškega igrišča za mali nogomet so pripravili slovesnost. Organizirali so medulični nogometni turnir, na katerem je sodelovalo osem ekip. S prostovoljnimi prispevki so krajani zbrali okoli 250 tisoč tolarjev za gradnjo igrišča. J. Ž. ■ TURNIŠČE - V občini se pripravljajo na ustanovitev turističnega društva. V ta namen so izdali razglednice Turnišča in cerkvene freske. Dobrodošla je tudi nova knjiga Zgodovinska in umetnostna podoba tu miške farne cerkve ob njeni 900-1etn ici. Skrb upravnega odbora turističnega društva bo urejenost okolja, domačij in okenskih polic z rožami v Turnišču, Renkovcih, Gomilicah in Nede-lici. J, ž. ■ RENKOVCI - Kmalu naj bi začeli graditi novo mrliško vežico. Največ denarja bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom, veliko dela pa bodo krajani opravili prostovoljno. Predvidevajo, da bo vežica zgrajena do konca letošnjega leta. J. Ž. ■ TURNIŠČE - V ulici Štefana Kovača, streljaj od župnijske cerkve, je Zavod za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote pripravil projekt za gra-njo novega bencinskega servi- J*! VAROVANCI DOMA LUKAVCI SE VESELIJO VSAKEGA IZLETA -Za tiste, ki se iz različnih razlogov ne morejo udeležiti daljših izletov, organiziramo krajše po bližnji okolici. Letos smo obiskali znameniti Babičev mlin v Veržeju. Kakšno razpoloženje je bilo tam, pa lahko presodite po fotografiji. A, P. Pl ■ I 'k tl sa. Zgraditi bodo črpalko, pralnico in servis za kmetijsko mehanizacijo. Lokacijsko dovoljenje je že izdano, zato bodo kmalu začeli z deli. Naložbo financirata zasebnik Janez Lopert iz Murske Sobote in OMV IstraBenz iz Kopra. J. Ž. ■ ŽIŽKI - Člani kuda Franc Šaleški Finžgar so bili štiri dni pri Slovencih v Berlinu. Skupina seje predstavila s slovenskimi narodnimi plesi in skeči. Dramska skupina pa je_ nastopila z igro A njega ni. J, Ž. ližno dvajset minut oddalR’ Toronta. Zanj je mačilo®^ nima skoraj nikakršne inV Torontu delujeta venski plesni njih v okviru cerkve -madežne in v katen n* It PL maucznc m v < -,11, . nih približno 80 im.^ deljeni smo v dve s jfi plešemo pri Mladenih S ■ gi pri Planiki. Sta^ praktično ni, saj so ž i-od 9. do 22. leta st^‘ Nevenka Sla^^ ........... venskih rojakih in s®' nas krat nastopamo reditvah v Torontu, že v Pittsburghu v iie* Uflnaf. KI g..... AsMfC žimo, porabimo/a f vania Sippr na se 51» . l>poar. ki gii vanja. Sicer pa s® ® r rontu tudi veliko ^a , injc upokojence iz 11 osnovne dA ““ Sv. Jurij, Veče- PenočL. Rirauča, Fikšinci, ^“kosa, Ssnit- -d^tovciii '■ Souna. Kra-m Ocinje) seznani s pro- blematiko društva in njegovim programom. Prizadevamo si, da se naši upokojenci pogosto srečujejo, poveselijo in vsaj občasno pozabijo na vsakdanje delo in skrbi. Tako je društvo letos organiziralo kar dve večji srečanji svojih članov, in sicer spomladi na občnem zboru in poleti na pikniku v Kramarovcih. Teh srečanj se je udeležilo rekordno število upokojencev. Piknik je bil tudi za ožje družinske člane. Obiskal nas je tudi župan Občine Bi S piknika rogašovskih upokojencev v Kramarovcih Rogašovci Janko Halb, prišli pa so tudi nekateri člani občinskega sveta, ki so imeli ta dan veliko dela, a kljub temu niso pozabili na nas starejše. ci septembra pa bomo potovali po Goričkem. Navedeno kaže, da je društvo na dobri poti in da bo tudi uspelo. Predsednik DU Gojko Kuvelja gl I (StiJ 3(f| lllfl lllf' a s* t-11" 'f. lf 11» s * It if } f petju najde zadovoljstvo in sprostitev deklet (najstnic) hrepeni, da bi v svojem življenju f*'®«. jji' v rani mladosti. Enim uspe, druge ostanejo na L v * P“ '■rifju puško v koruzo. Za našo sogovornico Jožico Pra ‘ Polane pa lahko povemo, da so seji uresničili že mno-j ■*'* da se lahko doseže vse, Če je volja in trdno vztrajno delo, stara 14 let v končala osno-f ndlg^il Polani, zato se 'Pisala se ’^^da!jnje šolanje, letnik uprav-^ni; i*i' '^aiivne usmeritve trgovske in nadaljnje šolanje. uprav- s? ~inisiratiYue šoie v . 'laia a pogovoru nam ji,':. ž® dve leti. Za (a.L na nni. navdušil profesor iJditi na osnovni šoli »n ie - Gerenčer, k „ . ^iui odkril pevski J' negovati in ''ajarai. To je tudi ■" Pevv'*''l""“de velikopo >Vav ■“lUt negovati in Pravi, da so naj- prej začeli snemati njene lastne skladbe v priročnem pevskem studiu Jožeta Gerenčerja v Veliki Polani. Kot »producent« ima veliko zaslug za to, da so skladbe »vžgale«. Ocena glasbenih strokovnjakov je bila pozitivna, zato je z delom v studiu Jožeta Gerenčerja nadaljevala, potem pa je začela sodelovati z Borisom Roškarjem iz Maribora, Zadnjo skladbo je Jožica posnela z Jožetom Kovačem in Borutom Slavičem, V svojem pevskem »arhivu« ima trenutno sedem dokaj melodičnih skladb. To so: Moj kužek. Spomnim se. Očka moj šofer k 5 I_______________________________■■............ Mlada pevka Jožica Šemen iz Velike Polane (posvečena je očetu Jožetu), Moji babici, Rada nekaj bi zapela, Deklica sem šc in Bugi-wugi. Kmalu bo izšla kaseta, pri čemer so posnetki nare-študijih v Murski Soboti in RTV Tele M v Mariboru. »Moji glasbeni načrti so, da bi čim prej izdala samostojno kaseto, potem pa bi rada pela na Veseli jeseni v Mariboru, na Melodijah morja in sonca v Portorožu, obenem pa bi rada čim več nastopala.« In kateri sa biii tvoji dosedanji nastopi v deželi ob Muri? »Nastopala sem na veselicah v Veliki Polani, Gomilici, Ganča-nih, Ižakovcih, I Ježošna, kakšna huda vrjeka je zaj te po f Prlekiji, gda morejo deca znavičf šolo! Pa de reka koki tujčncevTišina se lahko pohva- ■ "HVMjjencev t isina se lanso ponva-- ^®j?^''ostjo. Naloge, ki so jih sprejeli nem ^^^Pščini, sproti uresničujejo. V potet-zanimiv in poučen izlet v mjltično, ki se ga je udeležilo 74 Hi ™iciij(ji^—■ ‘jiiviiu, Ri SC gaje uucicziio ,, tradicionalnega srečanja slo- 1 Ur, v o.vvaojo ®ži| ka- .y°kojencev v Mariboru pa se je ude-'^P^kojenec. Tudi izlet v Pečuj na dobro obiskan (102 ude-kaže na veliko zanimaiye ljudi za ^*’^®žniii zgodovinskih znamenisti po-so n med drugim ogleda-^kofov*] v škofa Franca Rogača, ki je meiiu, in se s skromno slove-“'vlžili njegovemu spominu. Dodaj-J 'j organizirali s pomočjo hr-- ^*Siiiat| August Šenoa iz Pečuja. "Pokojenci so izvedli tudi meddru-*sarjenje z vrstniki iz Murske Sobo- te, Kroga in Radenec. Tovrstnega srečanja upokojencev, ki so ga organizirali že drugič, seje udeležilo 59 kolesarjev. Najpomembnejše pa je bilo srečanje s kolesarjenjem in piknikom pri ribiškem domu v Gradišču, ki so ga pripravili v nedeljo, 27, avgusta. Sodelovalo je 305 upokojencev, kar dokazuje, da si starejši ljudje želijo čimveč takih druženj. Pohvalijo sc lahko, da imajo v upokojenskem društvu že 528 članov ali več kot 85 odstotkov vseh upokojencev, ki živijo v krajevnih skupnostih Tišina in Gcderovci. V prihodnje načrtujejo nakupovalni izlet v Lenti na Madž^skem, za katerega se jc prijavilo 92 upokojencev, in še vrsto drugih akcij, s čimer želijo čimbolj razgibati življenje upo- kojencev. M, JERSE Murskih Črncih, Murski Soboti, Krogu in drugod. Svoji prvi skladbi sem zapela na priložnostnem nastopu ob reki Muri pri Krogu v oddaji Zaigrajmo in zapojmo, ki jo je pripravil za širše pomursko občinstvo domači humorist Geza. Nastopila sem s skladbicama Moj kužek in Spomni se. Doslej sem zamenjala že več ansamblov, pri Čemer sem na večino članov naredila obetaven pevski vtis. Pevski talent, ki ga nosim v sebi, me ob priložnostih zadovolji, kajti v petju najdem globok mir in sprostitev.« Jožica Semen ves prosti čas namenja glasbi. »Igram kitaro, sintetizator, bas kitaro, veliko pojem in pišem skladbe, V prihodnje si želim, da bi pisala tudi besedila.« Z njo je kramljal Jože Žerdin NOVA MRLIŠKA VEŽICA V MOSTJLI - Čeprav v Kra^vni skupnosti Mostje - Ban uta že dlje časa ne zbirko denarja s krajevnim samoprispevkom, 50 precej naredili na komunalnem področju. Ob pomoči krajanov , e .1« PRVE OBČINSKE VAŠKE IGRE V STANJEVCIH - Na posnetku jc zmagovalno moštvo Šu-linec na prvih občinskih vaških igrah v novi Občini Gornji Petrovci. 1*1 HhM %t* easil, It murskimi črnci ’ Letos drugič sta vaški Igre v Stanjevcih, organizacijo sta prevzela vaški odbor in prostovoljno gasilsko društvo, si je ogledalo kar 1.300 ljudi. Sodeloval« je 11 ekip, ki so se pomerile v sestavljanju kmečkega voza, vlečenju vrvi, prevozu vode, luščenju koruze in košnji trave. S tem s« v bistvu prikazali stare kmečke običaje, srečanje pa je gotovo prispevalo k še večjemu družeitju prebivalstva v petrovski •iMj,- ■ sasilci I VKivvi ’ oetos orugii: sia »asm pripravila tekmovanje v vlečenju vrvi v v J.'®''*®’ Pomerilo se je o.sem moštev, zmagala pa je pred Murskimi Črnci in Rankovci. Frku so v Mostju pred kratkim dograditi mrliško vežico. V njej sta dve sobi za mrliče, prostor za svojce ter za mrliški voz, opremo in sanitarne. Zgradili so tudi zvonik in v njega namestili 68 kilogramov težak zvon. Celotna naložba s položitvijo tlakovca pred vežico je stala 7,5 milijona tolarjev. J. Ž. —— 5>!5 k-' i r-a občini. Vsako moštvo je dobilo za spomin veliko vazo, skupni zmagovalec je prejel v trajno last prehodni pokal iz rok župana Franca Siihthuberja, drugi pa priznanja, ki so jih podelili občinski svetniki. Zmagovalci v posameznih disciplinah so dobili praktične nagrade. M J I VESTNIK ■ BELTINCI - Za delovanje osmih krajevnih skupnosti, ki spadajo v Občino Beltincj, bodo letos iz proračuna zagotovili 3,5 milijona tolarjev. Denar bodo porabile za delo organov KS, pokrivanje stroškov, gradnjo ulične razsvetljave, odvoz kosovnih odpadkov in vzdrževanje nekaterih zelenih površin ter za počastitev dneva starejših občanov. 12 vestnik, 7, septembra 1jjj Nenavadni dan Z mamo sva sedli na kavč v dnevni sobi in druga drugi žalostno potožili svoje težave. Mama je rekla: »Kako dosti dela imam ves dan!« Jaz pa sem ji dejala: »Oh, kako dosti se moram učiti!« Odločili sva se, da zamenjava delo. Naslednji dan Je mama odšla v šolo, Jaz pa sem vesela ostala doma. Vendar se nič ni dobro izteklo. Mama se v šoli ni znala učiti, saj Je že skoraj vse pozabila, Ni vedela, v katero učilnico mora iti katere knjige mora vzeti, skratka, čisto seje izgubila. Doma pa sem jaz skoraj umrla od lakote, saj nisem znala ničesar skuhati. Tudi gostom nisem znala postreči. Ko Jc mama prišla domov, sva si spet »izmenjali« svoje dolžnosti. Od tistega časa naprej sc pridno učim, mama pa naporno dela v svoji službi. Jasmina Konye DOS Prosenjakovci Sanje Sanje sanjaš, v sanjah živiš, F sanjah si tak, kot si želiš. Sanje te ^praUijo, saj iz njih se učiš in svojo domišljijo v njih plavati pustiš. Ko pa sanje se končajo in se zjutraj prebudiš, rad se jih spomniš in čakaš, da jih spet doživiš. NATALIJA LOPERT OŠ Bakovci odsevi mladosti Kremenčkovi Knjiga je moja resnična I 'I Jaz - goba Dolgo sem spala. Tih rahel dež me je predramil. Kapljica za kapljico so padale name. Začela sem rasti, sc debeliti, listje in zemljo sem kar odrivala od sebe. Počutila sem se, kot da bi premikala gore. Čez nekaj časa pa Je posijalo sonce. Bleščeči sončni žarki so me obsijali. Spet sem se počutila kot prerojena. V gozdu Je bilo vse tiho in mimo. Čez nekaj časa pa sem zaslišala: »Sst, šst ...* Oblila meje zona. Čakala sem, kaj se bo zgodilo. Začutila sem topel dih, dlan, ki meje prijema- je nežno božal. Strah je minil. Vedela sem, da je to dobra roka. Pomežiknila sem mu. Fantek sc mi je nasmejal in stekel dalje. Jaz pa sem zaspala. Nastja Je topla zvezdna noč, ANA ŠKOBERNE OŠ I M. Sobota V kino smo šli, tam Kremenčkovi so bili. Vsi smo se jim smejali, ker norčije so uganjali. Glavni bil je Fred, velik in močan. Njegova žena Vilma bila je ponosna nanj. Imela sta še hčerka, rdečelaso Čopko. Tam je bil še Dino, dinozaver mali, ki je vse pojedel, če so mu le kaj dali. Živeli so v hiški kamniti, v njej je bilo vse, kar poželi ti srce. Njihova soseda bila sta prava zmeda. Najprej najboljša prijatelja, potem pa Jezna drug na drugega. A na koncu se Je pokazalo, da poštenost in prijateljstvo največ Je veljalo. Vilma in Fred pomagala sta jima, da sina sta dobila ... Iz hvaležnosti Je Barni tasta zamenjal, da Fred je glavni šefpostal. Po mnogih zapletih se film vseeno Je končal. Dve uri smo ga gledali, potem pa zadovoljni vsi domov odšli. prijateljica se rada in Ji Je žal, da sUJ* skregala. To ne bi bil no * ■ la. Zagledala sem fantka, ki me Novice od tu... ... in tam TJAŠA GAUBE OŠ Cezanjevci Ljubezen Ko se zaljubiš, vse znanje izgubiš. Vse skupaj pomešaš in ljubiš njega le. Ko ga vidiš, po njem hrepeniš in s; ga želiš. NATALUA LOPERT OŠ Bakovci Rubrika pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER Za vse. ki radi plešejo, je Plesni orkester RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška izdal kaseto z naslovom Povabilo na ples. Na njej Je štirinajst skladb različnih zvrsti, klasičnih pa tudi latinskoameriških ritmov. Za vse, ki sc radi zavrtijo tudi doma. Seveda pa Je dobro, če te plesne korake tudi poznate. Najmlajšim pa sta Spidi in Gogi izdala kaseto Mi radi jemo solatos. Na njej so pesmice s poučnimi naslovi Baby Moto-cross, čarobna ščetka. Razbojnik Lakukarača se je zaljubil in podobni. Pesmice povezujejo dvogovori med pametnim Gogijem in nagajivim Spidijem. Preveč zaposleni starši si bodo tako s predvajanjem te kasete lahko vzeli nekaj minut zase. Najnovejši hit skupine U2 Hold Me, Thrill Me, Kiss Me, Kili Me so posneli za snemanje filma Batman Forever. Spremljal ga je videospot, ki je pravzaprav risanka. V njem se Bono pojavlja v vlogi Maephi-sta, ki preganja Batmana. Več kot štiriinpolminutni risani film je stal več kot milijon mark. S tem projektom pa skupina U2 najavlja svojo novo ploščo. Ponovno se je pojavila Alison Moyet, ampak ne z novimi posnetki. Govori se o albumu največjih hitov iz obdobja, ko Je sodelovala s skupino Yazoo, in tudi iz njene solo kariere. Svetla stran »temnih glasbenikov« Ko je pred šestimi let v Bel- ! fastu nastajala skupina The- J rapy?, Andy, Fyfe in Michael L še pomislili niso, da bodo tako | hitro uspeli. Že s svojim prvim | albumom Babjleath in kasnej- I Šimi kasetami ter mini LP-jem i 50 pokazali svojo trdo glasbo z I originalnim pristopom kot tu- | di iskrenostjo, kmalu za tem S pa so se začeli vrteti njihovi i spoti v najprestižnejših od- i dajah, namenjenih nekomer- 1 cialni in drugačni glasbi na MTV-ju. ' Fantje so po začetnem zagonu in spodbudah začeli še trdneje delati in leta 1992 so izdali naslednji album Nurse. Therpay? so tako postali ena & . c " C. e Ifl ta ti 7'i J- od mnogih popularnih skupin, ki prihajajo iz Irske, teh pa ni malo. Čeprav je bil ta album dobro sprejet, Je bilo opaziti težnjo mehčanja njihovega zvoka in večjo melodičnost. Takrat so se odločili, da uspejo tudi na svetovni glasbeni sceni, to so dosegli leta 1994 z albumom Troublegum, hiti s plošče pa so se kar vrstili. Publiko pa so očarali tudi s svojimi živimi nastopi. S svojim imidžem, energičnimi nastopi in karizmo znajo pritegniti pozornost tako pri alternativni kot pri heavy metal publiki, z eno struno pa gravitirajo tudi na komercialno sceno. Če so se v začetku nagibali k bolj ozkemu krogu poslušalcev, je sedaj njihova glasba dostopna širšemu krogu in s svojo glasbo so zadeli v polno na tri šen prav tam, kjer je kakovostna ponudba najmanjša. povpraševanje pa največje. V svojih besedilih pa obravnavajo temne strani življenja, kar brez zadržkov izražajo v svojih pesmih. Polno je mračnih dogodkov. Jeze, zgodb iz undergrounda, nočnih doživetij, pa saj verjetno sami veste, kako to gre. Fantje pa so se med tem preselili iz Belfasta v Dublin, saj so tako nekoliko bliže glasbenemu dogajanju, bliže studiom in drugim, ki se ukvarjajo z glasbo, letos so izdali album Infemal Love s skladbami, ki veliko obetajo. AUDIO - VIDEO - CD /Mshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 Knjige imam zelo rada in Jih veliko preberem, Rada hodim v knjižnico, kjer mi Je bila doslej vsaka knjiga v nekem smislu zanimiva in me Je pritegnila. Najrajši sežem po knjigi, ki je že na pogled zanimiva. Zamislim se že ob naslovu in si želim predstavljati, o čem naj bi pripovedovala. Knjiga s privlačnim naslovom je kot magnet. Moram jo vzeti, jo brati, sicer mi ne da miru. Vseh naslovov prebranih knjig se ta hip ne spomnim. Vem pa, da so bile najlepše te: Če bo kdaj jutri, Medaljon, zbirke Pet prijateljev in Zvesti prijatelji, Sanje o zlatih gumbih ... Vsaka od njih me je nečesa naučila, me razvedrila in mi krajšala puste popoldneve. Še najlepša med vsemi doslej prebranimi knjigami mi Je bila knjiga z naslovom Medaljon, Pripoveduje o triindvajsetletnem dekletu, ki hoče izpolniti obljubo, ki jo je dala mate-rei na smrtni postelji. Dedku, ki živi na drugem koncu sveta, mora odnesti medaljon, ki pomeni, da gaje imela mati nadv- Moj ati Mojemu atiju Je ime Vinko. Starje 31 let. Dela v Avtoradgo-ni. Jc srednje postave in ima brke. Rad se veseli, včasih pa jc tudi slabe volje, še posebno, ko ga jaz razjezim. Vedno vstane zjutraj ob peti uri, ko gre v službo. Domov pa pride ob pol treh. Imam ga zelo rad in vedno komaj Čakam, da pride iz službe. SAMO ZADRAVEC OŠ Videm ob Ščavnici bi problem, če se ne bi ‘S umor, kajti dekle je bilo podobno osumljenki . -vam ne bom povedala, s’1 lirn. da roman prebere ie Knjige mi veliko j mogoče največ od morem si predstavljati,« mi jih kdo prepovedal bt ■ Knjige mi vsaki od njih najdem življenja, čeprav po?*”*®, šljenega. Boli me, 1^°°^ da kdo od mojih ' mara brati, da slabo bete zna obnoviti niti ne.Vem samo to. da so pP užitkt.J’ sani za številne lepe t";-- uj, katere so pisatelji vloiib truda in dobre volje. -vi TANJA ZAVEC, oS K.U2 Moda Moda vžge, če je ta prava, ki nas zabava. Moda te razigra, ko jo izvajaš tudi doma. Ko se modo greš, se dobro poglej in daj ruto čez. FRANJA I Lenka Naša Lenka je ie učeftk^' piše velike črke A, E, V šolo se Ji zelo mudi, tam se pridno uči, ko pa zvonček zazvoni naša Lenka domov TANJA ob 5V' OŠ Videm MLRSKO-MORSKA LESTVICA 1, Prijavo kazal iste - Kise jesenje 2. Sandi - Ni na sjever ni na Jug 3. Toni Cetinski - Plamen Ijubavi 4. Marinella - Vatra i led 5. Minea - Good Boy Podlog: Denis Kraljevič - dednom češ shvatUi GLASUJEM ZA: Erosova nova frizura Italijanski seks simbol Eros Ramaz-zoti je nedavno tako šokiral svoje oboževalke, da so ostale brez diha. Na festivalu Rock Over German) se je namreč pojavil tako rekoč brez frizure. Na oder je stopil s po- polnoma obrito glavo. Najzlobnejši jeziki so to že opre- delili kot bolezen. 'Uti*' «1 aciili Kot Doiezen. [ Eros pa Je odgovoril, da je to samo nov imidž. In Če se I j larco«; postrižejo takšni asi, kot so teniški igralec Andre 1 skupine R. E. M, Michael Stipe, igralec Bruce WiDis. s®f ni g ^3 n rt rt vS4drtrt«rrt rt Af rt C "čzV "T rti £1 t? 1 I ne K. E. M, Michael Stipe, igralec Bruce vviuo./-Ramazzoti. Ta njegova nova transformacija * ko najlepša, ljubitelji njegove glasbe pa upajo, da s* estetsko najlepša, ljubitelji njegove glasbe pa upajo, da bo tako spremenila. Sicer pa že nastaja Erosova nova P‘. se bomo o vsem prepričali. Če bo vse po sreči, tudi v ŽiVb' Koncerti, koncerti V Gornji Radgoni bo 8. in 9. septembra 3. pofnurski rock festival Pomuije poje '95. V petek bodo nastopili Nikola z bendom. Loamv Dove, Me-gathernium, The Pest. Money-lowe Complex, Crucifixion, Not Why Ves, Yelow Minute in gostje iz Zagreba Majke. V soboto, 9. septembra, pa bodo nastopili Revenge, Crema-torium, Nagual, Miš pod ničlo. The Fat Nuns, Belch), Esvcliopatn Celja Štrelnikof. Vstopnici v P oba dneva staneta vstopnina za en dJ ijJ' i.i’ tolaijev. . ,riini^' koncertu prevoz domov v Ljutomer in dava. Festival bo menu, saj Je prizori*^ Po I J 13 nasveti I 1 1 D i o H i' l i I, t C i- ) l A 1 It *1 b t f i J ! A f ( ( I 1 Dogajanja na ljubljanski borzi , Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o liifcljanski borzi oz, trgu vrednostnih papirjev zajemalo« "“'tF kitkotB, 29.8,, in ponedeljkom, 4. 9.1995, Borzna kotacija A -tedne delnice ZdelnicoLEKAjebU sldenjen —l V petek aplikacijski posel v vred- posel v vreu-nosti 47 tisoč tolarjev po tečaju 11800, kar predstavlja porast za 500 tolarjev. V torek je padel enotni tečaj ftčtie delnice Probanke s 15166 B^lSBH.kojebilo za 14,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne 14908 ob 4,1 mio tolarjev pro-BiHla, v četrtek ItOt - za 14,1 mio pa porasel na - ’ vcrriel , X . ,4 mio tolaijev prome- 2 'l petek se je zadržal njen ■ t«*-1 - ti). V r—vnsejezau •BsbU Utaj akoretoč na nivoju dne (porasel je le za 2 ‘^da na 15637), ko je bilo za ‘.ainio tolaijev prometa, v pooe-“"itk pa nekoliko padel -^^618 (29 mio tolaijev prometa). torek je padel tudi enotni Salusove delnice, in sicer z 15897 na 19523, ko je bilo za 3,3 ^10 toiafje-, prometa, nasle- pojimei 19691 ob • mio irAnriev prometa, v četr-itlt - na tek na promcta, v četr-(599 tisoč ro- ^‘soC ro- ‘Mni V petel je njen 20139. ko ____ i»« >“ wio ra Tpip tolarjev prome-v nrtntdaijBit pa padel na DTPvVaa*" '* '’0ev. P'’'^P’etu 602 tisoč to- tolarjev na 32366 je 32366 je ®*^R-ia b' ®"®tni tečaj delnice ^0'3 mio 31644^®?; naslednjega dne mio tolarjev □ ctitek pa porasel na Pfome-na Tlenotni tečaj 56 "3 i' L^’de;L^j:073 ob37.6mio S Prometa, ’i).V obvi '^kotaetja A- tečaj obveznice RSL II z 96,9 na 96,8, ko je bilo za 137 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa poskočil na 97,5 ob 9,9 mio tolarjev prometa. V petek so bili prijavljeni aphkacijski posli v vrednosti 27,6 mio tolarjev po nespremenjenem tečaju. Nespremenjeni enotni tečaj 99,8 je zadržala v torek obveznica RSO I z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 396 tisoč tolarjev prometa, v četrtek poskočil na 100,0 ob 5,9 mio tolarjev prometa, v petek pa na 100,5 (7789 tisoč tolarjev prometa). Za 0,9-odstotne točke na 107,5 je poskočil v sredo enotni tečaj obveznice RSO 2 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 273 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 107,7 ob 3,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 107,7 ob 3,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 107,4 (2,6 mio • tolarjev). V torek je padel s 101,2 na 101,0 enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 192 tisoč tolarjev. Naslednjega dne je poskočil na 101,4 ob enakem prometu, v petek pa na 102,1 (543 tisoč tolarjev prometa) V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 102,7, prometa pa je bilo za 390 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKR 1) je v četrtek poskočil z 72,1 na 73,0, ko je bilo za 484 tisoč tolarjev prometa, v petek na 73,8 ob prometu 304 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 75,7 (168 tisoč tolajrev prometa). Borzna kotacija B -redne delnice Banke "''"'I’”' prometa, našle- , ''soe v vrednosti “ četrtek pa J« 4, ‘«0.3(skror i'’tisn;i^°"o™ovvred-to Je njen na 101,0, v ®b pro- Hii- J« četrtek PoriMl na “348 tisoč tc^ -P aplikacijski nnspl (skromnih 17 '. Našle- točke na * torek enotni prometa, na- v četrtek poriul Dl 'Tu tlSru« ______________ 5 J tolarjev po L ‘''lOln. 2 ‘ fRJ žadriidhidi Sel J® za 1.8 Ho tolaijev <3.3 '(SLo ^Botni po- * torek jcWio a prometa, v bilo za 1,8 pa ponov- -jev - za 522 tisoč to-pa je bil -*?^acijski posel v vre-tolarj ev po rahlo padel enotni V torek je porasel enotni tečaj delnice BTBR, in sicer z 12350 na 12404, ko je bilo za 663 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 12487 ob prometu 337 tisoč tolaijev, V četrtek je porasel njen enotni tečaj na 12600, ko je bilo le za 634 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 12650 ob prometu 38 tisoč tolaijev, V torek je padel s 11517 4 na 114141 enotni tečaj delnice Dadasa, ko je bilo za 36,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 108572 ob 57,9 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 113195, ko je bilo za 53,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 114572 ob 56,7 mio tolaijev prometa. v ponedeljek pa padel na 113321 (97,7 mio tolarjev prometa), 29, avgusta je padel enotni tečaj delnice Finmedie s 14553 na 14000, ko je bilo za 140 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 13864 ob 1,1 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 14120 (99 tisoč tolarjev prometa). Njen enotni tečaj je porasel tudi v ponedeljek, in sicer na 14314, prometa pa je bilo za 673 tisoč tolaijev. Ob le enem lotu prometa je porasel v torek enotni tečaj delnice Gradbenega podjetja Grosuplje 2 21950 na 21990 ter se na tej ravni zadržal tudi, v ponedeljek ob prav tako enem lotu prometa. Za približno 4000 tolarjev se razhajata tečaja ponudbe In povpraševanja pri delnici banke Hmezad, zato se že od 8. avgusta z njo ne posluje. Nespremenjen enotni tečaj (10005) je zadržala v torek delnica MK založbe, ko je bilo za 3 mio tolaijev prometa, v četrtek je njen enotni tečaj porasel na 10107 ob 2,5 mio tolaijev prometa, v petek pa padel na 10016 (12,5 mio tolarjev prometa). V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 2,5 mio tolaijev po tečaju 10000. Enotni tečaj delnice Nike je padel v torek s 3889 na 3812, ko je bilo za 3,7 mio tolaijev prometa, naslednjega dne na 3659 ob 3,4 mio tolarjev prometa, v Četrtek pa porasel na 3832 (4,3 mio tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 3757, ko je bilo za 6,2 mio tolaijev prometa. v ponedeljek pa na 3729 ob 3,9 mio tolaijev prometa. 29. avgusta je padel enotni tečaj delnice Term Čatež s 759,7 na 755.3, ko je bilo za 453 tisoč tolaijev rpometa, naslednjega dne na 749,7 ob 1,2 mio tolarjev prometa, v Četrtek pa poskočil na 776,0 (skromnih 78 tisoč tolaijev prometa), V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 762,1, ko je bilo za 252 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 758,5 ob prometu 152 tisoč tolaijev. Borzna kotacija B > prednostne delnice Za 983 tolarjev na 26676 je padel v torek enotni tečaj delnice KBTP-ja, ko je bilo za 907 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne na 26181 ob 1,3 mio tolaijev prometa, v četrtek pa sicer poskočil na 28255, vendar je bilo le za 57 tisoč tolaijev prometa. fa o J <■ o H IiA yO6HBS O« »-M? ROMMUBCA mmbo« PBrtitvAAk* i'S Si000 MteHber O ose g» 4SO TOftM* O«X » 4^0 Cene rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov prt soboškem Agroser-Visu 50 mifiiilo nedeljo ponujali 42 vozU, vendar tudi tokrat kupcev ni bilo veliko, suj so lastnike zamenjali le štirje avtomobili. Znamka Letnik Prev, km Cena Svetovna konferenca žensk Obuditi psico in uspavati otroka? Televizijski posnetki s svetovne konference žensk v Pekingu se čudovito prilegajo seksističnim stereotipom o ženskah kot babah. Pravo »babje senje«. Ves čas se nekaj gonijo gor in dol, kričijo, skačejo z dežniki, skandirajo, protestirajo. Nezadovoljne so z organizacijo, kitajska tajna policija jim menda vdira v sobe in jih preiskuje, nenehno se čutijo nadzirane. Pri znani televizijski mreži CNN je za poročanje iz Pekinga gotovo odgovoren kak »zafrkljiv« moški šovinist. V poročila redno vključuje izjave najbolj bojevitih feministk, ki zvenijo kot nimfomanske: da ni res, da same ne bi mogle dati pobude za spolni kontakt, da vedo, kaj je dobro za njihovo telo ... In napovedujejo se negotovi izidi konference. Kar znova ustreza moškoSovi-nističnemu pregovornemu predsodku, da se ženske ne morejo dogovoriti o ničemer. Tako naj se ne bi mogle dogovoriti o odnosu do splava, ker so na eni strani feministično razgrete zahodnjakinje, na drugi pa katoliška cerkev in islamske države. Vendar pa mnoge stvari kažejo, da se »moške šovinistične svilne«, kakor se glasi samoosve-ščena ljubkovalna označitev žensk za moški odnos do njih, varajo. Tukaj se nekaj dogaja! Menda prihajamo na konec neke zgodovinske epohe: ženska svoje osnovne določitve nočejo več izživljati v družini, medtem ko bi jo moški morali v javnem življenju, kot je govoril Hegel, Neukrotljiva ženska gonska narava, njena moško gospodovanje ogrožajoča moč, kakor so jo opisovali Merimee v Carmen, Zola v romanu Nana in Wedekind v Lulu, ženske Salome in Judite, hoče osvojiti javno življenje na neposreden način. Ne več prek postelj, kuhinj in zibelk, ne več kot žene, (juhice, matere. Kaj se razkriva v Pekingu? Jugo 45 Koral Alfa 33 1,3 Golf J Lada 1300 GoIfJK Renault 4 GTL Lada Samara 1300 S Zastava 101 Ford Escort 1,6 D Skoda Favorit Renault 5 C Lada Karavan 1500 Lancia Thema 201e AJafa Sprint 1,5 Jugo Florida 1,4 Jugo 55 Koral 1988 1987 1981 1987 1989 1984 1990 1988 1987 199 1991 1993 1988 1987 1990 1989 70,000 140.000 91.000 64.000 130.000 127.000 48.500 62.000 62.000 31.000 18.000 44.000 10,300 83.000 51.000 50.000 1.800 DEM 5.300 DEM 3.000 DEM 2.000 DEM 11.300 DEM 1.800 DEM 6.500 DEM 2.800 DEM 8.800 DEM 10.000 DEM 10.500 DEM 8.000 DEM 13.500 DEM 6.000 DEM 6.300 DEM 4.200 DEM Vatikan proti zahodnoevropskemu feminizmu Na sklepe konference bo skušal vplivati Vatikan, ki že ves čas nasprotuje nekaterim predlogom, ki so zapisani v osnutku sklepov. Materinstvo Duhovno vodstvo katoliške ce-rkve ne soglaša, da se, po njegovem, v dokumentu družina predstavlja na negativen način, beseda »mati« pa je v nekaterih povezavah postavljena v narekovaje. Materinstvo bi se moralo obravnavati »enakopravno z vsakim poklicem«, ne pa da se nanj gleda kot na zunajsocialno dejavnost, kot na nekaj, kar se tiče samo družine. Če se materinstvo piše v narekovajih, se »omejuje žensko na družbeno vlogo, ki naj bi jo pridobila, zanikuje pa se njeno intimno resnicoi'. »Materinstvo 2 vsem trudom, ki ga zahteva, bi moralo biti enakopravno z vsakim poklicem, priznano pa bi moralo biti tudi v ekonomskem pomenu.e Vatikan nasprotuje, da bi se za svetovni vzor postavljal zahodni model družine, ker ta družina pogosto nima otrok, v njej pa prepogosto prihaja do »psihološke neuravnovešenosti in slabotnosti pri ranljivejših*. Splav Sveta stolica tudi ne podpira stališča do splava, kakršno je zapisano v osnutku dokumenta. Vztraja pri tistem, kar je v encikliki »Evangelium vijae« zapisal papež Janez Pavel H., da je splav »načrtno zatiranje nedolžnega človeškega bitja*. Spolna usmerjenost in živ|jeiyski stil Nejasna seji zdita tudi izraza, kot sta »spolna usmerjenostr in »Življenjski stil*. V dokumentu se skozi ta izraza pritrdilno piše o homoseksualnosti, ki jo Vatikan zavrača. Vendar je videti, da manj kakor pedofilijo, spolno zlorabo otrok. Pravi namreč, da bi sc v prihodnje lahko z izrazom »spolna orientacija* označevala tudi pedofilija. To se da razumeti, kot daje homoseksualnost spolna usmeritev, ki sejo še da prenesti, nikakor pa ne pedofilije. Raz- laga in utemeljitev za takšno stališče katoliške Cerkve bi bila smiselna, saj je običajen homoero-tičen odnos vzpostavljen na »enakopravnih temeljih«, oba partnerja sta za, pri pedofiliji pa gre za dominacijo moči, starejšega nad mlajšim. Vzori Katoliška Cerkev je v vsako družbo prispevala svete in ugledne ženske, je stališče vatikanske delegacije. Zato navaja tudi vzore, ki naj kažejo pot razvoju ženstvenosti, devico Marijo, Brigito Švedsko, Katarino Siensko, Francesco Saverio Cabrini, Edith Stein in druge. Feministke prisegajo na druge vzore, na literarne, ker ženski tipi (umestnejši bi bil seveda izraz »ženske tipke«, a ga zaradi neobičajnosti ne moremo uporabiti, moški spol besede »tip* je tukaj razumeti kot ničten, kot nevtralen), kijih one zagovarjajo, doslej v zgodovini še niso bili uresničeni, Prav zaradi moške dominacije, Feministični vzori bi torej bili Flaubertova Emma Bovary, Tolstojeva Ana Karenina, Fonta-neova Effi Briest in druge. Feminizem in konzervatizem Vatikansko delegacijo vodi Američanka Marry An n Glen-don, ki v svoji zadnji knjigi Splav in razporoka v zahodnih zakonodajah ostro kritizira tačas razmeroma liberalno ameriško zakonadajo o splavu. Ameriško delegacijo vodi Hillary Clinton, ki ima zasluge, da je ta zakonodaja takšna. V soočenju stališč dveh Američank ne bo šlo izključno za nasprotovanje med cerkvijo in civilnim zahodnim modelom ženskega vprašanja, marveč tudi za razlike v tem modelu. Vatikansko stališče je namreč zelo blizu ameriškim in evropskim konzervativnim stališčem do vprašanja žensk. Vodilni ideolog ameriških republikancev Rush Limbough vedno znova poudarja: »Feminizem je bil ustanovljen, da bi se neprivlačnim ženam olajšal pristop v glavne tokove družber. Na tak način so evropski antifeministi že skorajda nehali govoriti, v Ameriki pa je to razširjeno konzervativno stališče, ki se mu zoperstavlja čedalje bolj bojeviti feminizem. Ena od predstavnic te struje pisateljica Elisabeth Hilts je pred kratkim zapisala: »Vedno slišimo, da naj negujemo svojega notranjega otroka. Toda notranja psica je tisto. kar je sedaj potrebno dojiti. Čas je, da nehamo zanikati notranjo psico.« Kako izkoriščene so slovenske ženske? Ne izkoriščane, temveč izkoriščene, ne zlorabljene, temveč uporabljene, Za moškega šovinista moralista je na vprašanje o izkoriščenosti žensk odgovorjeno z navajen j m števila prekrškov moških. Pa najsi gre za pijanske prekrške ali za obiskovanje javnih hiš. Moški šovinist moralist je namreč prepričan, da dobro delovanje ženske kot ljubice in žene zmanjšuje deviacije, nikakor pa jih ne zlorablja. »Če žena ve pritegniti in osvojiti moža, ne bo pijanče-val, kvantal, ne bo obiskoval prostitutk,« V družbi s prevladujočo družinsko harmonijo je malo javnega pohujšanja, pravijo moški šovinistični moralisti, To stališče je seveda hce-mersko. Moškega prikazuje kot žrtev, žensko pa predaja v izkoriščanje, čeprav se dela, kot da tega ne namerava. Vprašanje o izkoriščenosti slovenske ženske pa ima lahko tudi drugačno ost. Kako izkoriščena je ženskost slovenskih žensk? Koliko so slovenske oziroma prekmurske in prleške ženske angažirane v javnem živ-Ijepju? So dejavne v ekologiji, mirovništvu, uvajanju alternativnih življenjskih praktik? Malo. Premalo. Skoraj nič. Nevladne organizacije Svetovna konferenca žensk ima dva dela, vladnega in nevladnega. Teme militantnih feministk, kamor vsekakor sodi HUtsova, so bile v obravnavi bolj na nevladnem delu konference, na Forumu nevladnih organizacij, ki sc je začel 30. avgusta in se je končal do ponedeljka, ko je začela zasedati četrta svetovna konferenca OZN o ženskah. Razpoloženje je bilo, kot so poročali mediji, »kaotično, a vendar privlačno«. Kakor se za pogovore o lezbištvu in podobnih temah spodobi. Brbrljavost Menda so udeleženke tega foruma pohvalile plakat Slovenke Renate Šribar, ki je bil tam predstavljen. Zanimiva je morala biti razprava Burmanke Aung San Suu Kyi, ki je, čisto v kontekstu z zgoraj navedeno izjavo Američanke Hiltsove, zagovarjala žensko brbrljavost. Češ daje to starodaven predsodek, ki vlada v svetu, medtem ko je vendar dejstvo, da je delovanje jezika koristno, delovanje moškega telesa, oblečenega v uniformo, pa uničujoče. - O čemer ni dvoma. Če ne pristanemo na tezo, da so imeli naj hujši moški klavci v zgodovini neznosno zgovorne matere in žene, ki so jih pognale v zdravljenje kompleksov in iskanje sa-mopotrditve z nasilnimi sredstvi. Kajpada je to teza, ki bi jo mogel mimo zagovarjati kak Rush Limbough. Ženskost kot upanje Feministke, feministi in kon-zervativci se začuda skladajo, ko gre za naštevanje značilnih ženskih lastnosti. Nesebičnost, blagost, nežnost, občutljivost, pono-tranjenost. Razlike buknejo, ko gre za to, kako in kje naj jih ženske uporabijo. Konzervativci (izraz se tukaj seveda še zdaleč ne uporablja slabšalno) menijo, da naj bo izražanje teh lastnosti tako rekoč osnovni ženski poklic v okviijih družine, emancipatorke in emancipatorji pa jim skušajo dodati še tipične moške »vrline«, ki jih je Hiltsova označila za »notranjo psico«. Pravzaprav ne dodati, najraje bi jih kar pozabiti in si, za delovanje v javnosti. prisvojili moške lastnosti. Upanje za svet pa je. prosto po Aristotelu, ki je učil o umestnosti vmesnosti. vmes; ženske vrline morajo postati dejavne v javnem življenju. Samo tako je, trdijo mnoge svetovne modre glave, mogoče iziti iz ekološke krize in obiti demografsko eksplozijo. 14 vestnik, 7. septe^^^^ I I zvezde vam kažejo Oven Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta uspeli najti izhod iz trenutne krize. Toda šele prjjet-/ na družba in neznančev romantičen pogled ti bodo dokončno odgnali vse črne misli. , On: Potrebno bo pogledali realnosti v oči in se sprijazniti z nasta- I lo anarhijo, ki je zavladala v tvojem poslovnem Življenju. Je že res, da ni nikoli prepozno, toda samo besede ne bodo kdo ve kako pomagate. Bik , Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v . pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč za nekom povsem I ne zgodi se vsak dan Najmanjše letalo na svetu »To skrpucalo nikoli ne bo poletelo!« Takšne in podobne posmehljive pripombe je moral poslušati 71-letni Robert Stan iz Tem-peja v ameriški zvezni državi Arizona. Toda nekdanji vojaški pilot iz druge svetovne vojne ni vrgel puške v koruzo, ampak je dokončal najmanjše letalo na svetu, ki je dolgo vsega 2,68 metra, razpe-tina njegovih kril pa meri borih 1,67 metra. »Čm- M: ■5^ ■ -.-/F drugim. On: Nekdo ti bo presenetljivo nevoščljiv, ti pa se mu boš le sladko smejal. Končno je prišel tudi tvoj srečni dan, zato ga karseda izkoristi, po možnosti z osebo, ki ti je v zadnjem času Se posebej prirasla k srcu. Dvojčka Ona: Poigrala se boš s prijateljem, pri tem pa boš pozabila, da ga boš s tem tudi prizadela. Poskusi svojo odvečno energijo porabiti za kaj ustvaijalnej-šega. Nekdo te bo neprijetno presenetil. On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo. Rak Ona: Presenečena boš, ko boš ugotovila, da se z nekim sodelavcem popolnoma ujemaš v nekaterih pogledih na življenje, predvsem v ljubezni. Izkoristi priložnost, ki se ti ponuja, saj imaš lepe možnosti za uspeh. On: Sodelavec ti bo predlagal zanimnivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi varnejšo fmančno prihodnost. Seveda pa bodo za ' to potrebna določena odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje. Lev Ona: Nad nekom boš zelo razočarana, vendar ne toliko, da mu tega ne bi odpustila. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesedno izpodnesel tla pod nogami... On: Če boš preizkušnjo dobro prestal, sc ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta, in to tako na poslovnem področju kot tudi povsem zasebno. Torej se res splača potruditi! Devica Ona: Nekdo ti bo nastavil past, v katero se boš sicer zapletla, a se bo zapletel tudi on. Na koncu se bosta vsemu skupaj le smejala, saj bosta drug v dru- ( gem našla lo. kar sta že dolgo iskala. On: Preveč se boš navezal na nekoga, ki tega enostavno ni vreden. Je že res, da s trenutnim položajem ne smeš biti zadovoljen, vendar bi bilo koristno, da bi pravilno ocenil svoje zmožnosti. ' Tehtnica Ona: Začelo se bo obdobje, ko bo ljubezen ena od najvažnejših stvari v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi za druge stvari. Sicer se ti bo v prihodnosti kaj slabo pisalo. On: Postavi se na noge in si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! Škorpijon Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena in se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja. On: Srečal boš osebo, ki ti bo na prvi pogred povsem nezanimiva, morda celo naduta, a boš kaj kmalu docela spremenil svoje mnenje. Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popraviš storjeno napako: Strelec Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bi bili potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Se najbolje bi bilo, če bi sc podala na krajše potovanj® - On: Nič še ni dorečenega, pa tako ni pav nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej kočljivih informacij o osebi, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale... Kozorog Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tistega, za kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil sc ti bo star znanec z novimi te- žavami. On: Preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se sedaj pustil podjarmiti. Čeprav se ti zdi, daje ta jarem prav prijeten. Ali ne bi Se malo počakal, da se poleže tvoje trenutno preveliko navdušenje. Vodnar Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti bo razodela veliko skrivnost, ki si jo odkrila tudi že ti. Toda vseeno ti bo prijetno pri srcu. On: Še vedno se ne boš uspel otresti večnih sumničenj v zvezi s tvojim partnerjem, kar te lahko še drago stane. Pazi se, saj se lahko tvoje poizvodovanje o njenih poteh sprevže v pravo nočno moro tako zate kot tudi zanjo. Riba Ona: Zadnje čase poslušaš le gas svojega srca, vendar bi ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj razum. : Sedaj je pravi čas, da si tudi ti omogočiš vsaj manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le koristil... On: Treščilo bo kot strela z jasnega. Toda previdno - tudi za najočarljivejšim nasmehom se lahko skriva past, ki te lahko drago stane. Vendar bo na koncu skušnjava le pretehtala zravo pamet in kdo ve - mogoče bo prav prijetno ,., rij« je težak 180 kilogramov in je izdelan iz aluminija. Na splošno presenečenje pa je poletel 140 metrov visoko s hitrostjo 305 kilometrov na uro. »Čmrlj« se je že vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Cerkvena poroka v balonu Poroka v balonu jev Franciji zadpji krik mode. Toda pozor: v košarici pod balonom se lahko poročite le cerkveno (seveda če se duhovnik strinja, da bo poletel z vami pod oblake), civilna poroka pa je omejena samo na matični urad. Francozi so začeli razvijati balonarstvo šele v sedemdesetih letih, ko so izpopolnili balone na vroči zrak. Danes je v osrednji Franciji uradno že šesto pilotov, medtem ko jih je bilo v času balonov na plin le okoli petnajst. Balonarji so stari od 20 do 70 let Vedno več Francozov se odloča tudi za krst svojega potomca v balonu. Ni potrebno posebej poudariti, da taka »veselica« tudi precej stane. Vodbjak kljubuje suši V Coumontenalu v francoski pokrajini Languedoc v poletni vročini presahnejo vsi vodnjaki razen enega. Theron, ki so ga zgradili že Rimljani, ne kloni niti v najhujši suši. Zgrajen je na istoimenem potoku, katerega izvira ne pozna nobeden od 4000 krajanov. Voda, ki ima stalno temperaturo 14 stopinj Celzija, priteka, tudi kadar so vodnjaki v vasi že davno suhi. Legenda pravi, da se je v tem kraju ustavil slavni Hanibal in hotel napojiti svoje slone. Theron teče tudi pod vaško cerkvijo, kjer je bil v davnih poganskih časih tempelj, posvečen vodnim bogovom. Domačini so že večkrat poskušali najti izvir, a jim to nikoli ni us-pelo.Vodnjak se je zlasti izkazal leta 1929, ko je pokrajino prizadela katastrofalna suša. Vsi drugi so presahnili, le Tharon je dajal vodo. k I Prekinurci smo s ponoaon gledali, gda so sloveni I soldacje specialne brigade Moris stoupili I eroplana, ^teri ji je prpelo z Lousiane docfiou ni l brniško letališče* Povedali so, ka so ji I na vojaški vajaj jako pofdlili, ka so bilij jaški vajaj jako pofdlili, ka so 1 zdržiivi tudi v puščavi, skoro brez vode so edini- prišli akou2, pa sploj so bilij tak dobri/ zavolo skromnosti nej 5čeli znankar povedati/ ka odnesti prvo mesto med sejmi 17 državami, Stere mete soldake vključene v to j vaji - partnerstvo ■1 ■1 ■■ ki mir. Pa zakoj smo mij lejko tak ponosni? Zatoui 30 tej aoldacje priprave na vaje meli eti pri Prekmurji. Či so tan v Ameriki prvo mesto najbole nemogoči pogoja j, je tou lejko samo toga, ka so tudi vaje meli v najbole okoliščina j in tou je samo lejko eti v prekmurji-Jaano, ka so se vsi zanimali, ge so vadili, ka tak dobri. Uni so se pa EČasi pofilili, ka Sloveniji najbole nemogouče pogoje v Prekmurji'// 30 n j in obrazložili, ka ge je tou, ka do znali nan prijti na priprave. — - i* najbole u Obečali so tlidi. — dosegli pri drzavnon vodstvi pa pri slovens vladi, ka de se potrlijdila, ka do pogoje okoliščine v Prekmurji eSče poslabSali, ka rejsan žraetne, pa ka do rezultati v naele® lejtaj v ameriški puščavaj eSče boukSi' pa pri ka v v žmetne, v ka do rezultati puščavaj ešče p> tekmovanje med vsejmi sedena jstimi državami bole zanimivo. NaSi vodilni do pa za razmer bar eti v Prekmurji izglasovali eSde rrtiwnurji xzgia8ovaix 5=®-* ešče radijski UKW val ukin61°' 1* m -« R M Ir * PK 4 p*«rpH^r-k-^ 4 Š I . I' 140 podobčin, pa ešče radijski UKW val ukinej -eSče odkupne cene kmetijski proizvodof ešče en prehod za tovornjake odprejo, pa eBt* cisterno z naftof obrnejo, pa......... preveč je Sd itak zadosta iznajdljivi, ' zmislijo. ,,,, preveč je pa si ešče l«*! Brat Džouži Veliki šmaren L' ■ h f «1 , očeta SamueU ' Katoliški duhovnik t? jfSf : Katoliški duno*‘“»^ ii Boniface, ki je v BelgiJ' SainueU^J znan kot oče... dal med obredom v belgijskem Gossehesu s .. lično križati, da bi tako p"'* stil praznik Marijin®^® vnf bovzetja. Triinpetdesetletnega . vnika so privezali na d metre so pnvcio” visok križ, med n ve prste pa so zabili Redil je 230 podgan Floridski komunale! so v eni sami hiši v mestu Dcltona pobili 230 podgan, na desetine pa jih je bržkone Še ostalo. Hiša je bila last Angela Russa, ki je skrbel za gledalce in j^ imel za hišne ljubimce. Predstavnik ministrstva za zdravstvo je zagotovil, da so bile vse podgane odličnega zdravja zaradi pravilne nege in prehrane. Pisarne v hotelskih sobah V nekem bostonskem podjetju so se pred kratkim domislili, da bi uvedli v hotelske sobe popolno računalniško opremo in tako omogočili poslovnežem bolj domače delovno okolje. Gostom, ki prenočujejo v takih hotelskih sobah, so na voljo najsodobnejši računalniki z brizgalnimi tiskalniki in popolno dodatno opremo, ki vključuje tudi faksmoden, pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte ter pestro ponudbo storitev. Za bivanje morajo odšteti 25 do 35 dolarjev na dan. Ker je cena dostopna, je ta oblika poslovnega turizma zelo priljub^ena in donosna. k : u7 ?=' / Z/- O € a tl & ki h ^09 Tt 4 I Bulterier za zapahi Predpis o nevarnih psih, ki je že dalj časa veljaven v Veliki Britaniji, dovoljuje policiji, da ujame psa, kije poškodoval človeka. Angleška bulterierka Lu-cy se je tako pred nedavnim znašla za zapahi, ker je raztrgala mačko. Njen odvetnik se je takoj pritožil, češ da njegova varovanka ni napadla človeka, a mač- kina lastnica trdi, daje utrpela hude psihološke posledice. Bulterierka ostaja torej za zapahi. -PC JMA/a. , Sizifi h ( ve I I Ih Ah Dorinih 114 Sodeč po Dori 1 Je konec junija (d*’ | je rtrlvnotfl bučah. Gospa zavidlji« jc lik r,.,T*,r-,»A nOffOStO jih namreč pogosto--dila se je leta 1881 ■, v-ikifl' Britaniji kraljevalaJ^^jiif pjeni Moiiikl pn ni Afriki. je svoj 114. rojstni dan P f(l( J v W « VJ # i f ■ *-a J VI slavila v se Dorina 105-letna tem m Johannesburgu. bilo i enomesečno Emely pred tein ni Icžiti slovesnosti. Vestiiil^ it 40. £1 J * f J pl T /t/e/erc /ve 7^^ k j^Sii^^Dteinbr^ 1995 15 IS »kuča sreče« I Dobili smo hišo - počutimo se kot doma šoms soboškega gasilskega porušen dom JLA, od tam na Slo- seremr ii hotel Central. Vedno nas je vali Rv " “^^^^žna usoda podn^emnika. Dobi-naiem'' nefunkcionalne prostore, čas letavi^to' ■Irajeo, najemnine so bile iz doma f I >i lil jf' r ji«' liifj I' Jr,-fi i ij je ostajala kljub selitvam, saj '■mi v položaja iirformativne deja- ki ga je s svojimi odločitvami Primemnismo mogli privoščiti V prostorov, kaj Selc svoje lastne. ^ivUgp- bivanje ustavlja v rumeni 'Na**ka EJ, Iverje Podjetje za in-vii Vestnika in programa Radio no Pravi ] ^T^^^novitelj agencije Venara, konč-slovnik 550 kvadratnih metrov novih po-Dobili smo hišo, v kateri se kot doma. 1‘ROSTORE in opremo 150 Milijonov sit tno, sklep, da gremo v to fmančno zahte-®Prejei tai^ razvoj dejavnosti nujno tveganje, je 1994 z od]^' delavski svet na seji 9. februarja ilbe s Pod; podpisu kupopraodajne pogo-*«?« Intering iz Murske Sobote. Ja-^boVest programska enota - uredni- Postopom preselila. Potem smo sc selili ''''i'«®« Pi^''^' prvega avgusta, ko so se kljub Itliinp v akustiko, zvočno izolacijo in DroS. ■' — saniral, le preselili tudi k.,. ‘Uln tAm -___ . , ■ ■ razvoj dejavnosti nujno tveganje, je do prvega avgusta, ko so se kljub -"“"j® izvajalec IMP Maribor Se 'ni in, saniral, le preselili tudi ral e Va- b"* vedno kaj ponag^a, včasih i. Tl " 1 ■ I i 1 ■I meter je funkcionalno izkoriščen, predvsem z opremo pa smo skušali ustvariti ljudem prijazno delovno mesto. Ni samo prazna floskula, da je za boljše, v našem primem predvsem za ustvaijalnej-še delo pomembno tudi počutje. Prav vsakemu verjetno nismo ustregli ali mu izpolnili pričakovanj, W še popravljamo in dopolnjujemo, nekaj pa bo ostalo tudi samo želja. V času, ko se časopisi in radijske postaje množijo in je konkurenca na trgu neizprosna, so ob tradiciji dobrega imena naša pomembna prednost urejene delovne razmere za ustvarjalnejSe delo in sodobna tehnologija za znižanje stroškov in hitrejši pretok informacij. V novem se odpirajo nove programske možnosti v vseh obstoječih dejavnostih in na teh bo v prihodnjem obdobju poudarek. Vestnik je svoj obseg že razpotegnil na poprečno 32 strani, ki jih je odgovorni urednik skupaj z novinarskim nonetom, fotoreporterjem, lektorico in oblikovalci tudi bralno obogatil, skupina sodelavcev pa mu mesečno dodaja Se prilogo Pen. Nove občine v pokrajini ob Muri razmišljajo o posebni prilogi z informacijami iz občin, do konca letošnjega in za prihodnje teto pa bomo časopisu dodali še vrsto vsebinsko zanimivih in komercialnih prilog. Čisto vsega pa tudi ob takšni priložnosti ni dobro izdati. Radio Murski val začenja v novem vsaj z dvema sicer zelo laskavima bremenoma, ki pa obvezujeta, Je NAJ... RADIO leta ’94 in po Medianini javnomnenjski raziskavi v letošnjem letu najbolj poslušana lokalna radijska postaja v Sloveniji. Nove programske priložnosti bo petčlanska novinarska ekipa z odgovornim urednikom na čelu, voditelji, napovedovalci, glasbeniki, tehniki in množico rednih zunanjih sodelavcev iskala predvsem v sedanjem času oddajanja od 5.45 do 22.00, noč pa zaenkrat ostaja programski izziv za prihodnje čase. Idej je veliko, to poslušalcem lahko zaupamo. Prostor v Vestniku in čas na Murskem valu uspešno trži agencija Venera. Oglaševalci so spoznali, da je štiričlansko skupino tržnikov, vodjo, oblikovalca in referentko vredno poslušati in zaupati njihovim predlogom za oglaševanje, oblikovanje, promocije, prireditve ... Če ste v zadregi, kako uspeti, v Veneri običajno poznajo odgovor. Tudi če ste podjetnik začetnik in šele iščete svoj prostor pod soncem, vam ne bodo odrekli pomoči. Dejavnost agencije pa je tudi nekaj uspešnih založniških projektov, kot so prekmurska kuharica Od bujte repe do gibanice. Naša župnija in monografija o reki Muri, Prihodnje leto bo dodan Še kakšen, V novem boste lahko veliko udobneje opravili vse v zvezi naročniškim razmerjem, čestitkami in malimi oglasi. Referentki v naročniško-oglasnem oddelku, kije edini v pritličju, bosta poslej lahko storitve opravili hitreje in z manj napak. V novem bo drugače tudi v tajništvu, ki je prvi stik z vsakim obiskovalcem podjetja. Tajnica bo vsakemu pomagala s prvo informacno. Finančna služba z računovodkinjo in dvema sodelavkama naj bi v novem nadaljevala z ustaljeno prakso prikazovanja dobrega poslovanja in prijaznih števUk. Za vodstvo firme je to pika na i, o sebi pa je n^težje karkoli napisati. IRMA BENKO ijii ftj .S' i Ss •B S . . .1 fe' o ilS b' 17 » veano Kaj ponag^at vcasin curlja, včasih nam je vroče ali ..L _V* 4*1 vuljjtt, vvaaui nam ojj prosti zaradi pomanjkanja parkir-^®®slno ■" vseeno je vse novo, funk-zat ®Premo in sodobno tehniko. In "®‘*’ nihče več ne bo mogel žugati z l^slo^ *is9ki> najemnino. ‘iO inir*^'* P^^^^^ore je podjetje plačalo nekaj bPo tolarjev, okrog 55 milijonov pa v' * in tehniko, od tega več kot ^^^nnalniSko posodobitev. Samo nove ” pomenile nič, revolucijo je s preselitvijo novem Časopis do tiska v celoti E''''rvod°^''’‘' ' pravzaprav sami natisnemo j® večina dela v računovodstvu, Pa Sr v agenciji Venera, s preseli- n® računalnike pisati tudi v ra- tl - impafc vseeno je vse novo, funk- je podprt naročniško- j® ® telefonijo, ima- .1 ^Verartti , uuljc JV & IVI Vi Vinj V, nii»- l^t^ntrar ™ prenos signala do odd^- '■Prem**' druge nujno potrebne tehno- 1^’j* studijsko opre- ^dna m lahlrn rlAkm cbi^i vssii £p. flvA V ■■_■• "rillu- piv^^nn iv aiuuijaiLV vyiv in lahko dobro služi vsaj še dve iS*6M ''POCB?? Z NOVIMI lHoKr^kiMi ’. razkošja, ker tega finančno ni-morebit-' j® predvidena možnost doku- hem delu zgradbe. Vsak kvadratni Kbpbc poslovnih prostorov: PodleUo za informlrople, d. Murska Sobota ProdalalBC poslovnih prostorov: Intorlng, d. o. o., Murska Sobota Svotovaloc pri notraidl opremi: Ipnac Dugar, dipl. arh. Dobavitolla notranio oprema: Borna, d.o.o, Komen, Mtzmstvo ljufomer In Mtzorstvo Kregar LJubllana Računalniška oprema: MInIcom, d. o. o., Merska Sobota Tehnična oprema v studMi: Jani Hanč Telefonlla: Martah Bakovci Tokrat vam poskušamo . predvsem v sliki predstaviti f. ?■■ ■ ■ l Direktorica podjetja Inna Benko vestnik, 7. septembrajjj; 16 '1 ■i J, tf- i** ' Računovdski trio ali tripresna deteljica, ki mu trenutno zmanjkuje enega deteljnega peresa, zato na fotografijah šefiiKja Marija Sakač in Anica Krpic. Manjka Jožica Vučko. Ko vstopite v ■ sreče«, eni ji prsati’ tudi kalužnica, Mi spet »žuta vas sprejme Hašaj, tsčas^ pultom oi Stt Zavašnik, M začasno presedli nadstropjih^ j Poslovnemu cenlru drugega nadstropja pravijo Venera, katere predstavniki so bili v času sprehoda našega alkimista po hiši razpršeni na terenu. 1 Najdalj časa se je r nekdanjih Faflekovih hotekkih sobanah »pacal« radio, ker se novih studijskih prostorov nikakor ni dalo ohladiti. Po osmih mesecih jim je to nekako le uspelo, tako da so ob prevzemu in zagonu novega studia šampanjec ohladili kar v napovedovalnici. Ker se v napovedovalnicah ni obnesla nobena tekočina za vlaženje zraka, tega tudi sedaj vlažijo s šampanjcem. ■1 Iz oči v oči tehnik in napovedovalec Studijska miza je prazna, ker sta se v času alkimistovega obhoda Marjan Maučec in Geza Farkaš dogovarjala, ali se usedeta za isto mizo ali vstopita vsak posebej. Ker so bile na voljo samo ene slušalke, sta vstopala hi še vstopata v napovedovalnico ločeno. fl 7. septembra 1995 17 3) I ■ H |i 4 s» ip 1*. » t« m jf' I 4,.^ ^^4 -J ikšie 3! Ii » J z.:"' --" 1!? " !»'■■ i'l I ' <»*< i ■M' !l, i^^kU J Il.lf-Jll )t /i Ul? t 4' ’!S^ I It ■j 'Zi I I “ • iP| _______g 4!^ 1« , kar pride do vas vsak četr-elektronsko pripravimo v k »zavrtimo« na rotaciji v Ljnbbani. ;i, -Ab' Lih! K' 1 Vsi »CNGji« aU Minicomovi PGjiso ' povezani s serverjem in ‘ tehnično službo , Vestnika po »okroglih stopnicah navzgor«, kjer delujejo lektorica j po ukazu »seli lektorju« , Nevenka Emri, I tehnična Ksenija Šomen L in njen oproda | Robert J. Kovač. Za I mikroklimo s prepihom | in brez njega pa skrbi Štefan Vaš novinar Sobočan. l-p. iSs 3«. ;4 /■“3--J s-rf- • »S 5- L, 4. ■:^.*'j ž: J 5- ' J *i 1 i } ■ 'if ' \ H ' # ; I i ? '/ » f / c Ii f I. t rrd d ■ z •Ii :A^^‘ ■ J 1 Mb. I ■■ .Ifc.. X i I I FF’ E'^... » ".H- 1 '"V'. - ■■ ' ''^?“p'- -■AW-!K- .^.5 Edina »urejenca^< tega kompleksa sta Bernarda B. Peček in njen sosed Feri Maučec, ki pa je bil ob alkimistovem obhodu ravno na merjenju tlaka. I Čeprav zvezde Vestniku ob vselitvi v nove I prostore naj ne bi bile naklonjene, je ta I pobral šila in kopita v udobnih Faflekovih I sobanah in se preselil že prvi delovni dan novega leta. Da nam zvezde niso škodovale, kaže razpoloženje alf in omeg lista Ludvika Kovača in v ozadju resnobnega Milana ' Jeršeta skupaj z Majdo Horvat in J Aleksandro Nano Rituper. S"-'?;.' ' ' nr čeprav se v redakciji dela s »cnc stružnicami« (da ne bo pomote, to so računalniki), ki so do tisočinke bajta natančne, so le-te se vedno močno podprte z ustrezno papirnato dokumentacijo. Za red poskrbi na vsaki mizi po en gledalec - miš namreč. ' 'V '=:.i J -J . ! i 1 '^5 ll ll 'T J 11 r 'j vi ■H.i^ j I Naslovnica. .3^.1 J.IjiIj. I' arvb!««« > h It '■■■■'“ Mmrj ' * ir I-, f, f I' S t h tl P »I t «vn. ***■ naslov; Kako hraniti kavo Kave ne kupujete na zalogo, ■ ker del oljne substance v zrnih sčasoma preide na posodo, v kateri kavo hranite, in sc tam razkroji, Takšna kava ima okus po žaltavem ter vonj po zatohlem in gnilobnem. Izjema so majhni, vakuumsko pa^ani zavojčki. Če ste zmleli preveč kave, je ne puščajte v mlinčku, ampak jo zavijte v alu folijo in shranite v posebno pločevinko. Posode in vrečke s kavo hranite na hladnem in suhem mestu. Umetna jetra Odslej bolnikom, ki so jim odpovedala jetra, ne bo več treba umreti, so prepričani strokovnjaki na univerzitetni kliniki v Hamburgu, ki se že dalj časa ukvarjajo $ poskusi za izdelavo umetnih jeter, V jetrnemu podobno gobasto tkivo vsadijo človeške jetrne celice, ki funkcijo te največje žleze v telesu opravljajo tako dolgo, dokler si prava jetra ne opomorejo. Obljubljajo, da bodo prve tovrstne posege začeli opravljati že čez pet let. Preden dodate juham ali omakam stepeno jnjce, ga pomešajte z nekni juhe ali vode, da ne bo zakrknilo. Če pri paniranju niste porabili vseh jajc, jih ne zavrzite, ampak pomešajte z moko, drobtinami. Ščepom pecilnega praška in sesekljanim peteiSiijem, Zmes začinite, oblikujte cmočke in jih uporabite za jušno zakuho. Vsestranska uporabnost limone Pred časom smo že pisali o vsestranski uporabi limone. Tokrat pa še nekaj nasvetov o tem, 'kako in zakaj vse jo lahko uporabite. Mozolje lahko odpravite s pripravkom, ki si ga pripravite doma. Limonin sok pustite stati v kozarcu dva dni, nato mu dodajte še malo mleka in kvasa. Dobite poltekočo zmes, ki st jo zvečer dobro vtrite v kožo na obrazu. Pustite stati 10 do 20 minut, nato pa sperite z mlačno vodo. Postopek večkrat ponovite in čez nekaj časa bodo mozolji postopoma izginili. Proti bolečinam v grlu pomaga žlica osoljenega limoninega soka. Za primere, ko vas obide slabost, pa si pripravite limonin sok, pomešan z vodo, ki ga zamrznete v posodicah za led. Ko vam je torej slabo, poližite ledeno limonino kocko. Če želite, da vas bo jutranja kopel še bolj osvežila, ji dodajte limonin sok. Siver pa bodo ostale limone dolgo sveže, če jih hranite v škatli z rižem. RADIO MV-MURSKI VAL UKV 94,6 MHz (dapoldite tudi SV 648 kHz} Petek - 5.40 Prebujsjte se z nami - 7.00 Dni^jutrattia kronika - 7.30 In-fonnaciie v slovenSani, nemščini in madžaiščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9,15 Zamurienci (kabaret) - 10,00 Poročila - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Poppldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Ron^ oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila- 17.00 Ob koncu tedna- 17.30 MV-dur - 19.00 Večerni dnevnik-19.30 Sipb mi - 22.00 Lahko noč SiAot« - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Dn^ jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - S.OO Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Potočila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi- 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila- 17.00 Ob koncu tedna-18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Večerni dnevnik -19.30 Dober večer, Beno - 22,00 Lahko noč Nedelji - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Hoioskop - S. 15 Panonski odmevi - 8.50 Zamuijuici (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečale na Mun skem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -12.30 Minute za kmetovalce - 1 J.OO N^jtepŠe želje s Čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igri^) - 19.00 Lahko noč ■ Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga julraiua kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko/Koln-sko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 11.15 Vonj po bencinu -12.00 Poročila BBC'ja - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi-16.25 Obvestila - 16.30 Poročita - 17.00 Šport- 17.30StrSČakon,cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in khslčna glasba) - 22.00 Lahko noč Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 In-foimacije v slovei^ini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo -8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - i0.(K) Poročila - 10.30 Kratki stik- 11,15 Mali oglasi- 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinarv I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem vatu - 13.30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19,30 DAin NE- 22.00 Lahko noč Sreda - 5.40 Prebujuite se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno nismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mati oglasi - 10.00 Poročila- 10.15 NSTSNMV- 12.00 Poročila BBCja - 12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Mutsfc«n valu - 13.30 Poročila . 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 V stiski - 17 30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19 00 Večerni dnevnik - 19.30 Murskomorski val - 22.00 Lahko noč Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja kronila - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 1000 Poročila - 10.30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi -12 00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročita - 15.30 Dogodki in odmevi -1625 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Ado1esoentni ringišptl - 18 00 NajlepSe želje S Čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19 30 Geza se zeza - 22,00 Lahko noč V obdobju med vojnama so slovenski kmetje med žiti Še pridelovali ajdo za domačo porabo. Ločili so vrsti; črno Rjdo s sladldmi semeni, primemo za tuščciiie in predelavo v kašo in moko, in tako imenovano »laško« ^do, ki je bila primerna za živalsko krmo. Po vojni se je uporaba ajde v prehrani ljudi zelo zmanjšala. Kašo je izpodrinil riž, molm se je mnogim zdela pretemna. Pa vendar, tistih pravih ajdovih k^nic, ki jih riž ne more nadomestiti, v Pomurju ljudje nikoli niso čisto opustili. V zadnjih letih poraba ^dove kaše in moke ponovno narašča. Vse pogosteje so na mizi žganci, »zlevanke«, kot zakuha pa kaša v smetanovi juhi. V tem primeru ne gre le za oživljanje starih prehrambenih navad, temveč za prednosti temnih žit pred belimi. Ena od zelo okusnih jedi je pečen piščanec na ajdovi kaši. Zapjo potrebujemo: _1 piščanca (1.20 kg), 40 dag ajdove kaše, 1 čebulo, I korenček, 3 žlice o(ja, 2 jušni žlici pretlačene skute, 2 žlici sladke smetane, lep šopek drobnjaka, sol in poper po okLisu. Na maščobi svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo. Dodamo na zelo drobne kocke narezan korenček. Še malo popražimo. Oprano kašo zmerimo na skodelice. Posebej odmerimo 2,5-kratno količino vode ali juhe. K rahlo praženi čebuli in korenčku dodamo kašo in jo dobro pregrejemo. Vmes mešamo. Zalijemo s približno 3/4 pripravljene tekočine, Pokrito dušimo, da se napne in »porabi« tekočino. Preložimo jo v posodo (mali pekač ali kozica). Piščanca razdelimo na 2 polovici. Osolimo in z njima pokrijemo kašo tako, da je koža na površini. V pečici svetlo rjavo zapečemo. Če se kaša ni mogla dovolj zmehčati (če je bila zelo suha), jo polijemo Se s preostalo tekočino. Zraven ponudimo sezonsko svežo solato. Opomba: - jed je primerna za pogrevanje, - za zalivanje kaše uporabimo kostno ali zelenjavno juho, lahko tudi juho iz kocke, - kašo lahko pokrijemo tudi z razkosanim piščancem (posebno če gre za mala gospodinjstva). Cilka Sukič Na zdravje za »dober« holesterol Strokovnjaki so v vinu našli toliko dobrih snovi, da bi ga najraje prišteli med nujno potrebne hranljive snovi in ne med poživila. Skupina strokovnjakov kalifornijske univerze je namreč ugotovila, da etanol v krvi povečuje količino tako imenovanega »dobrega« holesterola. Belo in rdeče vino sta priporočljiva za ljudi, ki imajo preveč holesterola. Znanstveniki so ugotovili, da rdeče vino ustavi razvoj tumorjev pri živalih. SESTAVIL MARKO HAPAST OBLIKA JAVNEGA oeim-NJA antiChd UUOSIVO VITAIJJI REKA, KI NASTANE IZ PIVE IN TARE MESTECE V BOKI KOTORSKI PRITOK DONAVE V ROMIHU KNJIŽEVNOST APHEHEC IKBAVEC KUBANSKI REKORDER V SKOKU V DALJAVO FRANCOSKI SLIKAR (MAUfllCE, 1883-1956) , VJUGOZAN AHGLIJ . MESC HSNEBU “ 'T' iOTAJŠKO MESTO [T3INI I Študent irrnistike CUUDK CUMIUE izgovorjava PUM POSUNEC RIMSKA TROJKA SEVER ENOTA M PRITISK Hosnfc KAKE IDEO-uoaiJE HA SUHIH TLEH W0CE RASTUNE PRETANI-Ei V IZRAELU r PERZIJSKI POLOSEL sismiL HRVAŠKI SKLAOATOJ AMORET KAIW GIBANIE PO ZRAKU. LETENJE AVSW FREDMII DEL VOZA REŠITEV PREJŠISJE KRIŽANKE - vodoravno; Mantova, areopag, ravnina, Ibo, cer, jelka, Asja, TP, skalpel. Na, Mira, E, kanat, ^dra, naL Ain, Aka, tja. vestnik, 7. g I 20 podlistki Osem pogledov opis sveta na pragu tretjega tisočletja ( Jerneja Katona Drago Pintarič [ gPOTOVANJ E Fi j I 7 i I i In ljudje? Gr^ so čutili njen topli, varen objem in ji verjeli. Pojma sreča ali dobro zanje nista imela samo pogovorne vrednosti, temveč so opisovali njuno najgloblje zrenje. Zato so Zemlji dali ime - Gaja, Krščanstvo nam jo je odtujilo in kot iz ljudske pravljice o najmanjšem in najmlajšem sinu bomo Slovenci svoj prispevek svetu lahko dali s svojim dovršenim poznavanjem dejanja in krivde - kajti v resnici smo mater Zemljo zatajili, Ta drobni literarni privid pa še ni dosegel naših velikih bratov - atomskih bojevnikov, Ti merijo globino svojega duha še vedno z besedami stvarnik, vojna zvezd, pospešek, hitrost. Zanje je Zemlja v resnici Cankarjeva podeželanka v smešni kmečki opravi gozdov, morij, rečnih meandrov in prepričani so, da Ji moramo - preden Jo predstavimo vesoljskemu občestvu fantastičnih junakov - priskrbeti nekoliko bolj atomski videz; gozdove izkrčiti, reke meliorirati in ujeti v betonska korita, betonirati, betonirati... Kako pa tokrat odtehta tehtnica modrosti? Problem Je v tem, da naša elektronska tehtnica, ta sodobni »merometer«ne ve več, kaj pravzaprav meri in tehta. In ko Ji potem razložimo, da tehtamo vrednost materinega naročja in njegovo varnost, najprej onemi, potem pa samodejno našteva in izpisuje: Zemlja - 3 oceani, 7 celin. 510 milijonov krn2 površine: kopno 29,2 %, 70,8 % vode, rotacijska hitrost 461,1 m/sek., oddaljenost od sonca 149,6 milijonov km ... Od nekod pa smo izbrskali staro tehtnico, ki še pozna težo »dobre vage«, kakršne noben račun ne more izračunati. In zadišalo je po domačem vrtu, sadni potici, ki jo zna pripraviti samo še babica (čeprav je njen recept v vsaki svetovni kuharici za mikrovalovne pečice), zadišalo je po zoranih njivah, po soli morja, po letni nevihti, po smoli razbrazdanih dreves, sence so se pomešale z obrisi v novo podobo nepoznanega sveta, slišali smo skrivnost vetra in grožnjo ujme -»simfonija senc, vonjev in občutkov« (F. Capra) nas je preplavila in vprašali smo se, kaj se je vendar zgodilo z nami, da smo izgubili vse to bogastvo. Odgovori! narti bo R. D, Laing, angleški psihoanalitik, rekoč: »Ta situacija izhaja iz tistega, kar se je zgodilo v evropski zavesti v času Galileia in Gjor-dana Bruna, Ta dva človeka sta povzela dve paradigmi - Bruno, ki so ga mučili in zažgali, ker je dejal, da obstajajo neskončni svetovi, in Galilej, ki je dejal, da je potrebno z znanstvena metodo proučevati svet tako, kakor da na njem ne bi obstajala nikakršna zavest in nobeno živo bitje. Gali-lei je izjavil, da imajo le merljivi pojavi dostop do znanosti. Dejal je: Česar ni mogoče merili in izme- riti, ni znanstveno. V pogalilejski znanosti je to dobilo naslednji pomen: Česar ni mogoče izmeriti, ni resnično. To je bila najmočnejša popačenost grškega doumevanja narave kot phycis. kar je živo, vedno v spreminjanju in ne ločeno od nas. Galilejev načrčt nam ponuja mrtev svet: iz njega so pregnani vid, sluh, okus, tip in vonj, obenem z njimi so odšle tudi estetske in etične senzibilnosti, vrednote, kvalitete, duša, zavest, duh.« Mi pa lahko dodamo še, da smo skupaj s to senzibilnostjo izgubili tudi tisto mitično dimenzijo, ki Je edina špranja, skozi katera moremo ljudje kradoma uzreti svet v njegovem nastajanju, bogove v intimi porajanja ali Čas, kako se izvija iz Kaosa. Iz te zevajoče praznine je najprej nastala Zemlja - Gaia, nas poučuje stari Hesiod, in prav ona je rodnica Neba in Morja, je zaščitnica svojih božanskih otrok (Titanov in Kiklopov) pred zamopa-šnostjo očeta Neba pa tudi tista, kijih prezira, ko so okrutni in kršijo naravni red (isti Titan Kronos) ter jim zato odreka materinsko zaščito in podporo. Bledo senco teh močnih prvinskih čustev, za današnje pojmovanje materinstva že kar tujih, kakršna pa deloma še poznajo usode Junakov grških tragedij (Ifigenija, Orest ali Medeja), še danes ohranja Narava; nepotvorjena, elementarna in prva Mati. J. E. Lovelock v knjigi Gaja pravi: »Hipoteza o Gaji je za tiste, ki radi hodijo ali pa le stojijo in strmijo, se čudijo Zemlji in življenju na njej in razmišljajo o posledicah našega lastnega bivanja. Hipoteza je alternativa pesimističnemu pogledu, ki vidi naravo kot primitivno silo, ki jo Je potrebno ukrotiti in si Jo podvreči. Je pa tudi alternativa prav tako neveseli podobi našega planeta kot brezumne vesoljske ladje, ki brez voznika in brez namere za vse večne čase kroži okoli Sonca.« V stari Grčiji Je bila Zemlja naša velika mati in boginja - Gaja, o dobi novoveških znanosti pa velja, da jo je prav od začetka zaznamovala naša odtujenost od nje; Descartes je živali primerjal s stroji, saj nimajo duš, medtem ko človek s svojo nesmrtno dušo čuti in je sposoben racionalnega razmišljanja. Z drugimi besedami to pomeni, da lahko bolečino zavestno čuti le človek in daje krutost do živali brez pomena, saj se bolečine ne zavedajo nič bolj kot kakšen predmet. Krščanstvo je doseglo, da je bilo takšno grozljivo prepričanje tedaj splošno priznano in niti ni pomembno, do katere točke mu Je sledil sam Descartes. Bolj kot to nas zanima »kako se lahko modrost zaprte mestne skupnosti loči od naravnega sveta« (J. E, Lovelock). 18, stol, pa Je vendarle prineslo prvo razpravo o živi Zemlji: J. Hutton je primerjal takrat odkrito cirkulacijo krvi s kroženjem elemen- Spoznala sem. daje življenje na drugi strani oceana drugačno, ima drugačne vrednote, celo prazniki se praznujejo drugače. Za prvi november nisem videla goreti na pokopališčih niti ene sveče. dni Le s težavo sem prebolela deveturno časovno razliko, zato priporočam vsem, ki letijo z zahoda Amerike, da še nekoliko postanejo na Vzhodu in tako prebrodijo krizo. Menije zmanjkalo časa in Kmalu nov podlistek "I tov v naravi. (Nadaljevanje prihodnjič) 4 Odgovor je bil, da oni živijo z živimi in ne z mrtvimi. Tudi rojstvo prosiav-lajo nekoliko drugače, a o tem kdaj drugič, Najbolj tienarja. Maja Šeruga boleče pri vsem potovanju pa je bilo privajanje na domače razmere, in to v smislu časovne razlike, ki mi je delala preglavice kar štirinajst I i.-. 4 it KMETIJSTVO ČRNCI, p. o. Črnci 2 - grad 69 253 APAČE M 1, lili hi Pot stri hč Ijs »e šc« mi ctl 1 Hil Ptc tm ai ih Ph sil !t| Eti la jen tol, I Ut Pili r Zi PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV NA JAVNI DRAŽBI po zelo ugodnih izklicnih cenah I. STROJI IN OPREMA MIZARSKE DELAVNICE 2. TOVORNO IN TERENSKO VOZILO 3. STROJI IN OPREMA MEHANIČNE DELAVNICE 4. KMETIJSKA MEHANIZACIJA (KOM BANJI, TRAKTORSKI PRIKUCCKI, DROBILNIK, PRIKOLICE 411 “ hfts Pa Pili la, i h ,4: Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo 9. 9. 1995 ob 9. uri na PE Zihlava . mi Ščavnici (razen strojev in vozil pod St. 1 in 2) in na PE Črnci ob 13. uri (pod št. l, 2, Na obeh lokacijah bo mogoče uro pred dražbo plačati 10 % varščino od izklicne na sredstva bodo v tem času na ogled, licitirana pa po vrstnem redu s seznama na po® ^nrtf^ i * kaciji. Kupljena osnovna sredstva je potrebno takoj plačati po izlicitirani ceni s 5 t davkom in odpeljati. Za plačana in neodpeljana osnovna sredstva ne prevzemamo oo^' Prodaja poteka po sistemu VIDENO -KUPLJENO, zato Je izključena vsaka niožnoS' ii (tni zaradi kakovosti. INFORMACIJE po tel. št. 069 69 018 in 69 070, KURBOS. 1 I titj J Ije h 1 ko SCSTDCSCTlfTKOPAUSKC KULTURE V MLRSKI SOBOTI II ti bazen za plavače in za neplavače. Iz gotovih razlogov je to seveda pravilno, vendar pa bi se lahko izvedlo tudi bazeni združeno. V prilog zadnji izvedbi govori v prvi vrsti cenejša izvedba, tako betonskih kakorvodo-vodnih del. Drugič pa pridobimo na dolžini bazena in je tako mesto 33,5 izpod terase okrog p ne pluskajo na pj^ 'sl bolj skromni in 9 vodo v valovanje, prišle v poštev, lah^ । i v '3 , 1 (11*1 Trt prišle v poštev, renčni 1 m izrabi v slučaju tekem, itd. dovodi večja zvezi z nogometriim igriščem se naj predvidi prostor za tenis igrišče, ki se da žeto rentabilno izrabiti - poleti za tenis, pozimi pa za drsališče." Ker se nam Ledava ponuja v tako idealni legi kot naravna meja proti severu, se naj predvidijo naprave za veslaški šport. V ta namen bi se zgradil jez kot podaljšek Benkove meje. Ta jez bi zvišal nivo vode za približno J m. Bregovi Ledave bi se razširili za S~8 m nazaj do mosta. Globina vode bi se zvečala daleč nazaj v Hazane-rijo ter omogočita veslanje približno v dolžini t km. Ob desnem bregu bi se postavila manjša čolnarna za privatne čolne pa tudi za čolne, ki bi se izposojevali. Za situiranje otroškega igrišča leži zemljišče skoraj predaleč izven mesta, prav posebno če pomislimo, da se bo Sobota razvijala proti jugu, globoko v današnje njive, od koder nam je že sedaj po večerih prav romantično migljajo poedine prijazne lučke. Za otročičke bo ta distanca precejšnja in se utrudijo predno pridejo do cilja. Če pa se kljub temu odtoči občina za ureditev otroškega igrišča v zvezi z omenjenimi napravami, ne sme biti tu nič kar bi oviralo brezskrbne otroke v njihovih igrah. Urediti bo treba nasade z domačim drevjem f fo-pol, jagnjed, lipa, itd.), tako da otrok in narava raste in bohoti v rabit harmoniji. Skrbeti se mora za razgled. V ta narrren pribe v poštev naša Gorička, na katero imamo od tu res tep pogled. Soince nam sije v hrbet, tako da nam ne blešči pred očmi in imamo nemoten razgled po lahno valoviti silhueti ter na tu in tam svettjikojoče se zvonike. (Bodonci, Sebeščan, sv. Benedik itd.)« (Podčrtala M. H.J V tem času je bilo zemljišče, ki ga po nekdanjem Szapar/jevem gojišču tazanov še danes imenujemo Fazanerija, že razparcelira-no in prodano. Soboška občina ga je sicer uspela odkupiti od Jugoslovanske udružene banke Zagreb za 597.000 Din, vendar ga je še istega leta ( 30. VI. 1934 ) ponovno prodala na javni dražbi. Na srečo sta bita kupca le dva: Benko in Hartner. Po Novakovem prepričevanju in pisanju, da nam je Fazanerija prepotrebna in da se »nikakor ne sme dovoliti, da bi se izsekala, parcelirala in uničila, kar bi bilo za naš kraj usodno«, sta se nazadnje tudi tadva odločila, da se »v dobro ljubljenega mesta« odpoveta do- bičku in kupljenim parcelam. Fazanerijo sta za izdraženo ceno prepustila soboški občini. S tem dejanjem je bila Fazanerija rešena, dostopna je postala vsem prebivalcem in kot taka je dobila vlogo mestne zelene cone. Njena ohranitev pa ni bila odločiF nega pomena le za ves nadaljni urbanistični razvoj mesta Murske Sobote, temveč tudi za gradnjo kopališkega kompleksa. S situiranjem v naravno okolje zunaj mestne pozidave, se je gradnja kopaliških objektov zelo pocenila. Soboško kopališče so tako varovale naravne kulise zelenega gozda in ni bilo treba graditi betonskega »obzidja«, ki ga morajo postavljati okrog kopališč, ki ležijo sredi mesta. i I l i -J SOS S telefon za ženske In otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od IS, do 23, ure. ZGRADITEV SAMEGA OBJEKTA Občinski odbor je načrtoval gradnjo kopališča že v letu 1934, in čeprav je bil septembra istega leta v notici v MK napovedan skorajšnji začetek gradnje, se je zadeva zavlekla v naslednje leto. Kljub temu da nekateri vidnejši občani, od katerih se je pričakovala podpora, še niso prispevali denarja, se je v tem času v občinski blagajni nabral že znaten znesek. Že ob prvi pobudi za gradnjo je Hartner predlagal bazen v merah Pogled na zaokrožene vogale velikega bazena. 33 1 /3 m X 15 m, ob tem pa še manjši bazenček za otroke. Najbrž zaradi finančnih načdov od teh dimenzij ni hotel odstopiti, kljub temu da je Novak načrtoval bazen v dob žini 50m, ki bi se lahko uporabljal tudi za uradna tekmovanja. Predlagal je funkcionalno rešitev, vendar do izvedbe te ideje, kakor je napovedal, kasneje res ni prišlo »Najvažnejša je seveda naprava bazena, katera bo izvedena v že določenih dimenzijah. Misli se deli- m dolžina lahko 50 m. Bazen nepla-vačev bi bil ločen od drugega dela z žično mrežo, ki bi se dala v gotovih slučajih odstraniti. Seveda je globina vode za neplavače mnogo preplitva za plavače. Ta nedostatek bi se pa odpravil z dvojnim nivojem vodne gladine. V vseh novejših kopališčih namreč je urejen bazen tako, da se more vodo v bazenu dovesti do valovanja, kateri valovi so normalno 1 m visoki, to se pravi, da je normalna vodna gladina 1 m Si 'I 'ii n kil ^1 n ( % lil Pt Pij( kr 1 * Et /i Pi zen.Stem ip' gornjega smo imeli naMKP WI iij^ neplavače npr. se ta globina v aW jed' na 140-150cfti. # ijjj zen. S tem se smo se J boko za plaw»is Jasno je, 50mvvseho2^g_^et^^f, kakor prejšnji tekmah zelo |ii/y' nimi gtftah. 1934, str.1,21 (dali® 1 1)111 gl 52^^ I ^^E&mbfa 1995 2/ kronika 'j Vozniki, previdno! SfliSMr "I' šolskega leta se je dobro pripravila tudi pro- Ji ^'‘^Hiciia £ 1 . pregledali šolske poti in vzdrževalce '®*Pr«netTi "*’'''”’'^®^'*ta*P*Pra''ilnosti. Hkrati so še enkrat preve-drugo signalizacijo na poteh, ki vodijo do po** namreč po zakonu dolžne izdelati načrte varnih tango '‘‘ta’* policisti v prvih šolskih dneh opravljali ?"*' itteiVt bližini šol. Letos bodo prvič uporabili tudi mitosti in bodo do kršilcev prometnih predpisov zelo Rotili; bodo pozorni na prehitro vožnjo voznikov, izsi^evai^e r posebej pa bodo opozaijali na obveznosti voznikov do pe- j lil* nJ, j p* "ta Če na prehodu opazite otroke, starejše, onemogle ali invalide, vedno ustavite in jih pustite mimo. Ko pripeljete do kraja, kjer jc prometni znak »otroci na cesti«, pred zaznamovanim prehodom za pešce tn na delih cestč, po katerem hodi veliko pešcev, vedno zmanjšajte hitrost vozila. Seveda pa na cesti, prekriti z lužami, vozite tako, da ne škropite pešcev, kolesarjev ali voznikov koles z motorjem. opremljenost prvošolčkov z rumenimi rutica-Slednje so zunaj naselij obvezne za vse, ne le za MILAN JERŠE bile letos prvošolcev ' ' ''■•■lici K *■ ’ ** ■/ V " ’’®^*'«ašolskc- pozornost usme- E:| 1*^ do Sol, 44...?."®,« letos na el— -foi na sloven- ^‘vvoJ? izbilo '"'"itvjL h ■ Pn PsSci), !“ >''''‘10 i u:;_____________ jc do-nikoli b_ ZlTlernn f>CL jih je bilo 'l“ hukio in lažje ran- "oJj: sto- Smerno hitrostjo. •I S' l!W»l>li^ PREVIDNO ČEZ CESTO! f Praznik obmejnih gasilcev v nekaj kilometrov od avstrijske Radgone oddaljeni vasi Gorca je bilo v nedeljo tretje obmejno srečanje gasilcev. Pridružili so se Jim tudi gasilci iz severovzhodne Slovenije. Nastopilo je kar 46 gasilskih ekip z nad 500 gasilci, Prvo obmejno srečanje gasilcev je bilo leta 1993 v Žetincih, drugo pa lani v Gornji Radgoni, Pomerili so se člani in članice v tridelnem napadu in Štafetnem teku. Večino prvih mesto so zasedli slovenski gasilci. Slavili so: Cankova (ženske). Spodnja Ščavnica (ženske gostje), med A-člani obmejno območje Korovci, med B-člani Gornja Radgona, medtem ko so gasilci iz Šmartnega na Pohorju zmagali med A-člani gostje in Briani gostje. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, drugo leto pa bo obmejno srečanje gasilcev prvo septembrsko nedeljo v Gerlincih, F. Klemenčič Po novem tri vrste sodišč Ker mnogi ljudje sprašujejo, kako je po novem z organizacijo sodstva pri nas, je prav, da pojasnimo vsaj nekatere osnovne zadeve glede njihove organiziranosti. Najprej Je treba povedati, da ni več temeljnih sodišč, na katera smo bili nekako navajeni že vrsto let. Po novem zakonu, ki velja od 1. januarja 1995, poznamo redna, delovna in specializirana sodišča. V Republiki Sloveniji so; okrajna, okrožna in višja sodišča ter Vrhovno sodišče RS. Eno od 44 okrajnih sodišč, kolikor Jih Je v državi, Je v Murski Soboti, ki je odgovorno za zadeve na območju nekdanje soboške občine. Sedeži okrajnih sodišč pa so tudi v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. Okrožnih sodišč je skupno 11, eno od njih je tudi v Murski Soboti, in sicer za sodno okrožje, kjer so prej delovala temeljna sodišča s svojimi izpostavami v Ljutomeru, Lendavi, Gornji Radgoni in Murski Soboti. Obstajajo tudi štiri višja sodišča, ki imajo sedeže v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru ter Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani. Namesto prejšnjih sodišč združenega dela so uvedena delovna sodišča z zunanjimi oddelki. Eno takih Je v Murski Soboti, ki je zunanji oddelek delovna sodišča iz Maribora. Odloča pa o zadevah tudi z območja sodnih okrajev Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Sicer pa delovno sodišče obravnava in odloča o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, o premoženjskih zadevah itd. Med specializirana sodišča pa uvrščajo tako imenovana socialna sodišča, ki odločajo glede socialnih sporov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, družinskih in socialnih prejemkov. Krovno sodišče s tega po- dročja ima sedež v Ljubljani. MILAN JERŠE l^§odilo seje... IS tujcev policisti obravnavali le devet prometnih -Ataotajj n ' ItaJsledicami, zaradi kršenja javnega reda in miru ta -urski policisti obravnavali le devet prometnih UH “Utajj h •'"■"'Autauiii, zaraul nrsciija javnega n j.' ' tujcev ^’^^®vali ie enkrat. Na mejnih prehodih .kliL., hl*o izoolnievali nrifrniRV 7a vstnn v nnšn pa SO zavr- Matejo ‘Spolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Šlo 1 iK po 5 Jugoslovanov in Hrvatov ter za 2 Romu- “''divini □- .. n... ta. S 'Njenega državljana BiH -"K hri so policisti PP Murska Sobota pridržali do '‘'■žavljana Bosne in Hercegovine, ki je v izpo Smrt pod tovornjakom 30. avgusta ob 19. uri se je zunaj naselja Murska Sobota v Tišinski ulici zgodila prometna nesreča, ko je Igor K. iz Bokrač, ki se je z osebnim avtomobilom peljat proti Tišini, iz neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas. Takrat je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila Zdravko F. iz Domajinec. V silovitem trčenju je tovornjak zapeljal na osebni avto, pri čemer je Igor K. utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Poklicna gasilska enota iz Murske Sobote je vozili razdvojita in razrezala preostanek osebnega avtomobila, da so ponesrečenca lahko izvlekli iz vozila. i '»b k/^ttee H Bosne m Hercegovine, ki je v izpo ^it^'^'*8ali Prosenjakovcih kršil javni red in postopek pri sodniku za prekrške. Zaradi [(iH ^n!^’;I>!iX| J miru v zasebnih prostorih so morali policisti - -Dni '“^ečl ,1 v zascDiiiii pivsioiui su iiiuiaii puiivisu 1,',. "'site * "‘‘8®janje, kršitelji pa se bodo znašli pred sodnikom ki '^iioo vplivajo na odločitve marsikaterega tujega “JfL na h7? ‘‘'“‘k način priti v našo državo. Prejšnji torek "Uk. RI^iurL .. - ... ... . __ . . . .1 4 <1 J Lv I^Ogojev prehodih zavrnili kar 27 tujcev, ker niso izpol- * V 4rL Republiko Slovenijo. . ^fi^Visko opekarno sSS —' „ , je neznani storilec vlomil v proizvodne f ””18 100 ''asi- ki je v stečaju in proizvodnja ne poti 'v ™t Vi>d2 "A Odnesel je večje število tehničnih predmetov hiijmanj 120.000 tolarjev. ■I I ■ ^>^1 ?00 ■ta ®®**ojev n® mejnem prehodu v Gornji Radgoni so pri ''^itaiJci- „'^lj®nih zasegli skupno S ■Hob so predali sodniku za prekrške. 700 malokalibrskih in ostrih ZMEČKANI F1ČO - Grozljiv prizor sredine prometne nesreče v neposredni bližini Murske Sobote, ki je terjala smrt mladega voznika. Fotografija: UNZ Kakovostno prvo medobčinsko tekmovanje Eno od temeljnih dejavnosti gasilskih društev Je nedvomno povezano z izohraževaujem in usposabljanjem gasilcev, sestavni del tega pa so vsakoletna tekmovanja gasilskih društev, bodisi na lokalni, občinski ali državni ravni. Pomembna sprememba v ciklusu gasilskih tekmovanj, ki na območju nekdanje soboške občine potekajo v organizaciji Gasilske zveze Murska Sobota, je povezana z letošnjim letom, saj se glede na novo organiziranost lokalne samouprave uveljavlja nova oblika sklepnega tekmovanja najboljših ekip v novoustanovljenih občinah nekdanje soboške občine. Na območju soboške gasilske zveze je bilo prvo tako tekmovanje zaupano Gasilskemu društvu Tesanovci, ki se je v svoji 99-letni zgodovini pri varovanju pred požari in drugimi naravnimi nesrečami uveljavilo kot zelo uspešno, omenjena organizacija pa je vseskozi tudi nosilec in pobudnik razvoja kraja. Gasilci 23 članskih moških ter sedmih ženskih desetin, kolikor jih je prišlo iz devetih občin nekdanje soboške občine, so tekmovali v suhem tridelnem napadu in štafetnem teku. Prav vsi nastopajoči so pokazali veliko stopnjo znapja in izurjenosti, kar je največje jamstvo za uspešno posredovanje ob naravnih nesrečah in požarih. In kdo je bil med dobrimi najboljši? Med člani A je bila to desetina iz Rakičana, ki je za 1,3 točke premagala drugouvrščeno destino od Svetega Jurija (880,3), ekipa Puževec je bila tretja (875,4 točke), četrti so bili cankovski in peti tišinski gasilci. Tudi med člani B je bilo v končni razvrstitvi zelo tesno, saj jc bila desetina iz Murske Sobote samo za 0,80 točke boljša od gasilcev iz Filovec (876,8), gasilsko društvo Šalovci pa je bilo z 851,4 točke tretje. Pri članicah, kjer je tekmovalo sedem desetin, so največ pokazale gasilke iz Vadarec, Cankove, Tcšanovec, Domajinec in Sodišinec, Pokal za najboljši tridelni napad Je prejela članska ekipa od Svetega Jurija v Prekmurju; za najhitrejši štafetni tek pa ekipa s Pertoče. G. G. Poroke Ik K V«. . ^IlCihPl c . K > n J niinuio srede I % Icn-r'^-“ državo. Predali So minulo sredo prijeli dva Romuna, ki Etn ile- , u.p..| ----------i so ju madžarskim mcjnini oi- . “ISO j ■ ■'Jakeri pomurskih mejnih prehodih zavrnili 14 Ro-Y> /talcev, 7 Hrvatov ter Madžara m državljana ZRJ, 'H v J ' pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Ar.. 'L, iZh^i * Jijvdiuv ICJ ivj4tU44id lil v }>. P®8ojev za vstop v Republiko Slovenijo, l(ic'i'" “liuov oeznani storilec vlomil skozi okno bifeja ■ ''bi^"' itaizo Radgona. V notranjosti jc preiskal preda-^tvi 1 /iruT Arsnil ‘7. kovinc ukradel I.4(M) tolarjev ter popil stek® ht vlomom je povzročil za 25.000 tolarjev gmol- Č’ 'ta Si”*’ M Pi^ehodih so minuli četrtek zavrnili 20 tujih 3 '^Ponjevali pogojev za vstop v Republiko SloveL "3^“'■l^ov, 4 Makedonce, 2 državljana ZRJ '^^^bnega avtomobila L septembra okrog J)|,^ jezeru, je neznani zmikavt vlomil V D. ***'**«el Je torbico z denarjem in dokumenti. 'I J. fb. 5crs»ih i te izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Uk" 'n posegu gasilcev iz Puconec in Gorice je J 0|-„ lil ^ral 5 metrov pogorelo, ogenj pa je uničil e e za okrog 300 tisoč tolarjev. Vzrok ?, taijcev .............................................................. Samovžig v Pertoči Minulo soboto ob 6.30 je zagorelo na gospodarskem objektu v Pertoči, Zgorelo je ostrešje gospodarskega poslopja, okrog osem ton slame in deset ton sena. Lastnik Milan H. je s tem oškodovan za okrog 150.000 tolarjev. Vzrok požar je samovžig. Ukradel avtoradio Lastnik osebnega avtomobila, ki je v soboto med 12. in 16. uro parkiral vozilo v bližini sejmišča v Gornji Radgoni, je bil gotovo neprijetno presenečen, saj mu je med njegovo odsotnostjo neznani storilec ukradel avtoradio. Njegova vrednost je ocenjena na 30 tisoč toferjev. Zmikavta privabil denar Prav tako v soboto, tokrat okrog 16. ure, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, last Liljane C. na Cvenu, in odnesel 45 tisoč tolarjev, Z vozilom v obcestni jarek Zaradi neprimerne hitrosti in mokrega vozišča je voznika osebnega avtomobila Štefana T., ki je vozil iz Bakovec proti Krogu, v soboto ob 5.35 zaneslo v obcestni jarek. Pri prometni nesreči je bil voznik hudo telesno poškodovan. Zavrnjenih kar 38 tiycev Očitno je konec tedna dokaj zanimiv za vse tiste, ki bi hoteli brez ustreznih dokumentov vstopiti v našo državo. V soboto so namreč policisti na pomurskih mejnih prehodih zavrnili kar 38 tujcev, prijeli pa so tudi dva državljana ZRJ. ki sta ilegalno prestopila madžarsko-s loven s ko mejo. Dokaj mirna nedelja V Upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Marko HROVAT, dipl, organizator informatike, iz Domžal in Bernarda ZVER, socialna delavka, iz Beltince: Jurij GOBEC, zdravnik, in Darja VNUK, dipl, ekonomistka, oba iz Murske Sobote; Rajko GO M BOC, kmetijski tehnik, iz Neradnovec m Tea KOMA-RlCKl, natakarica, iz Murske Sobote; Franc VUČAK, kmetovalec, iz Beznovec in Milena MERGEDUS, kuharica, iz Kraše. V Upravni enoti Gornja Radgona so se poročili; Danilo HAMLER, steklarski delavec, iz Črešnjevec, in Olga KAJDIČ, šivilja, s Plitvičega Vrha; Tomaž JELENC, monter, iz Virmoš, in Lilijana ŽINKOVIČ, prodajni referent, iz Apač; Črtomir GROS, kmetijski tehnik, in Matejka VNUK, oba iz Žepovec; Zdenko ROŠKAR, redar, iz Gornje Radgone, in Majda FRAS, blagajničarka, iz Črešnjevec; Štefan FEKONJA, poklicni voznik, in Nataša HORVAT, oba iz Gornje Radgone; Janez VRBNJAK, varnostnik, in Jožica PUKL, delavka, oba iz Črešnjevec; Anton HOLCAPFEL, kmetovalec, in Amalija KURNIK, šivilja, oba iz Nasove, VIDEM OB ŠČAVNICI - Štefan KARDOŠ, profesor slovenščine, iz Murske Sobote, in Metoda PERGER, profesorica slovenščine, iz Okoslavec; Miran ROS, kmetijski tehnik, iz Vučje vasi, in Dominika TIBAUT, študentka, iz Sovjaka; Silvester VUČAK, carinski deklarant, iz Skorbe, in Marija FLEISINGER, diplomirana pedagoginja in sociologinja, iz Starešincev; Marjan ZADRAVEC, monter toplotnih naprav, iz Križevec pri Ljutomeru, in Andrejka KETIŠ, tekstilna tehnologinja, iz Biserjan. V Upravni enoti Ljutomer so se poročili: F. KI, p^^^^Pli pQtt^ prehodih so policisti zavrnili 26 tujcev, ki '"I’ *^ledi q3 vstop v našo državo. Največ je bilo Ro- Pd J4 M v lldbv UlZaVU- INdJVvU JC Ul tv J' ''Makedoncev, 5 Hrvatov in 3 Jugoslovani. Zgodilo seje le pet prometnih nesreč-, v katerih je nastala le gmotna škoda, javni red in mir jc bil kršen v treh primerih, policisti so do iztreznitve pridržali vinjenega voznika, na mejnih prehodih v Pomurju pa so zavrnili 13 Makedoncev, 6 državljanov ZRJ, 3 Bolgare ter po dva Romuna, Ukrajinca, Hrvata in državljana BiH, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Danilo KAHR iz Turjanec in Milena OZMEC iz Stare Nove vasi; Božidar KUMPERŠČAK in Nada VERNIK, oba iz Ljutomera; Franc HEDŽEK in Stanislava ŠOŠTAR iz Veržeja; Milan KOVAČIČ in Milena ŠPUR, oba iz Logarovec; Davorin ZALAR in Brigita ŠTRAKL, oba iz Slamnjaka; Andrej CIMERMAN in Kannen RAJH, oba iz Ljutomera; Sebastjan ZADRAVEC iz De-snjaka in Suzana GOVEDIČ iz Stuttgarta; Milan PEVEC in Majda ZEMLJIČ, oba iz Bodi slavec; Drago PODGORELEC in Andrejka MAGDIČ, oba iz Ljutomera; Zvonko HERIC iz Banovec in Nataša VRBNJAK iz Šalinec; Jožef KOSI in Dragica KAMERLIN, oba iz Mekotnjaka. ČESTITAMO! MJ 22 vestnik, 7. Šport j P« Prva državna nogometna liga Izola : Beltinci 0:2 (0:2) Izola - Igrišče Izole, gledalcev 500. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelca: 0:1 Škaper (10), 0:2 Sirk (34). Beltinci: Zver, Godina, Nejman, Sirk, Ilič, Šarkezi, Črnko, Ci-rkvenčič, Baranja, Cener (Džafič), Škaper (Herceg). I.SNL Rezultati - 6. kolo Izola : Beltinci 0:2 Mura : Primorje 1:1 Maribor: Gorica 1:0 Korotan : Rudar (V) 2:0 Publikum : Olimpija 1:1 jtffiaaiEiigr« vsuuBgax Pm zmaga Beltinec, Muri samo točku 1^ Mura: Primorje 1:1 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 2000. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelca; 1:0 Khlebalin (18), 1,1 Vončina (48). Mura: Černjavič, Baranja, Bloudek (Kmetec), Čifer, Poljšak, Alihodžič, Breznik, Gajser (Brežic), Kokol, Bakula, Khlebalin. Druga državna nogometna liga N^ta : Piran 2:0 (0:0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Vozlič (Kristan Vrh), Strelca: 1:0 Dominko (62), 2:0 Baša (90). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, D, Novak, KOveš, Drvarič, Hranilovič, J. Novak, Prekazi, Tadič, Dominko. Tretja državna nogometna liga Bistrica : Bakovci 1:3 (0:1) Slovenska Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 200, Sodnik: Hu-selja (Velenje). Strelci: 0:1 Vogrinčič (18), 0:2 jančar (71), 1:2 Hren (77), 1:3 Gabor (79). Bakovci; Šiftar, Holcman, Buzeti, Papič, Jančar, Bencak (Emiša), Baranja (Gabor), Zrim, Fras, Cipot, Vogrinčič (Kerčmar). Očanci: Paloma 3:1 (0:0) MURA Gorica Primorje Rudar (V) Korotan Olimpija Maribor Publikum BELTINCI Izola II. SNL 6 3 3 o 11:4 12 632 1 9:4 6 3 2 1 9:6 6 3 2 1 7:4 631 2 8:6 6 2 2 2 11:10 6 2 13 10:9 6 13 2 13:12 6 1 2 3 3:11 6 0 0 6 1:16 Rezultati - 4. kolo Nafta : Piran 2:0 Napredek: Šentjur 0:0 11 11 11 10 8 7 6 5 0 Rudar ; Železničar (Mb) 4; 1 Železničar (U): Drava 2:2 Naklo ; Koper 1:1 Šmartno: Mengeš 2:1 Črnuče: Radeče 5:1 Vevče : Zagorje 0:1 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 300. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelci: 1:0 Lipič (52), 2:0 Kerčmar (54), 3:0 Lipič (86), 3:1 Bezjak (88), Odranci: Marič, Balantič (Kreslin), Rozmarič, Cener, Zver, Hozjan, Kavaš (Vegič), Horvat, Lipič, Košar (Kerčmar), Meničanin. Kovinar : Turnišče 1:1 (1:0) Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 200. Sodnik; Jozič (Velenje). Strelca; 1: 0 Mačukat (28), 1:1 Albin Lackovič (87), Turnišče: Stamenkovič, Temar, Albin Lackovič, Toplak (Škafar), Mujdrica, Houbar (Jaklin), Albert Lackovič (B. Lebar), Vori, Pal, S. Lebar, Pucko. Beltrans : Aluminij 1:2 (0:1) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik; Novak (Maribor). Strelci: 0:1 Hojnik (35), 0:2 Huzjak (80), 1;2 Ropoša (86). Beltrans: Kuzma, Veberič, B. Osterc, Hošpel, A. Osterc, Kavaš, Golob, Ropoša, Makoter (Kosi), Z, Osterc, Puhar (Prašnički) (NŠ) Črnuče NAFTA Šmartno Drava Želez, (U) Rudar (T) Šentjur Napredek Piran Radeče Koper Naklo 4 3 1 0 15;3 431 0 6:0 421 1 8:7 421 1 5:4 4 1 3 06:3 4 1 2 1 4:2 4 1 2 1 4:3 4 1 2 1 2:2 4 1 2 1 3:4 4 1 2 1 4:7 4 11 2 3:4 411 2 3:6 želez, (MB) 4 11 2 4:8 Zagorje Vevče Mengeš 411 2 3:9 4 1 0 3 2:4 4 0 13 4:10 III. SNL - vzhod ŠPORTNA NAPOVED VHI Rezultati - 3. kolo Bistrica : Bakovci 1:3 Odranci: Paloma 3:1 Kovinar: Turnišče 1:1 Beltrans : Aluminij 1:2 Unior; Pohorje 1.3 Dravinja: Steklar 2:1 Dravograd: Kungota 3:0 v športni napovedi št. 8, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoUgaša Beltinci in Mura, )e naš gost Mirko Zdravec, privrženec nc^ometašev Beltinec. Prognozirai je takole; Pari______________ 1, Korotan : BELTINCI 2. MURA : Rudar (V) 3, NAFTA: Mengeš 4, Unior: BAKOVCI 5. ODRANCI; Steklar Nap. 0 1 1 2 1 6. BELTRANS : TURNIŠČE 1 7. Rakičam : Kerna 8, Serdica; Tromejnik 9. Nedelica; Kobilje 10, Renkovci: Opel Horser 1 0 1 1 n Dravinja Pohorje BAKOVCI Dravograd ODRANCI Aluminij Kovinar 321 0 8:2 3 2 1 0 9:4 3 2 1 0 6:3 3 2 0 1 6:3 3 2 0 1 5:4 320 1 5:5 3 1 2 0 7:3 TURNIŠČE 3 1 2 0 4:1 Bistrica Steklar Kungota Paloma 3 1 0 2 8:9 310 2 5:7 3 1 0 2 2:6 3 0 1 2 4:11 BELTRANS 3 0 0 3 3:6 Unior 3 0 0 3 1:9 I. MNLMS ŠPORTNA NAPOVED ŠT.8 1. Korotan; BELTINCI 2. MURA ; Rudar (V) 3. NAFTA: Mengeš 4. Unior: BAKOVCI 5. ODRANCI: Steklar 6. BELTRANS; TURNIŠČE Napoved Rezultati - 2. kolo Les; Goričanka 1:1 Emal: Vesna 0:0 Apače : Kerna 1:2 Čarda: Tromejnik 0:0 Rakičan: Bratonci 3:0 Serdica: Lipa 6:3 T. Rakičam: Kerna 8. Serdica: Tromejnik 9. Nedelica : Kobilje 10. Renkovci; Opel Horser Serdica Rakičan Kerna Tromejnik Bratonci Goričanka Vesna Les Emal Čarda Apače Lipa 2 2 0 0 9:4 2 2 0 0 7:2 2 2 0 0 3:1 2 11 0 3:1 210 1 1:3 2 0 2 0 1:1 202 0 0:0 2 0 1 1 2:4 201 1 0:1 201 1 0:1 2 0 0 2 2:5 2 0 0 2 5:10 I. ONL Lendava Izpoliijene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Solmta, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 15. septembra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. Ime in priimek ter naslov: Rezultatl - 2. koto Črenšovci: Mostje 7:2 Hotiza: Kobilje 1:1 Dobrovnik; Panonija 0:1 Nedelica: Čentiba 2:0 Bistrica ; Opel Horser 0:3, Olimpija : Renkovci 1 ;3 črenšovci Renkovci Panonija Kobilje 2 2 0 0 14:3 2 2 0 0 11:1 2 2 0 0 2:0 2 11 0 7:1 opel Horser 2 11 0 3:0 V športni napovedi št. 4 je bil izžreban Damjan Fartek, Črešnjevci 100, 69Z50 Gornja Radgona. Nagrado lahko dvigne v uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev športne napovedi št. 4: Beltinci: Rudar (V) 2, Publikum : Mura 0, Maribor: Olimpija t, Izola : Gorica 2, N, Oprema, Primorje 0, Nafta : Železničar (MB) 1, Pohorje : Bakovci 0, Zreče ; Turnišče 2, Odranci: Kungota 1 in Beltrans : Dravograd 2. Nedelica Dobrovnik Hotiza Čentiba Olimpija Mostje Bistrica 2 1 1 0 2:0 2 1 0 1 6:3 201 1 1:2 2 0 0 2 2:8 2 0 0 2 2:10 2 0 0 2 2:13 2 0 0 2 0:11 10 10 7 7 6 5 5 5 5 5 4 4 4 4 3 1 7 7 7 e 6 6 5 5 3 3 3 1 0 0 6 6 6 4 3 2 2 1 1 1 0 0 6 6 6 4 4 4 3 1 0 0 0 0 I I Šesto kolo prvenstva v prvi državni nogometni ligi, ki Je bilo zaradi kvalifikacijske tekme za EP med Italijo in Slovenijo odigrano že v soboto, Je prineslo zopet nekatera presenečenja, kar pomeni, da bo letošnje prvenstvo desetih zelo razburljivo in zanimivo. Tokrat so razveselili svoje privržence nogometaši Beltinec, ki so v Izoli prvič letos zmagali. To Je bilo tudi pričakovati, saj so Beltinčani že na tekmi v Novi Gorici pokazali, da prihajajo v staro formo, ki je iz tekme v tekmo boljša. Seveda je moral prvi načeti mrežo nasprotnika kdo drug kot najboljši strelec lanske sezone Štefan Škaper, ki je bit v letošnjem prvenstvu še neopazen. Tokrat pa je večkrat nevarno streljal na vrata Izole. Ali bo s svojimi zadetki zopet razveseljeval, bodo pokazale naslednje tekme. Sicer pa so biti Beltinčani boljši od Izole, tako da bi bila lahko njihova zmaga prepričljivejša. Črnko in Godina sta namreč zamudila idealni priložnosti za gol. V tem času so se Beltinčani odpovedali Smječaninu in Pešiču, ki sta že zapustila Beltince, na treningu pa se je tudi poškodoval vratar Mojovič, ki je bil že operiran, tako da je vprašanje, kdaj se bo zopet pojavil v vratih. Tako imajo Beltinci z letošnjimimi poškodbami zares veliko smolo. K moštvu je tokrat zopet zaigral Cener, ki pa, kol kaže, še nima dovoli moči, da bi odigral celo tekmo. Nogometaši Mure sp_ gostili Primorje iz Ajdovščine in iztržili le točko, čeprav so načrtovali tri. Sobočani bi lahko tekmo odločili že v prvem polčasu, saj so bili veliko boljši od na- stitelje, ki so v nadaljevanju igrali pretti^^^ nizirano in zbrano, tako da so gostje stranjevalt vse njihove napade. Čeprav ft naprej v vodstvu, je zares škoda za dve Uš'' ■.i točki. .J V četrtem kolu druge državne Je lendavska Nafta gostila moštvo vič zmagala. Tekma je bila zelo zaitUK^j'- ^)i zmagala, lekma je bita zeio 2irmm gostje predstavili kot solidna ekipa- 4l ‘ --------- si Lendavčani zagotovili šele v tlrueivt' 1*^ j končnici tekme so Pirančani vratarja Starovasnika, vendar Je bik> , ■ ' Nafte vselej na mestu. Kot kaie, '^'*'^ najboljšo obrambo v drugi državni neg najboljšo obrambo v arugt arzar'“" ’ ligi, saj doslej nt prejela niti enega , Med pomurskimi tretjeligaši so presenetili nogometaši Bakovec, Bistrici z dobro igro premagati in so še brez poraza. Bakovčani sodf* polčasu ustvarili nekaj lepih priložnosti katerih so izkoristili le eno, medtem streli Frasa, Vogrinčiča in Cipota tančni. Pomembno zmago so dosegli\ -rs- «1 Z. (h >ti sp K metaži Odranec, ki so doma premagan^ j Sladkega Vrha. Zmago so si 1* šele v drugem polčasu, predvsem varnega Lipiča. Nogometaši Odran^t: . j koraku z vodečimi mošivL fui sr 'Vs. Franc Cifer (Mara) prihaja r staro formo. sprotnika in si ustvarili številne priložnosti za gol, ki pa Jih nespretni napadalci niso izkoristili. Naj-zre lejše priložnosti sta vsekakor imela Bakula in Breznik. Mura je ves prvi polčas igrala na polovici go- so gostovali v Mariboru in igrali s ji Si ........................................ I neodločeno. Turniščani, ki so nastopt'-vaka, so bili boljši nasprotnik, vendatšo^ igrali zelo ostro in celo grobo, tako da sta morala ig-rižče zapu- stiti kar dva domača igralca. Nogometaši Bel transa iz Veržeja so zopet na »la-hekK način ostali brez točk. Čeprav so zaradi izključi- i__________r; Marinko Šarkezi slov, vendar Je le enkrat uspela premagati zane- sljivega vratarja Strajnarja. Muro je pripeljal v vo dstvo Rus Chlebalin, ko Je z lepim volej udarcem poslal žogo v mrežo. V nadaljevanju tekme pa so biti Sobočani premalo pazljivi, kar se jim Je maščevalo. Vončina je namreč v začetku drugega polčasa presenetil vratarja Černjaviča, kije bil nekoliko zuni^i vrat, in žoga se je znašla za njegovim hrbtom. To je bil vsekakor hladen tuš za go- Novoustanovljeni Balinarski klub Murska Sobota je pripravil prvo tekmovanje. Sodelovalo je 5 dvojic in S Četverk. Pri dvojicah je zmagal BK Angela Besednjaka Maribor (Zajšek, Ferš), BK Murska Sobota (Peček, Prah) je bil peti. Med četverkami je zmagala ekipa BK Angela Besednjaka Maribor pred DU Maksa Perca Murska Sobota in BK Mura Dokležovje. Ženska ekipa BK Murske Sobote je bila šesta, moška pa sedma. FM, fotografija; J. Zauneker N <1'" r 'r »h tl pt( j Ml 1 J J Pil Ml bil Til ^5 ^iiT * vl> ^1 Aluminija Gajserja deset ® igrali z igralcem več, niso znali \ ber obrambe tve igralca , Aluminija Gajserja deset minut ptc igrait z Igralcem vec, niso znuu “t ifjpvlif' ne prednosti niti priložnosti za afil - Sl bo v soboto v središču enrt/fnnrt/c f j , < bi med Turniščem in Odranci v 1^ čakovaii pa je, da bosta točke osvojt m Bakovec, ki gostijo Kungoto, in BelVt^ 1 Sladkem Vrhu. 4.,-.. ) fefi" J 1^'' Nogomet “ V slovensko člansko nogometno reprezentanco za srečanje z Italijo so bili pozvani tudi nogometaši Mure Vladintir Kokol In Andrej Poljšak, kot rezerva pa Damjan Gaj- ser. V slovensko mlado reprezeA^^iL* y i lektor Drago Kostanjšek 1^/ j tiec Kristjana Zvera in igralca W Breriča, rezerva je igralec Muc® J II. MNLMS Rezultati - 2. kolo Smaki : Grad 1:3 Rotunda: Minicom 3;4 Šalovci: Križevci 2:0 Dokležovje : Cankova 0:5 Prosenjak, : Tešanovci 0:1 Hodoš prost II. ONL Lendava Rezultati - 2. kolo Polana : Nafta V. 4:0 Žitkovci: Graničar 1:0 Dolina; Kapca 1:2 Karate Grad Cankova Šalovci Hodoš Križevci 2 2 0 0 6:3 211 0 7:2 211 0 4:2 1 1 0 0 6:0 2 1 0 1 5:3 Tešanovci . 1 1 0 0 1:0 Minicom 2 1 0 1 6:6 Prosenjakovc(2 1 0 1 4:4 Smaki Rotunda 2 0 0 2 4:7 2002 4:9 Dokležovje 2 0 0 2 0:11 6 4 4 3 3 3 3 3 0 0 0 Polana Žitkovci Kapca Nafta V. Graničar Dolina 2 2 0 0 8:2 2 2 0 0 3:1 210 1 3:3 2 1 0 1 2:5 200 2 1:3 2 0 0 2 3:6 6 6 3 3 0 0 Priprave j reprezeoP^^ifi Na Pohorjft 27. .vgust. l' Ml h Ht t| t- t I, Sl, stilske karate ’'čef*?dj jih je vodil hi Nina Gaber, Kristjan nanje mladici ’ . stom in klube*' .ji, za napredek in tekmovalk Karate Nine C-aber, Kristjan ir’ Jtl 1 Jgnk 7- septembra 1 995 23 IR ^‘ogovor Šport 1 2 Belom Pavličem atletski štadion in športna dvorana J tl f ^loteviii v Murski Soboti primanjkuje športnih objektov, kar povzroča težave nekaterim šolam pri pouku telesne vzgoje in delovanju športnih društev. O tej problematiki so bile številne razprave na najrazličnejših ravneh, vendar se je vselej zataknilo pri denarju. Tokrat pa bo drugače. Kmalu naj bi v Murski Soboti začeli graditi atletski štadion in športno dvorano. Več o tem smo se pogovarjali z Belom Pavličem - načelnikom za družbeno gospodarski razvoj in finance pri Mestni občini Murska Sobota. pnraču/iu Me- a Sobota ste finančna sodstva pravzaprav i3 I* ifi proračunu Me-VLlTlu * < . , k**;, J - d.jjrii siy ...... zagotovili "'kn -jh . '."d'6,5 odstotka, namenjeno za Lh.. ^0 Snnrttvrt j,,:.. rti n , 'I ''Hkj Sobota, ki smo /a ll' liji 't i S^Ti, športno dejavnost za na- '8.« niso - Med večjimi naložbami sta vsekakor gradnja atletskega Stadiona in športne dvorane pri soboški prvi osnovni šoli. Morda najprej nekaj o gradnji atletskega štadiona, ki ga bodo poleg Solarjev prav gotova najbolj veseli atletski delavci in tekmovalci, ki delajo v nemogočih razmerah, a kljub tema dosegajo odlične rezultate? »Po sklepu sveta Mestne občine Murska Sobota in Mihistrstva za šolstvo in šport Slovenije bo atletski štadion na novi lokaciji, na zemljišču med šolo in parkom. Ugotovljeno je bilo nam- reč. da je dosedanja lokacija atletskega štadiona neustrezna, obnova pa bi bila tudi neracionalna, Šolski atletski štadion bo imel tartansko tekaško stezo, ki bo dolga nekaj nad 300 metrov, in druga tekmovališča za met krogle, kopja, diska in kladiva, skok v višino, daljino, troskok in skok s palico ter drugo. Načrtovalci gradnje atletskega štadiona tudi ne vztrajajo več pri umetni travi za hokej, temveč bo na štadionu naravna zelenica,« - Kaj pa športna dvorana. F kakšnem obsegu se ho gradila in za kaj bo uporabna? »Športna dvorana se bo gradila na sedanjem atletskem stadionu pri soboški prvi osnovni šoli. Dvorana bo velika 46 x 28 metrov ali 1350 kvadratnih metrov s pripadajočimi garderobami ter vadbenimi in drugimi prostori. Poleg pouka športne vzgoje na šoli bo športna dvorana zadovoljevala tudi potrebe športnih društev in klubov, saj bo zgrajena tako, da bodo lahko v njej tekmovanja v košarki in odbojki na najvišji ravni, tudi za evrop- I I S .tif /I 3 'r. liirke na Brdu . ?*inka MS (M. Slavič st.) prvakinja, Kord Benjamina C Lee (Makoter) b'S[ (jirk7' Bo bile osrednjo točko ■?*=' na dveletnih dobih 1> ’ Client starej- kA"n.SiE-._ osrednjo točko metrov dolgi a Darinka je letošnji tretji državni naslov pripadel hlevu Marka Slaviča iz Ključarovec. Pred tem je že zmagal Marko Slavič mlajši z Albatrosom na slovenskem kasaškem derbiju in z Dori Lobellom na državnem prvenstvu triletnikov. V velikem finalu za pokal Brda pa je zmagal Duras (J, Sagaj. Klučarovci) s kilometrskim časom 1:20,2, medtem ko je bila Leona 11 (S. Makovec, Ljuto- . Sla-zasedi (S. Jureš), Tako ' "litk-Pl .»I I "I Bh 'IWni4ini| je I a 'ožitill 2 'Meke?* “■CiIhIJp, S - Ob tej in župan ‘ 4ure Zauneker mer) peta. Ljutomerski tekmovalci pa so se uveljavili tudi v drugih dirkah. Tako je v malem finalu pokala Brda zmagala Fena (Seršen) s kilometrskim časom 1:23,0, Med tujimi in uvoženimi kasači je zmagal Benjamin C Lee (J. Makoter, Cven) s kilometrskim časom 1:18,7, kar je bil rekord dirkališča na Brdu, Drugi je bil Soulman (Z. Osterc). ska in svetovna tekmovanja. Mere namreč ustrezajo tem zahtevam, V dvorani bo tudi premična tribuna za okrog 500 gledalcev.« - Kdaj pa se bosta nova športna objekta v Murski Soboti začela graditi? »Zaradi spremembe lokacije za gradnjo omenjenih objektov bomo morali najprej poskrbeti za novo lokacijsko dokumentacijo, nove načrte in druge potrebne dokumente. Če bodo ugodne zimske razmere, predvidevamo, da bomo z gradnjo novih športnih objektov lahko začeli še konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Najpozneje pa se bo gradnja začela marca prihodnjega leta.« - Kako pa boste zagotovili potrebna sredstva za gradnjo atletskega štadiona in športne dvorane? »Sredstva za gradnjo novih športnih objektov v Murski Soboti so zagotovljena v letošnjem proračunu mestne občine in se bodo, če bo potrebno, prenesla v prihodnje leto. Ustrezni delež za oba objekta pa bo prihodnje leto prispevalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport Slovenije. Nekaj sredstev pa bo morala soboška mestna občina zagotoviti še v prihodnjem letu. Nova športna dvorana pri soboški prvi osnovni šoli bo po predračunu stala okrog 160.000.000 SIT, novi atletski stadion pa blizu 50,000.000 SIT. Poleg tega je Mestna občina Murska Sobota v letošnjem proračunu zagotovila sredstva še za nekatere druge športne objekte, med katerimi naj omenimo le večje: atletski stadion (20,000,000 SIT), telovadnico pri OŠ v Krogu (15,000. 000 SIT), tribune NK Mura (9,000,000 SIT) in druge.« Feri Maučec Namizni tenis Horvat nepričakovano zmagal Gregor Kocuvan (NTK Moravske Toplice - Sobota) je bil na nedavnem evropskem kadetskem namiznoteniškem prvenstvu v Haagu na Nizozemskem najboljši igralec slovenske reprezentance. Križe so bile organizator prvega odprtega državnega namiznoteniškega turnirja za mladince. Med 80 igralci iz 18 slovenskih klubov je sodelovalo tudi osem igralcev Moravskih Toplic -Sobote, med katerimi so se nekateri odlično odrezali. To še posebej vetja za Mitjo Horvata, državnega mladinskega reprezentanta, saj je pokazal odlično igro in nepričakovano zasedel prvo mesto, kar je njegova prva zmaga v mladinski konkurenci. V polfinalu je premagal Retelja (Krka) z 2:0, v finalu pa prvega favorita, državnega reprezentanta Petrovčiča (Preserje) z 2:1. Kocuvan in Solar sta se uvrstila med najboljših šestnajst. Več je bilo pričakovati od Solarja, saj je nepričakovano izgu- bil s Čadom (Vesna) z 1:2, Pohvaliti pa kaže pionirja Koščka, ki seje kot zmagovalec predtekmovalne skupine uvrstil v finalno skupino, kjer pa je zamudil priložnost za zmago s Petelinom (Preserje), Cigtit in Šbul sta zasedla drugi mesti v predtekmo- valni skupini, Zver tretje, Gyorek pa četrto. M. U, lur V Murski Soboti je bil mednarodni moški odbojkarski turnir za pokal Kmetijsko-živilskega sejma. Sodelovale so tri ekipe, medtem ko sc odbojkarji Zalaegers-zega iz Madžarske tekmovanja niso udeležili. Zmagala je Olimpija iz Ljubljane, ki je premagala Pomurje s 3:0 in Varaždin s 3:2. Drugo mesto je zasedel Varaždin, ki je s 3:2 premagal Pomurje iz Murske Sobote. FM, fotografija: Jure Zauneker Šport od tu in tam v Atletika - V Miirzzuschlangu Avstriji je bil mednarodni at- letski miting. Med 300 atleti so sodelovali tudi tekmovalci AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Prva mesta so zasedli: Polonca Horvat v teku na 800 m (st. d^lice) 2:3 i ,71, Daniela Žalig v skoku v višino s 171 cm (ml. deklice), Mojca Meglič v teku na 1000 m (mladinke) 3:23,20. Tretja sta bila Denis Obal v teku na 1.000 m (mladinci) in Cveto Cvetko v teku na 200 m (člani). Karmen Rauter (ml. deklice) je bila v teku na 800 m peta z no- Kajakaštvo Tri medalje Krožanom V Novi Gorici je bilo državno kadetsko prvenstvo v spustu za kajakaše in kanuiste na divjih vodah. Sodelovali so tudi tekmovalci Brodarskega društva Mura iz Kroga in osvojili tri medalje, Bronaste so osvojili: Beno Sakač (K-i). Miran Bokan (C-1) in Dejan Mi-holič ml, kadeti (K-1). An-dej Cipot (C-l) je bil Četrti, Robi Horvat (K-!) pa peti. vim osebnim rekordom 2:45,35, Peti je bil tudi Denis Šparaš v teku na 200 m (mladinci), šesta Anita Krančič v teku na 200 m in deveta Petra Zonik (obe st, deklice), G,_G. Šah - V Štrigovi je bil mednarodni šahovski Turnir miru. Sodelovalo je 128 šahistov. Lep uspeh so dosegli šahisti Radenske Pomurja iz Murske Sobote, Zmagal je namreč Boris Kovač z 8 točkami, Igor Kos je bil 6.5 točke deseti, Robi Radosavljevič s 6 točkami osemnajsti, Alojz Kos s 6 točkami štiriindvajseti, Štefan Režonja s 5,5 točke šestintrideseti. Najboljši mladinec pri Radenski Pomgra-du je bil Peter Kelemen s 4 točkami na dvainsedemdesetem mestu, najboljša ženska pa Lea Števanec s 4 točkami na šestin-sedemdesetem mestu. Atletika - Na tekaškem maratonu od Celja do Logarske doline, dolgem 75 km, je sodelovala tudi članica TS Radenske Jožica Šiftar in dosegla lep uspeh, saj je med ženskami v absolutni kategoriji zasedla tretje mesto s časom 7,45. Karate - Karate klub Murska Sobota vpisuje nove člane v začetni tečaj karateja. Vpis poteka n t I Začelo se je državno teniško prvenstvo za deklice do 14 let, I,:______J,.!..!,. 4-..j: nrv v/ Vnl.. kjer sodeluje tudi ekipa TK Murska Sobota. V prvem kolu je ekipa Galeja iz Malečnika premagala Mursko Soboto z 2:1, v drugem kolu pa je Maribor Branik premagal Mursko Soboto s 3:0. Na fotografiji ekipa TK Murska Sobota. Stojijo od leve: Peter Škraban (trener), Doroteja Gomboc in Tjaša Korošec. Fotografija; Jure Zauneker VESTNIK in šport Šah - V okviru prireditev kmetijsko-ži vi Iškega sejma v Gornji Radgoni je bil ekipni hitropotezni šahovski turnir. Med 12 ekipami so zmagali šahisti iz Velenja z 21 točkami pred Mariborom Branikom, 18, in Radensko Pomgradom iz Murske Sobote, 16 točk. Ljutomer je bil z 10 točkami sedmi, Bel trans Radgona pa z 8 točkami deveti. v Domu Partizana v Murskj Soboti, Mladinska ulica. Interesenti dobijo potrebne informacije po tel. št, 61 967. Badminton - V Trebnjem je bil prvi mednarodni turnir v badmintonu v kategorijah 14, 16 in 18 let. Med 95 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. V kategoriji tekmovalcev do 14 let je zmagal Miha Horvat. Jernej Novak je bil tretji, Dani Novak in Renata Gyurica pa sta se uvrstila od 5. do 8. mesta. (V. Sekereš) Šah - V Monoštru je bit šahovski dvoboj med Lendavo in Monoštrom, Igrali so dvokrožno na štirih deskalj, Zmagala je Lendava s 6:2. Po dve zmagi sta dosegla Gerenčer in Lonec, po eno pa Vida in Ivance. (J.G.) Hokej na travi - Hokejski klub Pomurje iz Murske Sobote je v Lipovcih organiziral mednarodni turnir v hokeju na travi. Sodelovale so štiri ekipe. Zmagala je Zelina iz Hrvaške pred Triglavom iz Predanovec, Lekom iz Lipovec in Pomurjem iz Murske Sobote. Tenis ............................. Državno prvenstvo v Soboti Teniška zveza Slovenije je letošnjo organizacijo državnega članskega prvenstva zaupala Teniškemu klubu Murska Sobota. To ni presenetljivo, saj so se soboški teniški delavci v zadnjih letih nekajkrat izkazali z odlično organizacijo mednarodnih teniških turnirjev. Za državno člansko prvenstvo v tenisu, ki bo od 7. do 10. septembra na igriščih pri Fazaneriji, se je prijavilo okrog 90 moških in 40 žensk. To je prvič, da bo člansko državno teniško prvenstvo v Murski Soboti, 24 vestnik, 7. septem^ J 5 J O. televizOski spored od 8. do 14, septembra X Ul co^ Sui LU X H Ul tu (OKJ fiC lU GO z Ul< 1-0 , o. Ul Ul GC I C0(0 II I ( GC Ul GO z lu:^ t Ul X UlO 11 tool IIJ o w!i! (OZ cc Ul sS ^^^O a£0 uio «« I I I X Ul tt s UJb£ H Ul X H Ul Ul C0X -z. LU > O in Z LU O ir> X Ul > o to < z LU > O O (n < z LU > O (f) < Z UJ > s c5 p A ■ X'S't"’'S' O-iO^OECrtO I o S*^ dfn n " s S d p-:3^'^ — S>^ = “* i2 I > ^_L I EraCO«* I CA I rtCrt-zij^ rals J _- fi^ra-a-ce-E^ - Es e-.. * Ji- 3 F r =■ S?^ E č E - 2 ; ■ R £f 2 S.’« ^51.3;; "F-i - !?>; Ji (/) ra .- rM “dZd— ce_rjG -■■■- ^"“GSu-.® ta 2 s;35E =■ o p a ?* ^.g:t::^-5 -oS-^^°z g ■ -■ -■ 1 £sr-i:o psi-, ° a ■ 5 = jf? E — ■'■^ a t > B .0 S 7§1^ = ""'-7ss.i. Si? 5^ 0 = 2 Sšž ■! o =2g-K;-^i “|?"1 J rt^l cijn. *.■ •cE,y '9 ■■ ira rt »ai- ,S 3 ;;, G S liSaEdSlE’F*^G R^OradC^ .I,R.^ V-»^j-- |££ Onl-^rt Etn. 9 te^-rt>^ oa9'^r- eo >C Lx“'§Sol«36-«S-g;2£^g7g5£d ■ i r'^''.P°?;t,£aja: “<-jr B 3 > T! -'OT^P'-e‘‘*^-i— iO rt 9 I '5^ 1 7>fi 1^2 = I — raCoG-sc _ 5 . r2 Rb. A - • *^ Z ■■' O O ra 'a R C --■ - 6 ■ - .; f o r. ;£,o = 3 .£ .2,0 B = E a j: a & ■ E - ---«"22=5 .SobPjJSbS .. . kii . . a. ■ E .»n ^2 1^1 *>< ra ' P P S »■6 ? « ■■E’ gQ rt I « UJ I rt . * I ■ M V rt > yJ! s’.^« »e? rt “. A n (N 7 '1 '5 6 O "O lO > 2 _ I " I <0 «j J? s e< S rt T tL 2-aS” rt o |S.«75-7=7"^ L.>o'E 1-5° g.E 'ri.^dicSr lLdX ra _ u 'O - M o .iSb ‘ • **■ , O rt to 4> _ ta ra d i! « S 22 ta C « 7; = 3 c in ,rt _ ' rt r£i” ® -5 fl"* vsooradhgo g « " 2'. ^7^3-? 2 = « ■; ' o ,?p ez'S® Ml 44 a. S d te f 5. > Q.c H 4o>NX>C raSCTjrt iT-j:^ XN CO;^ “ ".9 ■ (A I VI ^■O=os ,' IN m o ( a _u - t« "n — ? ra « F w a> ra E Pl :. rt 2 "oG c 2 F S 9 Ji 2 v a> č e rjh 1— r" g.^Q22;®>2 ■ ' ta 13 _ __ W l-l V V J fin £XI tS T? n «1 i*s ' — A »-Ah s. AJ ' O ■•— «J O'-( 5: t- ; . ? ==^ «0 ra.J g = " 'H = l; „ 3US5li7 = ■ 5 "š I Q u > s v L c7 * ra - ' ' 1: 1 E " t S S.2- ■ T "S ■- .ffl ra ■p '2x I 7 ■! S U iž 1.5 ■' -,33 E,S£2^ Eg > ? £.'« 5.S' - >5 I s. o 'e 9 £ > 4> rt J :d F rt ' m ’y/F JS 12 •n g ^0-9« r,' E raSo gS očrt 6jH”ra.Sy'' rtm Pstj-draiNu,- I =rt = O N OO — o •Š " 2 S s * ■ '■J i ' * •- — q 2 ? 2 in X .s Q < Z t '(d 2 o- g'« E > d ' E 2 .2 « d ► "S 'ra O '&:: -$■ ■ ‘ z ' z' e — -o 5 * . cr.E.rt 9.. ■* ' (A - E.;3 ■ “>* -T 1' . IF.sj| .5 £ :^ N ra « s 4> ._ E 3 'J T '' '.r 2 rt O ra zt c rt a 0 'T SEi f-pRT-Ji« e s; o v: o o g C JJ X te E. t« -■ I? _i »(J o O o O to "7 S€ ' hL?SJ-iI ’9^^’d rtrt« ■^^■^ i ■■..d'*^ 2 1 I g-^ ■ ■=msS“-s" ca X * <>0 Tl >rt o so C DC E S?\ rt N j- O d :p o« C O e-o?s c = ri id U'i-= b.—-_ -•□:=■ I h oo"«« .* '5i— 2’3i;w-^o^ I '“-S-nnsl-BŽ ^'"-“"3sf=F[jls“gŠS . ,--3*^ " g - e’ i I I o 2 «1- »o > “ E ® m £,S3«JzS£,r,SS^J, ■7z« ' u d ra E :3--X-h — **.— rtS-c — Z-raJ? p S; o e e £ ■- <0-"*: S.. 0 ■ “■ 1-111’j A rt oe, s -2j "^ «> «> J rt .3 .ir ’N ' =■• rt « 'm £ L s E 2:s J2 rt J Z7 vs 8:S" K l ± VI i£, 1^ > I g-o ^3« 3 ' rt J ■ M •5 E d ■iN O rt *i ra « ^ '— O 2 “ g i. ■** J— .“ lil -. .5 jj ^“o« JI o4 H - . , ra s« > o — o g -- J? “i ■w«,yo ,-02'“”-®-,2o3i" ’ -=N'.: li O.£ tj i ' «a ’— rt r ,ra>,Drt» I CQ C cM O 5-Sl? ** m 'O o rt .- =5 ■5sg:^|S rt rt 19 .2 ■ - a> * ra N <*-i —'CeiA— grt o ■ E O-tJ O C K d I P15 .7“ S ® « O X C ,s ■(> d - (K.20 S,o . 5o . c 1^*5 . -z 5._ ' e-;: - Sm'* eš^i!^ J — IH “ £ 'ra §o.«|-J^ 1 <>;?■= S ? £-■ «,5p 00 A i: .s 2 5 - E s .5 9 č.^ ■^' > .5 ra £ rt o *!l22'raA,— ^ra£ S-2SŠ'"' ■s..g e" P-? «- Ei££;''^;2 E 2 H s -"»op.. 2 S' ; 2S'’' P Ji ^ = i ■ 4 s','5“ E — rJ “ _ e = ^1 ' ' * ' □ Sl 5^^ s? - !=«■ = 9 ■*? ifr . * £ ■ i «'= '-S'^ 7- a=.s i- U' jU 4 »a: rt £.2 - ^5|^Si3 A 20 ': ” :s ivf g 7'1^ V^ rt ■rt m w • ‘ • v- ■■ " 113/4 ‘-ftf ,, ra — ra 43 CL « = g rt «0 '- 7S=:.S 2“''^ .j.-uj=;-'5>s-= . y iS^O s — «0 F**^^ S — o K rt 'O > d -u _► « I _ 235=2 5f,i 5 .1^1’ C FJ. oS I rt " — 1 *r - V3 O I - Urt *■ bNh»o9 ( » 5 — r I I " * ■ ■ rt lA ,E ■- F Q T? C ire-pSl« S“-S "2 — ■■"■Trt _ ^-3 ,-^kI- Sif > s £ g 5 75. > š s g »'^Ood 'S^ - g-- < - 7’ ■m; T-b S ' ' ^ _M *) “ ra*^ C I s “ « «E7''’ n Eo 2 2 *3 7 / ,2, N — rt 2>>i r ? o "S — ~ = 30 'tl' 0 ra VI 'o ,2 o c « 'h") ■-': ■77;'—rt E rt,.J — ■■ ' T -3 c H 19 " — :d .Z - r ra c 3 Si C S 2 ii Os ,°^ '--.|PS ^ =■ 'Z 'g "s ' J r' £ B «dSi£d ” ra-trt^ra 2 &š « «■■ Si: S n 0 (A td N rt O 2/ ^'.n o ' « ■rt rt ? -o I rt rt tl _ i o c V g tr — o « — 'j4Tl*^"d»d 'j?!®..? d-g 5 Š^:jŠ2 6 I 5-ŠS "Op 2 S o = •c 2'“Sz,^5 533 e o T — P "-“ o u> 2 ® rt rt "g “g' 'o '■?£,2--i'O9 c s c 00 ^ '! d — — bi 'E « _ ra tf m! ra i? N - Ji Sl .I- 't! .rt 5 ra M .0 ■ “rt 5. C 00 I d G 1^ a&.>T „ — - — rt 4> 1= 4O> c“« x7 c*®« . ** •*^ - E rt * E '0_.i0rt0tj0i - — bO go , " ■' tl ^ ' - ■ v ?i>e 2 rt 'T 3J«-.:^ E X rt — r- ,ra '-; 3 ,d rti—I rti—I < 5 E ■zs rt E .— — &2a . gr-" O 7=^ ' ra lA u d j; E 2 rt = M iw V « d ' I vi « s > S" p.w«:^.B§ S.; -I.S i^6o5’=2> “ e « £ E o-d^ □-£ J-® ' rt £Ji.,.- me I a_ «1 Sx ' S7s°3 o7-.3 eQ ., e 5 7'“''" 5 _ o**> I Orto»iR-rt'rt ' «1 o "i £0’2 2;£jV-5j, EOQ_j ”'rti^g<^-Z>rgs'^*:?Gra;= O' baZ..OBZ.>xitA xt rt > u S9 rt - " rt /5 rt 7 5 ra ra VI ifi u ta rt vj &V3 2 ' t " un &V5 2 7 — ^.5 ■ap £”0" 2'2 — - - rt I G E . A ra .M- 3 ' Cl S .2 .2 < £ 2.2 S'' o 'Ti^-ae '^.0.0—. ’r'rt>*do.4-— = TJ rt ^rj 5 ■■^ t I ra * OS,= ,2g?!a^5 - - =^-®7 2- S 4> O rt rt rt o J” ■L a «> V> O 3 W Q 'O O ? •- i S I t *” r ;^=^E ra 5 '■ ■ M n —< — m c. > ' *- 5 o I J >'5 _ 2 a7 1 (l"S5 ^'i f; P e ;§:: O m^!:2 ^:= ® I “ ■> in«? -E < -■;■ i^i: :E-aC — tN 3 IT -- Ml _ O) is «- * — — 4-. xui 4) rt rt 'IS 33§ - I ž f'' .-i^gdaMPj-PV b=‘E -0-0 JI ? 5 ' Z-ia°“= rt % “ ■ 1 br, ± T E^l T “ = o£y ■ a: M"! ?; .« C 'Š 5 -^:1 00 I — ra rt d — A — rt^ra — c^ a> rt rt > S ■ o rt (A St ' £ P! g i6 ■! & * ’”'^ j? G Id O O J?.o i 5 5,:-=|S§S7^'‘i ^>2 '•5SŠ.^’^t2"S ZSoo N EJ rt rt I ' in ra r d g Qo rt ra g.ky a S-S -^ O o o I o s M o S-s >2 I Q ■* S. « rt c ’| rt 5-" ^7^ - -° « 1 d.; s rt „ 2- ■U "■ I ^:^7O S .J S a C^,-^ -J7|73^r. S 1^ — s . L rt' s o _f £'*■>□ “gS. a. B L= 2.a • !>» =1 ra d o * h ' S 2 5 <3^.» E"b.a.— 5rt“'Cm7t'"H'’^ EČlo*5 ra« gx-s-,? , '7«Po>Oo . 2^°«^3S ■^'''' ' ^ — f-O.- 1S-SI2 S-,3 J 5 72« « ■^■lain '"“>«§-2° , £2 ' ■£ 2 S « R-. o .S ■? i^ElV 5 g Z ^ = j ^1^ wjidi>-SNG*ri3jra,^E “ p n § « 2 o 'g U = s 2 - ’ ' s * o C »z> " IZ a; rt 2*^ S '=^'S -7^ ■^u S^ESl f ria-S S ? I > > ? X 3- rt^ 2>N 7 rt . - CQ rt F E F” - Q .t,7° 3“-5 ’ " 00 o 7 IV », - (S r 7^ VI « rt 13ii Ji "i V) 4> E - M r I --Se. Š E g® ='”«a .2»(d ra o -S _ _ -, _J^J“|j — '32 rt i!lT5fc?.55^2£2®5 “■■"isjojifjig ..., TSe^sjiJSEnJc-i_.o;; .-.ii,- ik ?® i!-. rt d ^7 cA rt r« » £- «(-5 o,2S S e rt s=^ - rt */ rt (A < «> _* c “Sr co a o ?7 = O * •6 O — O rt rt |4 ^"E oc S§;zo.3 - . ■ s jS s Pl ■' ? ' S'<^sg.3'7=' ■ «3« pra^tA ,. ^ 2 c (A _ii O C rt E rt CA 2 in cc ■S Q < S ' ' eO^^S^NPiMPJO? 3 ' ?;2 ^7 Grt® ( d,^iJ-'.*^^eaX2 O « X - S V z rt c- rt 5 O 5“:25fi;;7a .2 '=^ 'Z o «75 ' s rt i »A .rarat^iiAK-■■•Li^ ef rt z c rt 9 Fnira^Z. ogxg^".-t7^ ■ — ^-1.', ’ .2b e T d ys — rt 9j ■« Lb rt E _ t Jrt -■ -■- :,^"7_ 5® -o-SjsSao s p ■SiO' .SS o-o — p — g < . y ei t « - -- F .3’C^ « * n^ V- :=iPS E J g ?■£ ‘=<=’f‘'- ■nrS Zu-Z .s-u £'!rJ ■ * ’ "d '■T t? zEL —- r* /1 ' .F > " c ‘rt o rt = 2"^^ ra o E "3 pj rt 5^7 ■rt. tfl rt ■ . —' rt ra 'O ” ra 5 -M = ■■ t 7;e E« E®,ac SiPijp '535 S - Q -Z. 5^ 'U' “ f : X 9 . ra_-:5—'’*5-=Si55 L* E ■u ra 5“= e c Ž wiX* >v O n “ rt - _ Jrt N , rt ra H 'C '■“ 'ST! C ra ^E^ ■irt“'^'r^E‘— ■Irt -— rt .,a rt •** jS ra te 2 Ed V3 > Irt d u ra>N c “-H -P J o 00' o rt s .a N "O "O o. c 2 ‘C ' i ' c cA rt ® c = c^ g £i£ ra > 3 o c '§ Ji* 5 3 c rti*' ' x: J2 rt 5* -IT kU 6 J ■3' ' E J 01 '«°ic«b'2,S5 ^SSEogs^lj.« ; £ ' S i = rt rs «0 a g z? rt c o ■ rt is SP rt o 0'^7 ’ S 1 S ?-■-.“ ' Cl rt ,. ,E -i* c> s'b > I CM .2. s O O O « š E .o®"a 75 E I £ ='Š I rt ta .d o rt C iL I O i -■S.« e 2 ^2 L v) “ ■ JT I rt ta .“ O 3S«.2Sj^=’g ®Q»E>6'oS ■5.5« to £ 3 3" ^'^■'^:3 ■■<■11;^ I a'E iP.^.Go 5 rt £ -T X c ra — t O s^ 0:5.s-^z "'8'2 5 g; «£ (Z 1° u a-o c.' rt N 'C A $ s = z;“ — e — v -■''Tt j3-7rJ(4 (if !l! p. Ss^ rt 0 • y.^S- I c 0 o Oh rt — o Sil; IiQ.E-£- , p go S“£3:SC6» ®.s2'rix k -J® °".E ' =!‘*^-s£Et - a S=^ šliS® .'. 7 il[' -4 'il *. C I d- I E «4 . ‘”P B 7“ « _..S P M S = H » ca 'O “ -§ - B I rt o ■ 'Š^T ., 'Z 5 " 17 Ji 'gia -jL o 1'P-č '■ " --oc'’'E2= = 5!'j’i^ E S o.'?2 -o Ž ■£ ■ " * H doS^ rt-^ ..„ ?Naa.2«So6|? ■■1 F P „ i MO P ril =• 7. ra mRftrtbO—r »5 ' =-357" “^2^=: -8.,.- , ‘S:S"o““>S'P^--'^S«S .- Z d "■ ' '■^ rt s « «rM a' - ."■ - 2 E - -z I o C g n rt = 41 4 z rt « — 5- 2 22 K 't ._ 'S '’!o ’ — E £ P 2:^2 ' jeo BOO M rt O «5^ - _ i7|s7,!52g.s !: E-£2.B'g^ ;= £■ v> >r9 ..Z rt E d d (A ra > 2 (n X o < 2 ti “ ,._ S'«-s.a5p. ^-- X , 'o M Q .m Q o S .5 = ® š-T .. p-es-^oc= oa.&-2.£ n - S ' K “ C rt' Cl «-S7P2ž sg2^ i:2Smpi.3“;» rt I- — — ■_“rt'5^'*'/'| “IhllingO^^p^! Ert:d‘rtraX^o**; " ?.£ c "'o- ■'7^^ rt in (rt -- ra T- ■* d- R ^^p ='8g IpS '7.-- ' = 1 c Q _ n T ■lO R-b J! z* r; .A 't't. o, i-ša’ - -J - v T3 J ra O n O o ra rt ' n, rtU rt * O C e: rt rt E “ - o E .2 . ,5 7 " " " — llsS5igž.y"^^So7’>o .;x--.p «°sSs^rs~s7T“|š;^o7|=s «^75g^!.|? ^ra-^-—rt—_ ITjoc.. R. (B-.. — t;2 El“ « .-«2.S__Mv.S<;^pZA£ “ ca.— — -741-r! B — T tA T n ------- -------- g =-5 9 grt> § 'S s J-> 't 0 rt o rt _ SS rao^rt— e 1 ril c §<=> rt rt rt o S ffi hS t 5® 7[i5 = Ett = ^ -= .PK o® . " E^sS « = iq 3' s p =S SiQ , -855 . s -o g,; S-S^ J) »H«3fl So ■6i'>5i-n2“':“i ZkR<' CO-^ rt JS,— df, ^"■n - I T. “■ n» S3'ff.= z B S >,p «‘ g - P H.a .M ®:3bN,§®-?5_i_ ' '^.pH , -S«g~s^ a ra E ra^. tATj*^ E”^ -cj"5S’o'’^‘''^k£ ^SO 2.P o » rt tfl I >- . 5 2 ■«=■■■ ^ - X ra B in > £ "ra i-U^Z« ra — ““Xra , 2 iirt '■"» ’ 'bSrawrtcirt»’3 I 2. E“5g5£5- = Br. ;d m ;d t 43 St-"Z' I rt .rt- T. Q ' N-= = -? n ^?.'S 4 s i _itL -< ® rt O C <1 lA rt o Kc > - 3i Jž o i7:;y-1 a "rt “* rt .rt' ® "S 0 ^■p.s S 5S e"_^2S -d -=—• rt s ■« c -c 'S = ' Z “ '^ M rt 3 W i o n Q" tA I- rt rt -U ftfS c “o7Z 5"?s* 5 5'Fs »-ofi^iC 2 — ^ -- ■ I o □ -Ts® y 150 t z T :E, 5 -g X 0 r- P C Q^L: E®3'"'''^iJa'” — — - CE . ’?®Sg?32«oS^2?QSi;.’ — ’OQOrtgg’3?rt ” ” - §rt ■’“ ‘ /IH ti SisN JvD ood^ZJrt « cA = •£7^'^-- " s z T« ^= 3 --ii’|= S a‘5Ss-E.p r C M rt v K '5 Sp- rt »9 > ^rt oc^A ® '! C O i aS ' Sfli > 2 2o ■ '6i < H o .J OJ 55=' “2-« = S:: P!^ ra ra ^e E ■—■ v .-.^ u> — Vb l*sl o e te rt f* "E o o. c O S O *> ra =’ C ra rt ' d ' o b. *- K ra dS^^SSCrt C '* n * l:2±gz^#75^i;a^^7'-= .. Sik . o::3rtOc:cX i”c No:=etsc_ ’ — s O 1: «2 rt rt .'(A N -3122 ■ 3;S"&2?e^:^S=i c 7 o c rt rt ra < s on"® . ’ rt o—"S o Q 4? ** L ?? J9 •cA 3. E “i s ■" -ra 2 I d O ra o 2 ’ c" > — - — rt ra2o_:rtrao SP.*' 3ai£=?.-°gs " .•OraoOR-t ašu5 ".ž SS-3.S.^ D 2 " S<^ ' C = — 'o S X . n""' .a on ------ra rt »d** 1— - "^S 5 ' L ” ' ■ ,^.2 ‘3 2b/5 _ I ‘2"a £0 " .d u t ’ O o m . n ■=77 o u ' rt E o ' £-no£. 3 2S ■ 01: £ 5-jZQ ■ (A c3 !s*' rt -rt a 'S^ I -r Po ' g«®«seš $ s £ 90 gkTJ rt rt 2 fd 1A c O O _ a- I S »A Ž ;i O rrt"t:?5rt***rai=: g-’ V 5 ■ lU ± ^. - ® ■ ? ® W> o A -S— '' ■« S''!'^ >3 E « c ,E : SS -e2|S £y-.Su I- rt 0 Ž'jyJ ’^. i‘"4 g ta rt ■ ■' '^ Q _ tA o J rt fr ** g !3 & rt i ' 6 O I rt egi'tž Uo “"-S S* c da. T .4 ri.S;, '. T-ga llfisili ' -St šil■ lA >Ca o ” ■E ■J K--9 ra . 73^0 r ‘5 « g I — ■ 'i P S J) ’ P J: --a «-s «< 3 3 z p c š .- rt ZIB ’ o rt E ra ra ^^ ■ pi^lisiCsg-. «-s « u. '2 E = jj“5x25 C.O*' -ct = ■§2 e-SN ' S ■ . 7!a-,: GO-Sb®’’^ - Ti'‘^5sSt f« ZE .- _ 'J » J -M .■ ja*', .“^s- o rt 2 co X < ■NI Q < Z - 3“ - — = ■: £3 :S-SSS.— rt 0 H " b I fr 3 , ra te :o 5^.3Šn!io-=Ss:^y ? sis g s s 1.1 Pt) : s g -1i p g iA <3. e- v rt >— O gS-5o. KJ 3» K-i lE > z; -: s > *' .W>V> - I («.2 < X a a? n ^* T'= “ I g 9i ra E. š ■d & c d rt d E 3l| 72* o E :.. B 1'1 a S « I '».S 5 ,J«; ■_ -c .2 's ■Fn^-a-s E'5:||g ■5: E = 55 g 3 3ii!-g.. g, .3:SSt^521^^7:|^ ^f-3g|S>S.S23^' IIstStI^sIsS rtoraoT- rt O «a P rt rt M >< ti rt Es F- rt BS"™=^ J C Ai ,> rt X F X co > & i g 2'-^2 h's"|ižS l«^šr « o^S.M 3.:; D ' je E ;5J rt . ’ ■ ^Sa^io2.S,g3 ,_ i 9.rtt^ 5:3 rt « .2 ng|rtŠ2'S5 T« ™ - e? & - = z,ra(a“ L-''5,*"i_— It- .1 ts,;-sie':;>$.s = a^ss|^’ : 5 3 -g ii z I-«* — o , ’ 2 5 Jb,. ^ = =5 ' E = '?xj ■—. .n B._ ?:^r T ■= § g2'S S^č,§ ■ 2 e 5 " " N •Us^ ’^5Eg5 « J-lf ’ 2 ra E C as O 2 ,^,2. >c 5 e 2 - 2q 5:' X uH'-'e,s" p_ ^■S5^eS?-p-£’.&.s;...-- □■h=ii?ši^jiS'ssj.8,. "O-|its-isis;“l|hf R X C ” N » X" - --..-. /i o n rt 2' * rt •R c s- > g ' 'Š-3 -S , 3 e (slj ?_ 1 z,y 0 S| ta to 'rt 9 _ 7^“O I S .P ■ Z* » A X ~ =i: § &'='■ 5S is J ES □oJ d t i?i - tA = 0 ra >' ' F % rt ' .M ra d Cl o -lA a 5 .« .£ g A H ? 6 z a ' A ■ -I £3 ^,1 S S-Qx-e 2-S ‘ sS7SS S-S^t; ’ o |2I’§^S§'?- = “:bSpe:J3S 'sac 'Zt^ ■ 'SiriS s ' = 2 -^Ebi-EC i — .-rtezA^^-^cMdrac — .ZPaK°o 1 x'o«x^i rt A ' Si« >32 = M rt i • ? rt rt rt; 53 o C S M >rt -rt t □ £ rt 5 ° » 3’Z Z?2jl . ■o > — ■ N e Š RR-S si 73^pa°.SE>M^j, 1 2,g:g'S«^o Cl„ 2 .,■=7«-g §Sii;«sg »T ra ■'O O 2^ ■ -Si: o I rt J O £ jiS Š-Š?-Si- 'e? 5j *C rt na ._ ’ o _ = lr Q 5 * A« ž ’ 5 o 2 p ? — ^3 T «— (A «« Z2 s « ■§ X s F I •S'^ *’ c a n IT u 2 'E j3 ‘ □ ►rt £ I rt ■d .2 ra — ‘lig O O > O Ocl-E t c «!2£«x: e I o I 2 “^5ZZZ;?S7 I ■“• g^aa a e p3 !S :~ w 5Q 7^.2 S " E2°-S,g-cžS3B kSeSlSsS^g fcoUhž^si Pl;5sjsž J r* 5 **i "s £ «Š22 > 5 2 >, li — p*«? šn"^" ort I o I rt v U3 ’**'*' > K ra "š . gF"Se^ E^o ■e'2S^ , §^”'==1 'rt »3 J3 , E o " = na _ u r rt 5 . «Š7s5 2-715 & I >v) - L:-L i .C? £ - C ra v ?5 H fT ra Q ^ — — .A o ra H t^*^ « - ■ u i o rt 22 * g ' 5 ■> " o > • - ra . E E--ŠS 1;?5Ž rt rt rršnsi K J-J ,7"^ ^ >50 - ga E I 3 - tn — n d -Si Tt5,^’7-S«o = - ■=-t6—'*ira^’tCVi<'-^« »jFi^i 7-Hs^ e.s=pi°S:Š3“« QS«rtrtcrtra^.^;* S rt SP S*^ 5 -‘.i* 2£-rad_S3S „:x £ ; a.£ S.giS - ” 7.? 8 rt I rt o (N «rt ^ _ 2 in cc. Cl N rt *'3?: j s I B ■ ^£2:2122 I 1i r CLa S s » < O .u C 2 A4 C 3 š " cl5 o p 't^mr^TrtE «27"-2^*se ' ’■ /5 s rt S « ‘C _i Tl «»d > 9 _. ~ ** ■ 'T ;s; " «* I gjeoz^.-7ri^p^ t;-"'Zli,Su,H '5Ss'^l 7 S - I E £ -S 'f £ . N B v S - i ,7 Z 3-S.š‘>i3.-s£ SP« <3^p 7 = 5:-||sp-|'^ ■ 4-1 — h Z D mo 3 I B Js|g S'SS7.SKr- 7;=>=ss»‘^'« > I •« o gE?2 s-ČI.s-seT^.&zgii • E.S«5'!5O"*r > > a-3" a £2;'&Scj C J" Q Ji oc ** 7' I 5; = .2 7 a -F S E B .a 0 « r *? ra 'P X rt Vj t: C Q ■ ■“ rt ^-^iŽ<’3' w * ' 5 S 'O jS I o -s cc I in ž -. u — F s “■c s .S,a o 3 - S - o o X ■ d - ,■»- ■ ■!? T3 F -S £P ' : t *G a 'rt ra § « m 5 « u 2 “ Ld 'ti s "g i a ■ 2 ® -V ■ ■ f 'rt d O £ 50 . “ m 5 : a7 : B* rt « ■50 N I252 5“^ ., j _ si F :■! ’^’Š § '1 ,š = S 1 « S 3 S Si2 S "-S 2 J g rt t; ra e\ £xgs:S2E' s A*’ 3 U > E:Ee ? '□ X N , '-' ^ 5* od CJ E --, sS,S'--a§-37S'&« =‘^5 Se ? ?T a32:i3 s ra F S id ra Š, - '^5 • 'S 2 'dO S*”rE,— 'S ra 5 — E Sd« rt oi A j0 jx'j * E*pfž"'l'i ?■ 1.,^ ■d- ...o.Ih - ra -T ra O 'B N SP^ ' “-“j. “'e s-^'’ sŽ “:g'p’^ — ijJ sg i ~-,-^E'!t“'3' 'S'"3"',S = ^= J M - ts aoSE ----o7., .. . \j^^^E::t.2eB «?-3«£^;^;it = '9'£ rt P >» iS n 5 S e rt rt 3 O 5 3 S .rt rt > ■ "O 3 -rt d ra I E c tN c rt rt ‘c rt S-Ž X!OctrOO rt £wš^ o. ft. B Ji =- J. _ = - "/i I ' g S S =^^55 ____ ■■«:5Pj:S£SO«BS'g:§:5 dCra— e5E- "“O-—.3>. S££,X-?-cl« «S C E ra ;» J >« t* « ra CV-»i .± rt ra — ^ — ---- ® 'O X I * ra 1 is : '"' -S°gn^S-?§B 6 - N — EN) .S-o 3 . ■ ■’ o5"o A « a-pc ŽS £■0-1 P 5 Jl .9- * i I X s rt 5 o -M E c . J _* iH hM , >s ra vs ra ' »n-:“ o z § ™ ! t*i F * .** .3 2. ra ...........R . b I T n......S :9 ; P2,2gg a®75 ' saig sgav^g. _ -f'5 E 9 9 ra jiš-g ■" - 7S-7 E e,5,j;2 so = .«pj!,iŽN a77 ".S Š'S2‘'« S° I "‘'' S" 5 S7 2S® ! g I --s E s 2 = g 8 '^SQ 7 P^S "mmO-T-u^ -•e22^'Jo “ *!’ I aZo O ’ .?^T^ 285,2 .5 f1 g «■ p- S S;« ®' 1. ' , - -S 9 R *** ■ s; Xtr> rt ra- 2.= .ajž7il = o ' P L -li Š ti t n f J S .š .2 F-S O .v- E rt C O > ‘F ■■ - ■§ c 5 z « > Ji; L L-S" s|5.“ § . .. j: = e ' ~» o =71 ra rtpL ra rtTt*T7zJ o ra c ■; « > Ji C 2.2 5 . rt rt rt » o § 7 » J «'n Sn-Sji S . E 2 S « 2 E -C jj g 's s 7» Jffjil ^S_r4r*i(Ara^ ■ E ." E------ a p' —O »7 s;? ■ ' ->1l=7 d.£c^“ «=^v^rt — rt'P^Si .ChtI^H-TJSi ■= E« ^.2.?! I^OS Sg »Q£ fe' E'2A4oc,®.2"g|^gf2j!jl I 5-7 52, g 'I5 J 't< “■ I o ca 'I o rt £ E Jr ra - v SiO “ o .52 'd — v bo'-' « 3-1- « ^^SSi‘S-g"5ng|gS.3z :iSsxSS'.:S”| -35 rt 2 (n cc. ■S Q < T u ff p E ■=, 5 « . □z®;.- ' = s,;- -O . 3L B «“ s 00 « £ “sg E_3,M:pg«£.gS7;^> “ 5^32 = l™*7 -s =7 I ' .o«t J ^>i-cp,!:i ? ■- ° i :k'r ' 'Š E š^ii "'® '('^l -.e-SmJ-mSu.sS — i ' " s s - 'c-; “ " =-;5 2 h S '-&III .„^'g &5 ETt^ O3-> Š JSra^c^^^ta — ocxd-*2ra R.Ort'C^'TO‘*ia'«rtS-^ t £ e^ol - -^1 .3Š Js«-|3 a®-S-S5-!L’ _5SzS5fc|2g==B£^S rt-Nv-N I Ch^-Gv^Ocn B N g «■§<■§ c ra 5 5«=;. SS-e=>3{£‘7.., ,,,, ^s — ^S'" CK'rac ■^ - '“^e-a 52'a'^O '^3^5' ' *’ -3 ra o 1-Ort — z El rt iH.ny7^ C, P'’ I < E= § o 2,s 2.S- > So rt cx^ -2 2 5 S.V rt > U - O -4 O 7 Id' ^'oin ra.iictf = 7 S3;3^ »g,9" s^-Z^z 2 ' 5“ea 1^ * L ai T &— GlNCt I^TR 7--■ a W Of K* -—' ^^tj ra ra y ra ' =3 3S « E — tuHo. , g- E gZ d .niE c ,- H E 1 o"P® & S > ; sg-^; S= » " ra o rt — ra X eJS-o — — —n4-a d 't.n '■®7; 3 ■ ^sv ■^vO^^Sib* l I I 7. septembra 1995 25 -T ll 1^* i vestnik «0 e* 8 sl se 9 4q !3S « u« .'S k e f 'd I f t; t! g C-- sl S! r, I? j' s Is 'S [i v 1? lE S* ■'i 1 r; V MCHURČCK P B c o o o o □ mkkdipevd r iz Slovenije, Hrvoshe, Madžarske, Italije, Avstrije o O D lOi £> o o t'**- snuuuuM. MODNA RCVIJA OOlACll SHINNV In HIDDV'S VCIIKR IN MAJHNA, TOPLA IN HLADNA PACSCNCCCNJA 955^ NCAOSACDNI PACNOS NR MUASKCM VRIU SLOVENICA SPOŠTOVANI NAROČNIKI, ZVESTI BRALCI VESTNIKA! f r J r* tudi tokrat m -I I pozabil ' na vas! T' Vsi, ki boste pravočasno poravnali naročnino, 'J boste lahko J srečni izbranci in teden g dni gostje od slovenskih naravnih zdravilišč. ^ ^^ikih (izžrebanec bo lahko s seboj popeljat dopustnika) bo žreb odločal konec ^služene J^’tnice z. VESTNIKOM Oste lahko uživali septembra ali oktobra. i’95 v nedeljo, 10. septembra 1995, ob 14. uri NA DOMAČIJI JOŽETA SLANE B0LEHNEČIC14 NAJ KMETIJA •kasaski konji * veslice *udnibiifi ■ hiBsinin * gibanjce •domači kruh • krapci mCASUKEMIIMlU VGSEIAZAIAVAI IILJh McH* r_~"" Mi*i r • - - /D Pomurska banka d,d. ilhiivli« V«««u •HIV Adriatic . jkjri^uInJ .Ifti/kJ '! y 'd VESTNIK je za bralca vedno aktualen časopis. h je časopis, na katerga se morate naročiti! NAROČILNICA Če ga želite prebirati, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 96000 Murska Sobota Podpisani:...... Ulica: ......... Kraj in poštna št.: NAROČAM VESTNIK Pošiljati začnite: .... Podpis naročnika: .. VESTNIK Vas bo obiskal vsak teden; je tisti, ki Vam bo povedal, kaj in kako ravnajo z vašo usodo BOGOVI! 26 vestnik, 7. septemb^ vestnik SMT’ •• ’ ' 4fr=!' ■ ? ~ ■ % 1 GNEČA ZARADI SEJVIAFORJA - Pričakovanja ob začetka deloranja semaforja v križišču Cankaijeve in Gregorčičeve ulice v Murski Soboti so bila velika zlasti za voznike, ki so morali dolgo čakati na neprednostni cesti, la šolarje bližnje tretje osemletke. Cez to magistralo se vali vsakodnevno več kot 400 težkih tovornjakov in vlačilcev, ki povzročajo veliko preglavic vsem udeležencem v cestnem prometu. Prve Izkušnje pa kažejo, ds se zara£ semaftaja Jezijo stanovalci Cankaijeve ulice, po kateri se valijo o^mne kolone vozU, ki se raztegnejo prek bližnje železniške proge. V ponedeljek, ko se Je začelo novo šolsko leto, pa so kolone vozil segale celo do Lipovec, kar Je povzročilo prometni zastoj in so nuK ''‘is bo 'SS"^ I INFORMACIJE IN PRODAJA OD 21. AVGUST^ 1995 NA VSEH PRODAJNIH MESTIH HA AVTOBUSNIH POSTAJAH V MURSKI SOBd GORNJI RADGONI, LENDAVI IN LJUTOME^ E K 4 i riška Avto-moto društvo ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Sobota pripravljata v nedeljo, 10. septembra 1995, ob 11. uri na dvorišču Kmetijske zadruoe Panonka na Tišini PRVO ODPRTO PRVENSTVO ( h IX VOZNIKOV TOVORNIH AVTOMOBILOV, OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOLES Z MOTORJEM V SPRETNOSTN VI)Z*4*| i' 1 r. i =t • OKNA • SENČILA • VRATA • STANOVANJSKE HIŠE • POSLOVNI ORJEKTI • STENE • PRENOVA OKEN in VRAT .J JELOVICA f’- L- dobj 10. Prvi trije v vsakem razredu "1 nagrade, prijave pa zbirajo med । ' I 13. uro po telefonu Številka 21 .d< LAPA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 > 0x33112^ ponedoljok-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8.8® 4 ' PRODAJA AVTOMOBILOV LAD^ - posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8% - sistem: STARO ZA NOVO - nalugodnejši lising za kmetovalce in obrtnike \______________________/ AVTOMOBILI NA ZALOOll SMO NAJVEČJI SALON VOZIL LADA VSLOVZHUI OBJAVUENOV zadnjem VESTNIKU! OB NAKUPU PODARIMO POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN prevleke in preproge ter ecnuiccu opravimo tehnični StBIiacil pregled, 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261^ SEJEMSKI POPUST na MOS ^95 /hala J/ v Celju od S. - 17.9. in na prodajnih mestih: JELOVICA: - MURSKA SOBOTA, Cankaijeva 25, tel./fax: 069/22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer e s . rutml . vull«nl««r«**" .i istavoS pohištv I 9 1 septembra 1995 27 iss •I I P u)' J A I I ' i 1 JI I vestnik Predstavljamo vam dobitnika zlate medalje z gornjeradgonskega sejma: ^fflunjvEn/fH^^ ^oleg že znanih značilnosti so odlike novega in nagrajenega ^■^^ktorja še naslednje: .K?*® sprednja prema •K sinhroniziran menjalnik (12 + 3) PROMOCIJSKA . ®~pžni hidravlični sistem , hidravlične zavore ■nov hlikovana varnostna kabina ■ hit*■ ?^P®^®nisko oblikovan sedež ^iloŠkovni sistem za priklop strojev cftj 'Z Nemčije tn še vrsta drugih izboljšav CENA V SEPTEMBRU JE 23.900 DEM Z DOBAVNIM ROKOM DO 60 DNI omogočamo tudi najetje ugodnega posojila (20 % polog, 10,8 % **brestna mera, vezano na devizno klavzulo, odplačilo do treh leti. Od ----------------------- druge traktorje iz i® rORTE ugodne možnosti nakupa. la '•SlttBrl _______ pismo o niPi nillljon DEM. Pred »zlatim« traktorjem stojita (levo) generalni direktor UTB-ja iz Romunije g. Filip Tiberiu, dipl ing., in (desno) direktor lenarškega Trgoprevoza g. Milan Roškarič, Traktor Unlversal-Forte 80 turbo le dobitnik srebrne medalje. Od predhodnika se razlikuje po večji moči, ki jo daje varčen dizelski motor s turbopolnllnlkom, kar omogoča tudi uporabo večjih traktorskih priključkov. PROMOCIJKSA CENA SEPTEMBRA JE 27.500 DEM. l Pri Trg opre vozu je možno kupiti tudi vse druge standardne in posebne vi n o g ra d n i ško-sadj arske traktorje. Trgijprevoz je svojemu romunskemu poslovnemu partnerju Lf^B^u podaril ob njegovi 7(Hetnlcl spominski sod, ki sta ga na sejmu slovesno predala in odprta predsednik republike Slovenije g. Milan Kučan In slovenski minister za kmetijstvo g. Jože Osterc. TRGO VREVOZ d.o.o. TRGOPREVOZ, d. o. o., Ptujska cesta 16, 62230 LENART, telefon: 062/724 604, 724 616, faks: 062/724 617. Vam lahko ponudi več? 99 H trtrrttvt / tt F t Hi 1^1 Hi m ti KIa v Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrabe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno Celoten program Bramacovih ... L _ originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite ■ odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov {in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. Bramac d. o. o., Dobruška vas 45, 68275 Škocjan - tel.: (068) 322 007, faks: (068) 76 290 Bramac d.o.o., ( Otiški vrh - Dravograd, 62373 Šentjanž - tel.: (0602) 85 074, faks; (0602) 85 206 ■■■ • BRAMAC' Vse za streho vestnik, 7. septemb^Jg s 19« 28 A Komunala OBVESTILO Od IS. septembra 1995 je delovni čas na odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih takle: PONEDEUEK, TOREK, ČETRTEK, PETEK od 6.30 do 14.30 SREM ESdRO PRVO SOBOTO V MESECU od6.30dol7.00 od 7.00doli.M S4UBERMACHER - Komunafa, Murska Sob»ta v vestnik k in* T '3 H ■ ★ ★ ★ gospodinj^ t- FOLKLORNA SKUPINA... .:l 1E« 7 ■ septe m bra 1995 29 II s M f; fA ^ODLLANDTECHNIK Ges.rn,b,H. Liltalti* RifChbath 'l vestnik o »O, o o dobrna lOl 9 ) 'l I S I* * (1^ v li I* '"I A I iH i l‘ I 4 I &Oe-,tx,.,Ga„ i;i/ 034 74/271 Mureck IX A GrmnbliDn 'II- Sflrtr UBkilNUlMkri BTJCUMMt O«iilscii-| Gtirili I 1 I Ceichenberg Sjradan Fa. HOOL Š TOPLICE DOBRNA 3 B69 _ • Hgmenrjin UutkL GosOorl ''SLIKI SEJEM Nove IN RABLJENE ^SHANIZACIJE od 9.09. DO 17.09. 1995 S^OT - Slaeinier VABLJENI V DOBRNO TOPLICE DOBRNA - kraj, o katerem sanjam. Lahko se prepričate. Dobrna že zaradi urejenosti, dostopnosti in slikovitosti zbuja prijetne občutke. Utrip kraja je čutiti na vsakem koraku. Tu si obkrožen z neko posebno domačnostjo. Pri nas v Toplicah Dobrna boste občutili tesno povezanost z naravo in spoznali, kako lep in pester je lahko oddih. Narava naj nas pouči o svojem delu, ker gre vedno najkrajšo in najhitrejšo pot. Med bivanjem pri nas si lahko vzamete čas tudi za svoje ZDRAVJE, VIDEZ IN POČUTJE. Naši hoteli so posejani v lepem okolju negovanega parka. ~ sedembrazdni obračalni plugi s hidravličnim obračanjem, * od 1,5 do 6 m široke vrtalkaste brane z nazobčanim ali paličastim valjem, od 2,10 do 6 m z enovaljnim ali dvovaljnim drobilnikom, ' Predsetvenik od 2,20 m do 6,4 m z različnimi vrstami bran in hidravličnim jj ,^Plranjem ter dvema valjema, mletje in mešanje za koruzna in pšenična zrnja, '~s ~ sistem nove siti m e naprave za namlelo zrnje - mešalniki, elevatorji in polžasti ~ gradnja betonskih kašč, hlevov in gospodarskih silosov ter silosov za sveža ata. POŽORI •'Pbibajni tip DOMINATOR 85, 96, 98 in 106 s pšeničnim »hedrom« in koruznim ■'oapterjem. Izredno zanimive cenel JJfOCHE tEy, GRUBER 7A TRAKTORJE i "Sou DEUTZI FAHRjI ZRNJE Zelo učinkoviti plugi s prednostmi, ki jih ponuja le EBERHARDTI VABIMO VSf PRIJATELJE IN STRANKE NA NAŠ SEJEM! SLOVENSKA DNEVA BOSTA OD 15. DO 17. SEPTEMBRA 19SS. EberhardL* Poleg tega imamo veliko izbiro rabljenih strojev po Izjemno ugodnih cenah. Vse iniormacije po tet. (069) 62 134 ali (0043) 3474 271 dober partner slovenskega KMETIJSTVA! ^’^STNa OBČINA MURSKA sobota 37, člena Zakona o urejanju naselij in (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Murska Sobota (Ur. Ust RS. St. 28/95) 'Pftjel Murska Sobota dne 31. avgusta 1995 0*'*^®'’''' rsioT«- -Dsnutka zazidalnega načrta za kompleks I v Murski Soboti. I. lo 1 osnutek zazidalnega načrta za kompleks iat*I * Soboti, ki ga je pod št, 11/95-ZN/ izdelal ZEU - družba za načrtovanje in 5. SoboU. izdelal ZEU - družba za načrtovanje in iiwJes |^NART| Soveiw ■M, načrta se razgrne v izložbi zgradbe ob« nacna se razgrne v izjozdi zgraaoc ij. -?u "f Murska Sobota (Slovenska ulica) ter na skupnosti mesta Murska Sobota, Kocljeva Ve . lilo ^i|(. srtiitev traja 30 dni od dneva objave v tedniku Va-1 Potrebi h, 'l^ It Časi' razgrnitvi organizirana javna razpra-fO. o-te pa bo določen pozneje. I 46 lujiko ufljO občani, organi, organizacije Za pripombe k osnutku zazidalnega načrta *' * *■ uaiiutKu š,(iLJuuiuv^H U^^^i^Muro, okolje in prostor ter gospodarske 2 uprave Mestne občine Murska Sobota, -'•cstne uprave Mestne občine Murska Sobota, I dnem objave v tedniku Vestnik. ^M.s’'?52.9/9s Soboti, ■'•31. avgusta 1995 župan Mestne občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1, r. občane mestne občine <1, sobota obveščam, RS, R. 50/94 objavljen Sklep o javni lokacijskega načrta za obnovo čistilne na-'dožK^' Osnutek lokacijskega načrta JC [azgr-Mestne občine Murska Sobota (Slovem V'® Kn sedežu krajevnih skupnosti mesta Murska s/“»-»ikTK* “Pok*"'™’- ■ ■■■ ii '»ne n’ občani, organi, organizacije in skup- ter ^P“«be Oddelku za infrastrukturo, okolje m > J SOsiT^. J ^crgfj-'- c^uuciKu za mira strukturo, orojjc m službe Mestne uprave Mestne Sobota, KardoSeva :a 2. župan Mestne občine M. Sobota Andrej GERTNCER, 1. r. Za svoje udobje jih boste izbrali po lastni presoji. Cene so ugodne, možnosti plačila tudi. Že stoletja nam zaupajo. Znamo se prilagoditi NAJZAHTEVNEJŠIM OKUSOM. Tudi za vaše prijetno počutje se bomo posebej potrudili. Pričakujemo Vas: TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA /ZfTD&l - toplina DOMA, RADOSTŽIVUENJA telefon; (662) 723 010 723 215 telefaks; (062) 723 010 IZDELAVA ■ MONTAŽA ■ PRODAJA j; S ■s I Tel.: (063) 778 023 Telefaks: (063) 778 034 motorna vozila GOLF dizel, opremo za trgovino, registrsko blagajno in viličarja ugodno prodam. Tel.: 32 603. m3369 WV SCIROCCO GT, dodatno opremljen, ugodno naprodaj. Tel.: 24 665. m3624 FIAT 125 P, letnik SO^ neregistriran. Vozen prodam za 400 DEM in PO-LONEZ 1 SCO, letnik 80, registriran do 5. 5. 96, prodam za 900 DEM. Ficko, Gregorčičeva 55. m3636 WV HROŠČ 1200 J. registriran do maja 96, ugodno prodam. Renkovci 1 lOa. m363S renault 5 CAMPUS, letnik 88, jugo 55, letnik 87, prodam. Tel.: 57 I71.m3649 NISAN PRIMERA 1,6 SIA, letnik 91, ugodno naprodaj. Tel.: 21 795. m3655 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 87, prodam. Tel.: 43 050. m3668 GOLF JL letnik 79, ugodno prodam. Tel.: 57 202. m3669 OPEL KADET C, obnovljen, registriran do junija 96, prodam. Tel.: 26 644. m3673 RENAULT 4 GTL, letnik 83. prodam. Tel.: 24 767. m3678 MERCEDES 190 diesel, letnik 1985/86, registriran do julija 96, prodam. Informacije po tel.; 82 272. m3697 ZASTAVO 750 LE, letnik 84, registrirano do 19- 2. 95, prodam. Gom- boe, Gerlinci 54. m3707 FIAT 126 P, letnik 89, dobro ohranjen, registriran do junija 96, in plohe, 5 cm, suhe, prodam. Kardoš, G. Petrovci 6. m37I0 JUGO 45 E, letnik 87, registriran do marca 96, prodam. Ogled po 16. uri. Hladen, Cezanjevci 1 le, Ljutomer. m3713 126 P letnik 89, prodam. Tel.: 79 156. m3714 ALFA 33, 1.7. 16 V. letnik 90. model 91, ugodno naprodaj. Tel.; 42 302. m3717 RENAULT 18, letnik 1985, prodam Brodarska 34, Krog, tel.: 26 281. m3723 CITROEN BX 16 TRS, letnik 83, prodam. Informacije po tel.: 23 068 po 21. uri, m3725 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, starejši letnik, prodam. Tel.: 75 943. m373O ZASTAVO 750 L, starejši letnik, registrirano do junija 96. cena po dogovoru, naprodaj. Kralj, tet.: 81 720. m3736 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1987, ugodno prodam. Tel.: 43 050. m3743 ca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih lOjarčic lO-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. larčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen. Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.; 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m3561 ŠKODSKO OVČARKO, staro dve leti, podarimo. Tel,: 51 165.m3634 KRAVE breje in telico, vse A-kon-trola, prodam. Strukovci 4. m3663 PUJSKE prodam. Petanjci 7. ogled po 15. uri. m3688 3 KRAVE breje, A-kontrola. prodam. Jože Kolbl, Panonska 34, Rakičan, m3694 PUJSKE prodam. Pečarovci 93a ali tel.: 51 231.m3703 KRAVO BREJO kupim. Tel.: 62 670. m3739 KRAVO, brejo, staro osem let, in telico, brejo sedem mesecev, prodam.Tel.: 61 948. m3740 MLADE NESNICE NOVI HISEX, prrič v Pomurju, lahko naročite po telefonu 82 401 ali Ivo Tibaut, Ba-binci 49. Dostava na dom. m3741 KUNCE za zakol, prodam. Tel.: 76 778, Markovič. m3746 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Borejci 30. Tišina. m3754 GOZD, mešani, 41 arov, na Pertoči. prodam. Tel.: 57 197. m3643 HIŠO v Lemerju. takoj vseljivo, ob glavni cesti, vodovod, telefon, prodamo. Informacije Lemerje 12. m3646 VINOGRAD, 360 trsov, v Pano-vcih prodamo, garažo v Murski Soboti dam v najem. Temlinova ulica, tel.: 26 409. m3659 HIŠO v Radencih, možno za vsako obrt, in hišo na Rožičkem Vrhu z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemljiščem, za vse kulture, prodamo. Tel.: 069 65 474. m3666 n aro* obdelovalne zemlje v Vučji Gomili prodam. Tel.: 22 948. po 16. uri. m368O NJIVO, 1.33 ha, v k. o. Lemerje I Trebeže/ prodam. Tel.: 26 751. zvečer. m3682 SOBO s souporobo kopalnice dam v najem, tel.: 24 425. m3686 VINOGRAD, 20 arov, s kletjo v Lendavi prodam za 5.000 DEM. Brezovica 13. tn369 l HIŠO, manjša. s 7-arskim zem- Ijiščetn, primemo za sitniSko hiši- ca, prodam. Helena ŠiJeš, Markovci 34. m3693 POČITNIŠKO HIŠICO z vsem inventarjem, 10 X 4,5, staro 8 let. voda, elektrika, asfalt, ter s sadovnjakom in vinogradom na 16-arski parceli zelo ugodno prodam. Tet: 79 O68.m3718 ZAZIDLJIVO PARCELO ob gozdu in asfaltni cesti prodam, Tomanič. HraSenski Vrh 3. Radenci. m3729 ČERNELAVCI - stanovanjsko hišo, novogradnja, 220 m2, V. grad, faza, parcela 630 m2, prodamo ali menjamo za stanovanje v M. Soboti S. 1879 Dill, d. o. o., 32 322; živali MESNICE, MLADE JABČICE, pasme hisex - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 me se- posesti PROSTOR, 50 m’, s sanitarijami, primeren za bife, trgovino in podobno. damo v najem. Gasilsko dniStvo Serdica. Informacije po tel.: 57 235 ali 57 524. m3622 ILL d.0.0. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE. PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, ISČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32322 a NOVAK 4. M. SOBOTA 30 vestnik, 7. septem^^ MARKISAVCI - stanovanjsko hišo, novogradnja, VI. grad, faza, parcela 3300 m^ prodamo š, 1256, DILL, d. o, o„ 32 322; DVE GRADBENI PARCELI z dokumentacijo, skupna velikost 1600 mt na Petanjcih, ob glavni cesti, za poslovno ali stanovanjsko gradnjo, prodamo š, 1891, Dill, d. o. o., 32 322. MUBSILA SOBOTA, dvoinpolsobno stanovanje, 68 m^ center mesta, komfortno, tretja etaža, vseljivo takoj, prodamo. Š. 1762, Dill, d.o.o., 32 322, m3734 DVA SODA po 12001, ovalna, prodam. TeL 81 977, m3755 kmetijska mehanizacUa KMETOVALCU M^javaBi gume na Hčkalnlklh In tr-galniklli za komzo. Valje dostavite. Stanko nragrotiitk, Hum 32, Ormož, tel.; 062 701 593. m3566 SILOKOMBAJN SK 80 prodam. Lipovci 103, tel.: 41 013. m3222 CISTERNO za gnojevko kupimo. Sobočan. Lipa 48, ali tel.: 41 237. m3626 TRAKTOR IMT 559, nov, prodam. Puževci 7, Tel.: 49 308. m3633 TAM 125 KS z mlinom za večje ka-pachete in neptun za sladkorno peso prodam. Tel.; 40 040. m3653 SROJ NEPTUN za izkopavanje sladkorne pese, enoredfti, letnik 86/87, ugodno prodam. Anton PerSa, Cer-linči 28, tel.: 40 203. m3654 TRAKTOR STEVR 15 prodam. Va-Dcča 66. m3667 KOMBAJN Neptun enovrstni za spravilo sladkorne pese in tribrazdni obračalni plug prodam. Tel.: 24 543. m3690 KOMBAJN NEPTUN za sladkorno peso, enoredni, prodam. Infonnaclje Do|jna Bistrica 163. m3698 SILAŽNI KOMBAJN SK 80 E, mešalec za beton, malo rabljen, prodam. Skakovci 58. m37O2 TRAKTOR KDW 415 E. letnik 1953, prodam. Cena po dogovoru. Informacije vsak dan. Marjeta Ko-marroci, Dobrovnik 271a. m3719 ŽITNO SEJALNICO IMT ugodno prodam. Jože Kuzmič, Šalamenci 54. m3722 TRAKTOR IMT 539 kupim. Tel.: 86 141,m3732 HLEVE za vzrejo prašičev (beko-Dov) aU perutnine vzamem v najem oz. iščem kooperante. Tel.: 82 401. m3733 TRAKTOR URSUS 355, letnik 1979, dobro ohrai|jen, prodam. Šte-£ut Tot, Gornji Lakoš 30. m3738 TRAKTORSKO dvoosno prikolico, prekucno, 4.tonsko, ugodno prodam. Krog, Rožna 5, tel.: 26 438. m3744 razno AKACIJEVA DRVA, Žagana, prodam. Čukljek, Jezera 53, Rakičan. m3623 SANJSKO POROČNO OBLEKO a. 36 iz BUnKA IRIS prodam. Tel.: 41 872, m363O - RAČUNALNIK 386 SX, 63 MB, VGA TRIDENT, 256 K, 2 MB RAM, z monitorjem in tipkovnico prodam. Tel,: 65 638. m3632 Pteklicujeni veljavnost zak^učenega spričevala Osnovne šole 1 Daneta Sumenjaka Murska Sobota. Simon t. :iy ZAHVALA Usoda nama je vzela to, kar sva imela v življenju najrajši. Najinega ljubega soproga in očija Gostija Grofa dipl. oec. iz Murske Sobote ni več. Poslednjič smo se od njega poslovili v soboto, dne 26, avg, 1995, na soboškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Gustijevim sodelavcem in njegovim poslovnim partnerjem ter znancem, ki so ga v tako pogrebni obred. Vsi njegovi velikem številu pospremili k preranemu počitku. Hvala za prelepo cvetje, sveče in darovane prispevke v korist bolnice v M, Soboti, Hvala tudi vsem za številna pisna in ustna sožalja. Vsem sodelavcem in prijateljem, ki ste mu med njegovo boleznijo stali ob strani in ste ga spodbujali s prijazno besedo ali mu naklonili lepo misel, se prisrčno zahvaljujeva. Ker je najin oči vse letošnje leto preživljal po bolnicah, velja topla zahvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka v M, Soboti, Kliniki za nevrokirurgijo v Ljubljani, posebno prof. Dolencu in dr, Preglu, infekcijskemu oddelku in kirurgiji v Murski Soboti - oddelku za intenzivno nego in reanimacijo. Najlepša hvala za vso skrb in pozornost dr, Belingetjevi in vsemu zdravstvenemu osebju sobe za intenzivno nego, ki so humano skrbeli zanj in ga negovali. Lepa hvala tudi dr. Skočiču, dr. A. Norčiču in dr. Kosu. Iskrena hvala Gustijevim sodelavcem pri organizaciji pogreba, govornikoma g, Obalu in g, Farkašu, kvartetu in g, Marušiču za odigrano Tišino. Neizmerno sva ga imela rada in ga bova zelo pogrešala. Še enkrat vsem iskrena hvala! Njegova Helena in Gorazd z Renato 13, junija sta minili dve naju je v 42. letu stord®V najin ljubljeni sinek in - v SPOMIN Franček z Mote pri Žalujoča mama Tončka in brat S t 1 Gomboc, Polana 13, Puconci. m3635 KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, pakirani, prodajo. Žerdin, Lipa 44, tel. 069 42 171. m3640 PreklienJem veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Bogojina, izdanega leta 1991. Štefka Režonja, Filovci 63. m3642 Prekucnjeni veljavnost spričevala III. letnika Srednje kmetijske šole v Rakičanu, izdanega leta 1993/94. Simona Jurovič, Kidričeva 18. Lendava. m3647 4 OKNA 180 X 120 in dva radiatorja 30 X 30, rabljeno, poceni, prodam. Tel.; 42 118.m3656 DOLGE SLIVE ptodmo. Dostava na dom po dogovoru. Sercerjevo naselje 17, Murska Sobota, teL: 23 014. m3657 Izgubil seje nemški ovčar, ima dolgo verigo in kovinsko ovratnico, sliši na ime Lord. Če bi ga kdo videl, naj sporoči po tel.: 48 623. m3658 KOLO HOLLAND, malo rabljeno, prodam. Jurakovič, Vrtna 8, tel.: 26 022, m366O DVIŽNA GARAŽNA VRATA, 2,4 x 2 m, z vgrajenimi manjšiomi vhodnimi vrati, rabljena, ugodno prodam. Tel,: 62 699 popoldan. m3661 PrekUcidem veljavnost spričevala I, II. in lil. letnika Gostinske šole v Radencih, izdanega 77., 78., 79. leta. Terezija Slemenšek, Renkovci 149, Tumi^e. m3664 SOD, 2001 in 1801, prodam. Kozar, Kroška 22, Murska Sobota. m3665 PRALNIK SIEKLENIC (dve steklenici), filter za vino 20 x 20 cm in ve-zalnik za balirko prodam. Tel.: 44 205. m3670 PrekUcuJem veljanost spričevala 11. letnika Sredtue strojne in tekstilne šote v Murski Soboti, izdanega teta 1995. Marta Pajek, Fhujska cesta 6, Ljutomer, m3684 ELEKTRIČNI ŽAR s pečico, plinski kotel in roštilj za peko odojkov ter aparat za kavo Emonec prodam. Tel.: 76O41.m3689 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 40663/7, izdane pri HKS Panonka Murska Sobota. Štefan Kr-pič, Prosečka vas 11. iii3705 VITRINO, dobro ohranjeno, za dnevno sobo, raztegljivi kavč, dva fotelja in mizico, prodam zaradi selitve. Tel.: 21 709.1113706 TURISTIČNA KMETIJA Marič iz Vadarec vas vabi na domače koline z bnjto repo v soboto, 9., in v nedeljo, 10. septembra. m3715 GROZDJE, belo (laški rizling) in rdeče (jurko), prodamo. Tet.; 68 519. m3724 RDEČE VINO, grozdje z brajd in sedežno garnituro za dnevno sobo prodam. Janko Štuhec, Logarovci 53a, tel.: 87 957.03735 PRALNIK STEKLENIC (2 steklenici). filter za vino 20 x 20 cm in vezal-nik za balirko prodam. Tel.: 44 205. m3742 VINO, cepljeno, mešano in šmarnico, prodam, Renkovci 79, zvečer. m3745 TRAKTORSKI VOZ z gumijastimi kolesi, dvoosni, primeren za prevoz silaže, 5 m3, prodam. Inf. po tel.; 23 756. m3752 VINO, belo, renski rizling in so-vinjon, mešano, prodam. Tel.: 43 113. m3753 delo DELAVCA v zidarstvu zaposlimo. Tek: 62 392. m3629 DEKLE z veseljem do dela v gostinstvu zaposlim. Inf. po tek: 26 087, med IS. in 20. uro. m36S3 KLAVTATTJRISTKO ali klaviaturista vokalista iščemo. Tek; 70 158. po 15, uri, m3720 NATAKARICO takoj zaposlimo v novi okrepčevalnici, Renkovoi 53b (pri igrišču). m3737 ZAPOSLIMO KV DEKLE s trgovsko oziroma šiviljsko Šolo v trgovini in bistroju za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesecev. Prijave v Stanievcih 36a oz. podrobnejše informacije vsak popoldan v Gederovski 18 v Cemelavcih. m3747 Za prispevke za gradpjo mrliške vežice v Kančevcih je KS Ratkovci odprla žiro račun št; 51900-645-30185. I m375Q S tvojim pridnim delom osrečiti si znal. .. Pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Sič več nasvetov tvojih ni in stisku tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj v 39. letu zapustil dra^ sin, brat in bratranec Milan Horvat iz Kroške ulice 60 v Murski Soboti Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje in sveče. Posebna hvala družinama Moler in Lanšček. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govomilni Avgustu Koetpetju iz Pomgrada -Nizkogradnje in g. Marušiču za odi^ano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Murska Sobota, Ingolstadt, Ljubljana, Gornja Radgona, Bizeljsko, 28. 8. 95 Žalnjočk vsi njegovi že dve leti te zemlja krije, a v mislih z nami si. 6. septembra sta minili d« žalosti in bolečine, zapustil naš dragi mož, oč® Ob rosnih kapljah ura moja se izteka, F Življenju velika trpljenja sem prestal, a F domačni svoji, rodni zemlji, pri mojih ^agih malo rad bi še ostal. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš dragi oče ter ljubljeni dedek in pradedek Stefan Lovrenčec iz FOovec 73 Ob nenadomestljivi izgubi bo za njim ostala boleča praznina, prežeta s spomini na naše skupne tepe trenutke. Iskreno se zahviaiujemo vsem, ki ste nam ob slovesu z dragim pokojnikom stali ob strani in nam izrazili sožalje, za darovano cvetje in sveče ter svete maše. Posebno lepa hvala govornikoma g, Ošlaju in g. Berdenu za ganljiv slovesni govor, g. DomonkoScvl, duhovniku g. Zveru, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem GD Filovci in Bogojina, kolektivu 427. brigade Mure in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi našega dedka pospremili k zadnjemu poočitku. Prisrčno se zahvaljujemo sestram in zdravnikom internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki so s toplo besedo in . prijaznim nasmeškom olepšali marsikatero uro dedkovega življenja. ŽahooČk hčerke Ema, Marija in Kristina ter sin Štefan z družinami Kako je prazen dom, dvoriiče, oko zaman te išče, ni veČ tvojem smehljaja, le trud in delo dvojih pridnih rok za vedno nam ostaN- V SPOMIN 6, septembra je minilo žalostno boleče leto, odkar nas je zapnsw dragi mož, oče in dedek Janez Kuplen iz Gomilice Ne čas ne solze ne morejo oblažiti bolečine v 0»*“ , srcih, praznine v našem domu. Samo spomini n* one ki nam jih je bilo dano skupaj preživeti, nam ' fU IIOUI JIH JCŽ UllU UOtlV 1*01** jA j da živimo. Vsem, ki se ga spominjate, prižigate sve« I ....Ml 1 T 1 postojite ob njegovem grobu - iskrena hvala! Pil njegovi V SPOMIN 10, septembra bo minila W žalosti in bolečine, odkarn^' zapustila draga žena, maihs babica Frančiška Lebar roj Bolkovič iz Turnišča Za vsako misel in spomin nanjo, za vsak obisk pn darovano cvetje in prižigane sveče prisrčna hw* Pi/ njeni, moi Alojz in hčerka Slava z druziK^ \ SPOMIN leil oče Koloman Grabar iz Moravskih Toplic Hvala vsem, ki se ga spominjate. Pi/ njegovi najdražji istil ZAHVALA _ V 84, letu starosti nas j®^ dragi oče, tast in oragi oce» /i Evgen Gefg^^ iz Riharjevega naseli* v Lendavi Ob boleči izgubi sc jpjn. vsem sorodnikom, so®® js prijateljem in znancem, pod, pospremili na njegovi ^a darovali vence, cvetje m Posebej se zahvaljujemo osebnemu zdravnik^ Vassu, ki mu je vedno stal ob strani, kolektivu - Nafte in Carinarnice, pevkam in gospodu 2UP" I# 7. septembra 1995 J/ Ob boleči izgubi ZAHVALA V 81. letu nas jc za vedno zapustila naša draga mama in babica Cecilija Škraban roj. Horvat iz Tomšičeve ulice 13 v Murski Soboti ooieči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-mtom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo "j*” darovali vence, cvetje, izrekli sožalje. Posebna hvala g. patru icu in g. župniku Režonji ter govornici predstavnici KS Eriki Hertl za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni * Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN 12. septembra bo minilo leto žalosti, odkar te več ni med nami, dragi mož, oče in dedek Štefan Krančič iz Borejec Hvslrt , . ... , vem ™’ “ spominjate in postojite ob njego-Srobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. ^si njegovi najdraž/i mama, ™ preveč si ti garala. porezala je rana in krik nemočen, tnama in hvala, hvala! 1 17., ZAHVALA ^sta 1995 je cvetje prekrilo grob naše drage mame, babice, prababice in sestre e M Rozike Flegar iz Bakofec Prii« naj velja dobrim sosedom, sorodnikom, in znancem, ki so z nami delili srčno bolečino, pisno izrazili sožalje ter našo mamo tako potni — . - - ^ni^ darovane svete maše. Posebej hvala gospodu ^Miht '*Pt®vlien pogrebni obred, pevcem za odpele "»e in govorniku za besede slovesa ter godbeniku za “Uli k večnemu počitku. Hvala za vsak cvet in odigrano Tišino. P tiki žalosti vsi njeni ZAHVALA I Ob boleči izgubi našega dragega Franca Žilavca iz Bakovec vsem sorodnikom, sosedom, utT' ™ ter vsem, ki so ga pospremili na darovali vence, cvetje, sveče in nam izrazili |)ev^ 'tVHlH g. kaplanu s Tišine za pogrebni obred, odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in govornici za govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! (T Žalujoči: vsi njegovi 4 11 ^ako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA 1 / V 72, letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in tašča Rozalija Novak Iz Srednje Bistrice . —j“jemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, svete maše in dobrodelne nune« liw ’ iipravij rijeni zadnji pori. Posebna hvala g, kanoniku ^®ni obred, zdravstvenemu osebju iz CrenSovec, govorniku in vsem sorodnikom. Vsem Se enkrat hvala! ipdč vsi njeni L , Od-šia si tja, kjer ni več bolečin. i a nate večno bo ostal spomin. s«'- ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sestra Marija Maučec roj. Maučec iz Gančanov Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede, hvala tudi prim, dr. Zadravcu in patronažni sestri. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Martin, sin Martin z družino, sin Alojz z družino, sin G us ti z družino, sestra Ana, brat Stefan z družinama in drago sorodstvo Zaman je bU tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. TJsMNfiLN Po dolgi in težki bolezni nas je 26, 8, 1995 v 59. letu zapustil dragi mož, oče in stari oče Arpad Lovenjak iz Poznanovec Ob prerani in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu k njegovemu mnogo preranemu počitku, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence in sveče. Prisrčna hvala g. duhovniku Jošarju, pevcem za odpete žalostinke. zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Rakičan - pljučnemu oddelku za trud in lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Zahvala tudi kolektivu Mure - TŽO. adjustirnica. ter podjetju Mlinopek - kolektivu pekarne iz Murske Sobote in LD Radovci. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Frida, hčerka Majda z Dragom, hčerka Fijola z možem Tonetom, vnuka Tadeja in Damir, mama, brat, sestri z družinami in drugo sorodstvo Zaman je bit tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trplenja, bolezen je bila močnejša od živlejnja. ZAHVALA V 47. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric Viktor Flisar iz Gradišča Ob boleči in ncdadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga v tako veh kem številu pospremiti na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Mileni za besede slovesa. Hvala sodelavcem Potrošnika - Salon pohištva Shoping in dr, Horvatu ter vsemu drugemu zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu. Hvala Mileni Vučak za vso pomoč in društvu upokojencev s Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi najdra^i Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V naših srcih jc bolečina, pri ngs doma praznina, ker ne moremo verjeti, da nas jc v 22, letu zapustil dragi sin, vnuk, nečak in stric Igor Kerčmar iz Bokračev Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. govornici RužiČevi za ganljivo slovo, zahvala tudi kolektivu SLB-ja iz Ljubljane. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama Jolanda, stara mama, stari oČe, teta Irena z družino, teta Lina z družino, sestrične Suzana, Katja, Martina in bratranec Jožek .»- J ' I = \ Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena, vzame ti, kar si imel najraje, tudi ti si imela rada ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Terezija Horvat roj. Kocet :kov 71 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali sočustvovati z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, gradnjo mrliške vežice in za gradnjo župnijskega doma. Posebna hvala duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in društvu upokojencev; hvala tudi zdravstvenemu osebju iz Zdravstvenega doma Crenšovci in osebju internega oddelka Bolnice v Rakičanu ter botrini. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Po usodni poti pripeljala 18 let si barka ti. O sonce zlato, ki zašlo si že, a živ spomin na te, ostaja še. V SPOMIN ljubemu Borisu Lešnjaku 4. septembra je minilo leto, odkar te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki te neizmerno pogrešamo Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, --------------------kraj in čas. (Mila Kačič) V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 6. september, ko nas je tragično zapustil ljubi mož, očka, sin in brat Jožef Lutar iz Turnišča ) Tvoje pridne roke, dobro in plemenito srce so naš ponos in lep spomin nate. Ni mogoče pozabiti človeka, ki ti je bil najdražji, še težje ga je izgubiti za vedno in živeti brez njega. Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Žalujoči: žena Antonija, hčerki Jožica in Alenka ter drugo sorodstvo Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trplenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA v 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, dedek, svak in ujec Ludvik Vrečič iz Stnikovec 9 Ob boleči izgubi se z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence, cvetje in sveče, izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskim društvom, posebej domačim gasilcem, govorniku in pogrebništvu Banfi ter cvetličarni Taja iz Murske Sobote. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi k I KRI NI A \ Kiyski ral - oddaja za turizem ZEHUr > 1 A J 1 > i Voditelji koalicijskih strank Janez Drnovšek - Kublajkan, Lojze Peterle-S'mzloveseu in Janez Kocijančič - Kosožepec so bili vzhičeni, ko so se po Slovenska Mura ima 100 km obale, in to vzhodne 50 j kilometrov in zahodne 50 kilometrov. Morske obale je v Sloveniji samo 40,000 metrov, kar v primerjavi z mursko ni omembe vredno. Ko , bo Mura spet kristalno čista, I bo urejena prodnata obala predvidoma sprejela milijon in pol turistov. Na obeh straneh bo v naslednjih letih I I par! amen tam jh počitnicah znova sešli in si za zaprtimi vrati povedali, kaj si mislijo I drug o drugem. Kublajkan; »Peterle, naj boš bicikldt gor ali doi, magari se I pel/eš do krakovske Marije, do predsednika vlade ne bošpritla-čil. Kocijančič, rezgetal in Loj-zijazajebava!boššenaprej,koli bom dovolil, pa sindikate dot tišči.« 5’mztovejeu.' »Upam, predsednik. da si senačohalpsa, ko družinskih zakramentov ne opravljaš, In ti, Kocijančič, da imaš še vedno luknjo v žepu kot primašiv Kočevskem Rogu, ko sirokevžepetiščal,namest'dabi molil, t Kosožepec: »JJrnovšek. mal stišaj, ti bom tvoje komsomolce ksebi v stranko potegn tl ati pa te bom SezoncLi zatožu. Peterle, men' ni treba v parZumentii razglašat, dajajcamam, sežepo mojem žepu vidi.n Potemso nadaljevati z vladanjem, Pesni k Milan Vincetič-Vinci je predsednici svetovnega ženskega kongresa v Pekingu, gospe Mongcia posla! telegram, v katerem pravi; «Cospa, Če je res, da na vsakega moškega na svetu pride vsaj ena Ženska, potem vam moram potožiti, da ima nek klinac dve, kar je proti dobremu okusu in očitno Žali Žensko dostojanstvo. Ukrenite nekaj, r zgrajenih 612 novih hotelov. Namesto močvirnega grmovja, jelšcvja in gojišč komarjev bo to nova gospodarska prihodnost za vso Slovenijo. Radgonsko sejmišče, ki vsako leto povzroči pravo vremensko katastrofo, bo preurejeno v orjaške čistilne naprave. Naprej bo tekla čista Mura, sejmišče pa bo prodajalo organske odpadke, V zvezi z vplivom radgonskega sejma na vreme naj pojasnimo meteorološko ozadje tega pojava. Sejmišče stoji prav na najobčutlivejši točki vremenske ločnice med Panonsko nižino in Slovenskimi goricami, ki se raztezajo od I Gradca do Čakovca. Ko se na sejmiščnem prostoru zbere kritična masa več kot tisoč ljudi, povzroči toplota, ki jo človeška telesa oddajajo, vertikalno gibanje zraka. En človek odda na uro približno dvesto do tristo watov energije. Fri-I gidne ženske nekaj I manj, vročekrvni radgonski mladeniči pa precej več. Sami izračunajte, kolikšna I energija sc sprošča na tako majhnem prostoru. 1 Ko doseže dvigajoči zrak ustrezno višino, se zaradi adiabatnega razpenjanja ohladi in odda vlago v obliki padavin. Te potem povzročijo ohlajanje okoliških zračnih mas in slabo vreme se naglo razširi na veliko območje, včasih tudi na vso Evropo. Prireditelji sejma torej nikakor ne morejo upati na lepo vreme, ker so oni sami i vzrok dolgotrajnim padavinam. Svetujemo, da se sejemske prireditve preselijo v Ljutomer, kjer zanesljivo ne bo vremenskih težav. To trdimo z gotovostjo, ker konjske dirke ali prleški sejem še nikoli niso pokvarili vremena. Podjetje za urejanje murske obale razpisuje javno prodajo delnic. Na avkciji bodo na pro- TOKI SlL daj tudi parcele, prav tako se bodo prodajale licence za turistično dejavnost in dovolilnice za sekanje dreves. Kujski val predstavlja turistično ponudbo Mursko križaijcnjc bo svetovna znamenitost, ki bo gotovo privabila veliko turistov. Ladjo bo proti toku vleklo mlinsko kolo, ki bo navijalo vrv. Ko bo ladja vkrcala nove goste, bodo izključili pogon in bo plula s tokom navzdol ter hkrati odvijala vrv. Križarjenje bo omejeno samo z dolžino vrvi. Tudi mursko smučanje na vodi bo posebnost. Manj izurjeni bodo smučali kar na vrvi, privezani za most ali kol. Boljši bodo uporabili gumo za *bunji jumping* in najprej pluli z ladjo s tokom, kijih bo nato izpustila, da bodo šinili kot puščica proti toku. Mursko potapljanje bo namenjeno najzahtevnejšim gostom. Okrog vratu jim bomo obesili večji kamen, jih pahnili v vodo in se jih s tem odkrižali. Klaski val - reklame Podjetje Svic vam predstavlja posebno sejemsko ponudbo, vendar ne na sejmu: Ponujamo umetna gnojila, smrdijo dosti bolj kot naravna.V zalogi imamo tudi kemijska zaščitna sredstva, kombinirana iz vseh do sedaj znanih herbicidov, fungicidov in pesticidov. Lahko jim primešate še vaše domače ostanke raznih strupov ter s tem pripravkom škropite vsevprek. Nekaj bo gotovo crknilo. Rezultate skrbno beležite in priporočajte drugim. V Radencih gradijo zunaj in znotraj! Čeprav je Naravno zdravilišče Radenci tačas bolj podobno velikemu gradbišču, to ne ovira gostov, da se ne bi še naprej kopali v bazenu s termalno vodo. Po sklenitvi gradbenih del naj bi na prostoru med Radinom in reko Muro nastalo eno najlepSih rekreacijskih središč. Hkrati nadaljujejo tudi z obnovo hotela, zdaj je na vrsti kavarna hotela Vestnik Radin. bbp 1^ Radgonski mehurčki I Pozdravliene. Ifube moje in seveda liubi moji (sai o Pozdravljene, ljube moje in seveda ljubi moji (saj o ,— -šem). Minilo jel Kako sem vesela, vse enkrat mine (no, ta Radgonski mehurčki - zaenkrat še ne). Minil je radgonski sejetn vijo mu tudi mednarodni pa slovenski pa pomurski, lahko nariki - zakaj, pa mato razmislite, ie ste že prišli k sebi!)- živ. Mnogo smo slišali in videli in brali o njem. Pa boste te ‘B p* )1C « ■ - w- se ne bom mešata v notranje zadeve sejma, saj nisem niti denarja za obisk. Predraga je vstopnina (za mene delt Še uslisali me niso, da bi vsaj prebivalci na Tratah in dmp l.fibH sejma imeli brezplačen vstop. Zamerim vam. Pa se iuiuu; Brezplačne vstopnice dobijo namreč mnogi/unkcionaifi narčki. Imajo prost vstop pa še drugih težav nimajo. Jazpdld^^ n vsakem kora^ videla kup pločevine, nisem mogla Čezeetk>,e j vohala človeške iztrebke... Jaz pa si ne zaslužim niti etie^N^ Pa naj bo za letos! koliko dobi Tako sem bila vzadovoljnae, ko sem brala, od sejma. Ne bi naštevala, ker ste me slabo prepričali. Sicer boste odgovorni odločili, poglejte mala čez sejemski plot, * svojega prostora. Jaz, Radgonska klepetulja, vam naStejetnjteu-^^ p Ireidaret hi M/etifr/j i4etJ fJjfUJllJil' J I, p katere bi lahko vložili del velikega kupčka denarja- tj rutfi' wa n/T iTrzniZj/v/a //rt prispevek mestu, rte pa da izjavljate, da dela tristo občasrith (koliko je Radgončanov?), če imate kaj dobre volje - I (koliko je Radgončanov?), če imate kaj dobre volje - * Da pa ni vse Črno, bi rada povedala, da je bilo letos tudi ptttS’ nraner ttal eimet! itiierlrietf brega. Pa naj drugi hvalijo! jf Minile so tudi počitnice. Kakšne so bile, ve najbolje tsd*-rej moje so bite doma, ob vrtičku in lovorju, zadnji teden pe prej rekla, kakšen je bil. Hladna in deževna jesen je prišla prehitro. Ob nesrečah bomo doživljati še seje radgonskih svetnikov, njih, ker imam kaj pisati, saj poskrbijo za vmaterialr s našanjem in »delome! Ce omenim kakšno trne, ne irutiil"' “TLiiž ___ 1. li .J- J. J.J + r.jj.. jfrtUO ga občinskega svetnika, ki ima po naključju enako ime. »trtvrtn* urirtVrtAi^r Crt/ «rtm ^-rt n«r/iiJrt rt J0 hliČl fflOl moram uporabiti. Saj sem že pisala o Janezih (tuje hud moj moram uporabiti. Saj sem že pisala o Janezih f tuje fiua mvj pa Frančkih, Tončkih, Mihcih. PetrČkih pa še ram uporabiti, kes besen je klicat na uredništvo neki ram uporaoiti, res oesenje itiicai na ureanisivo rier.1 ki mu je po naključju ime Srečko (to ime mi je zelo izraža vso srečo, in ga bom še uporabljala). Temu rem opravičiti, ker. J., nikoli nisem imela njega v mislih, -dgončan, in, 3., ga ne poznam. Naj si ne domišlja, daje 44f, .r., /fc /nj^rn4T/f. j jj rre «> ben, ceje občinski svetnik Sicer pa je nekdo (najbrž ttioš^l rekel: Ni pomembno, kaj se piše o meni, pomembno je, da Torej - we moje pisanje so prispodobe in tudi moj župani ' kakršen koli župan (no. to bo težko, naš ima dobre rij*' Pocrlelle Hube moie loko rndn hi .sedat ttnni.inla. dO V Poglejte, ljube moje, tako rada bi sedaj napisala, da t TU^ioJic, iJUiK mO/€, iukO 'uuO majo film, kije že pred premiero dvignil precej prahu (tr jr^ ■* težav že Jeseni, tako kot bo povzročal težave nekdo iz je sedaj tu kaj zanimivega. Nič, povezava je v tem. Če rflt^ »i snemajol Pa brez zamere. Če sem bila sitna. Tudi vt bi t* i doživljali vsejemski tedene. Pozdrav do prihodnjič (upam ?) posejemsko JTdidknff™ J J mobitel Uradni zastopnik: _______ PvramidiA t* Skupina prekmunluh etno-nacionalistov, ki jih vodi razvpit i ViJiooš Vlroša-Ži rinovski, se pripravlja na krajo stoletja. V Prlekiji bodo ukradli in prenesli na rodna prekmurska tla nekaj kmečkih hiš, ker jim je dovolj, da v tekmovanju za naj... kmetijo vedno'zmagajo »Štajerci«. S -S «'c m a g' S SP t >1 MARKT SEMJE PIA% Mladinska 8, Murska SoboP 069/31-633, 0609-613-3> h S £Ua Pivar-Ekzorcistka bo v tem časopisu kmalu objavila d a Ij Si pogovor s poltergajstrom iz madžarskega Ivanca. Obljublja tudi fotografije. Novinarka in poitergajst sta se srečala pri njem doma, v »globoki temi", kakor je v prejSnji šte-vilkioznačilanjegovobivaliSČe -kar priča, da jo je poitergajst vzljubil. MONOŠTER Turnišče: cene ploskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču še naprej presega povpraševanje. Tako je bilo tudi zadnji dan avgusta, ko so rejci prodajali kar 64 živali, prodali pa so jih le dobro polovico. Domov so morali tako odpeljati 30 pujskov, za tiste, ki so jih prodali, pa so iztržili od 10.000 do 15.000 tolarjev za par. Moja domača banka l /O Pomurska banka ' '"1 Murska dft s li Presrečni nogometni klub Beltinec se je po porazu Mure z v Žalgirisom preimenovat Belgiris, Šef Kettlerse poslej > f Menjalniški tečni Pomurske binke z dne, 1. septembra od 01. 09. 1995 od 00.00. Srednji tečni Bank« Slorenik KV' 1995 od 00.00. Drž«r« Enota Banka Slovence Niknp h h imen uj e Kettleruaskas. Oči ina psihološka vojna pred naslednjim srečanjem! KISOJO AVSTRIJCI ŽE ODKRILI. Cene sadja in zelenjave Triila VililrtaiM Girala Llubljiu tliflMiir Kanuista Boruta Horvata-Ponirka iz Kroga je vojni mmi-sterKacluvzelvslužbovmorna-ri co. Vozi 1 bo torpedni čol n- na ročni pogon. V kulturnih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do Id. ure, dobite vse, kar želite, veliko ceneje kot v trgovinah. Izognete se gneči, na mejnem prehodu Hodoš ni čakapja za prestop. Ob tržnici je veliko parkirišče, primerno tudi za avtobuse. Grosistična prodaja za trgovce - obiščite pisarno tržnega inšpektorja (piacfe]ugyel6i iroda). KE5B«1I1 KONJ. OBIŠČITE NAJVEČJO IN NAJBOLJE ZALOŽENO TRŽNICO JUGOZAHODNE MADŽARSKE PREŽIVITE PRIJETEN DAN. Jdilki HnUn Gnt4|< Niklirlai OtMlni Dbuin 2ira412>lk Paprik* Cntit) ŠtMt UtMlt ČUM KMtra KtMilr 10-110 00-120 100-270 SO-IIO fMO 90-160 10-130 200 00-110 00-120 140-200 160-160 2025 160 200 300 250 260 60 100 140 260 130 160 300 100 60 140 160 160 260 150 40 150 120 160 100 100 300 100 40 Avstrija Franclja Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1.164,7964 2.371,7777 8.191,1544 7,3607 10.000,7025 119,4940 l,170^ IS s (4 eil' s> i i I/ »s t/ llS ili Ul sf liti’ s (fjf * 5 l ■[ « i. k] c^i ®®l®hnečici 4, ' ob Ščavnici ^TOŠNJi S2?JTNIKI i kJ^nanj ''iiti; laiijj d Ut, & fu-, Lukavci 22, ,u J-U L''4n„,'^^evci prj 3, ŽE PETIČ ,1 1 t f r * t * t ’ •• s- ' •* 4 ’ . «I ’t, » t 4 » «■' ' *[ * ■* # l«l s * ' * iM: ... »95 ‘C / : 7 11^*- !Sy: L^- h k J •, f"— ■v SEZNAM VSEH DOSEDANJIH 't 1 DOBITNIKOV i/ v. PRIZNANJ 1 NAJ... KMETIJE j IN DRUŽINE I 1 PETIH LET V SLIKI IN I 'I BESEDI KAKO SO OBNAVLJALI STARO HIŠO V p4^M'ara No 31. 'c J Ščavnici I G 200, ■ Kadr ’ vas 5 2, *< ‘tila 'gona nagrade >3Z{'-^arda23 s?'".;;"*'”’ 26, f J^nite^P« 69 240 Pl"'«?'' cirn^^*' ^'žki **J*vj4; ie in Inje ter »na I M at ■.'Q f r? ČEPINCIH * 3 tf I/ • t j DR. JUVANEC ’ O POMENU f TRADICIONALNE ARHITEKTURE O TRADICIONALNI GOSTOLJUBNOSTI PREKMURCEV IN PRLEKOV PREDLOGI PRENOVE NEPRIMERNIH ARHITEKTUR Murska Sobota^ 7. septembra 1995 ŽE PET LET SKRBIMO ZA LEPŠO PODOBO NAŠEGA PODEŽELJA, ZA OHRANJANJE TRADICIJE, ARHITEKTURE IN KMETIJSTVA. SKRBIMO ZA DUŠO OBMURSKE POKRAJINE. ZEMLJEVID NAJ... KMETIJ PETIH LET NA ZADNJI STRANI 2 vestnik 34, 7. septembra^ naj... kmetije Naj bo praznik! NAJ... KMETIJE PETIH LEI Prireditve vsakoletne akcije Naj... kmetije so zamišljene ne le kot sklepne prireditve večmesečnega ocenjevanja in objavljanja prispevkov v Vestniku ter podelitve priznanj in nagrad najboljšim, ampak tudi (ali predvsem) kot praznik domačije (naj... kmetije) in praznik vse vasi. Kajti nobena kmetija, domačija, ne more obstajati izolirano sama zase, hiše na podeželju so povezane na takšen ali drugačen način, tvorijo svojevrstno podobo posameznih vasi in s tem podobo podeželja. In vse dosednje sklepne prireditve so bile res nepozabne, vsako leto množičneje obiskane. Vaščani, člani gasilskih, turističnih, folklornih ali drugih društev so pripravili zanimive predstavitve vasi, tamkajšnjih starih običajev, navad, domači pevci so zapeli svoje značilne vaške pesmi, prav povsod pa je bila na voljo tudi konjska vprega. Prva sklepna prireditev je bila pod kostanji v Veržeju, ko smo podelili zeleni keramični znak z napisom »Naj... kmetija '91« Seršenovi kmetiji: prisluhnili smo direktorici Podjetja za informira- nje Irmi Benko in tajniku Pomurske turistične zveze Štefanu Dravcu. Naslednje leto smo podeljevali priznanja v Bunčanih 1 pri Petovarjevih, kjer je bil slavnostni govornik takratni turistični minister Janez Širše; gasilci so pripravili veselico pri bunčanskem gasilskem domu. Leta 1993 je prejela znak naj... kmetije turistična kmetija Firbas iz Co-getinec; tudi domači, ki so bili navajeni na gnečo, so bili presenečeni nad množico, ki se je zgrnila na njihovo domačijo. Slavnostni govornik je bil kmetijski minister dr, Slavko Osterc. Lani je prejela znak naj... kmetija ’94 Kupljenova kmetija v Okosla-vcih, kjer je bila tudi nepozabna veselica; za pestrejše razpoloženje so poskrbeli člani, planinskega društva Hupkač in Završki fantje. Menda je bilo na njej Čez tri tisoč ljudi, slavnostni govornik pa je bil mag. Anton Vodovnik. Vse dosedanje slavnostne govornike na sklepnih prireditvah smo prosili za mnenja o projektu Vestnikove akcije Naj... kmetije. bbp Irma Benko, direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota, (slavnostna govornica na sklepni prireditvi Naj kmetija *91): Vasi na goričkih in slovenskogoriških gričih ter na apaš-kem. murskem in ščavniškem območju so skorajda izgubile svojo razpoznavno podobo, je v Vestniku 9. maja 1991 na pot Vestnikov! akciji NAJ... KMETIJE zapisala pobudnica Bernarda Balazic-Peček. Cilj je bil jasen: z ocenjevanjem spodbuditi ljudi k ohranjanju tistega, kar se še da ohraniti, da bi , bili spet ponosni na tipično prleško in prekmursko kmetijo, in dvigniti raven splošne urejenosti kmetij. I Pet let po tem zapisu sem vsemu opravljenemu v zahvalo dolžna zapisati, da v tem primeru Bernarda ni ostala le novinarka. Je avtorica projekta in najbolj zagnana realizatorka, ki je s svojim strokovnim pristopom uspela pritegniti k sodelovanju strokovno javnost in veliko drugih, katerim ni vseeno, kaj se dogaja z našo pokrajino. Njene ideje so se še posebej dobro prijele med ljudmi na kmetijah, kar vasem postopoma vrača razpoznavno podobo, nagrajene kmetije in pet nosilk naslova naj... kmetija v Veržeju, Bunčanih, Cogetincih, Oko-slavcih in Bolehnečicih pa so za vzor in vredne posnemanja.. Lepo in ekološko urejene kmetije so srca, ki spodbujajo življenje v svetu ob Muri. So ogledalo ljudi na kmetiji in so upodobitve njihove zaljubljenosti v naravo. Četudi je kmečkemu stanu kdaj težje, in v teh časih mu nedvomno je, je skrbno urejena kmetija uteha in spodbuda obenem. Mnogim je v interesu, da je tako, zato so akcijo tudi finančno podpirali. Pri Vestniku bi po petih letih radi nadaljevali. Računamo na vse dosedanje sodelavce in upamo, da smo z rezultati j uspeli prepričati še koga. Morda Ministrstvo za kmetijstvo za I materialno podporo kmetijam, ki za svoj videz, ohranjanje ] tradicije, način kmetovanja itd. dobivajo dobre ocene stroko- j vnjakov. Morda turisfične delavce, da bi znali ta del naše le- I pote pokazati tudi drugim. Morda...? I Dr. Slavko Osterc, minister za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano Republike Slovenije (slavnostni govornik na sklepni prireditvi na naj... kmetiji ’95, na kmetiji Alojza Firbasa): »Stoletja dolgo so naši predniki oblikovali svet ob Mari, Slovenske gorice ter Goričko. Oblikovali so ga skladno z naravnimi danostmi ob sočasni skrbi za trajno ohranitev plodne zemlje, da bi tadi njihovi potomci lahko preživeli na tem koščka slovenske zemelje. Pravi okras te pokrajine so na poseben način urejene domačije, ki imajo na prehodu v panonski svet značilnosti, ki jih drugje ni. Tako oblikovana pokrajina z značilnimi domovi je vrednota, na katero moramo biti ponosni. Ni čudno, da o tem pišejo pesniki in pisatelji ter sanjajo zdomci, ki so ŠU »s trebuhom za kruhom«. Akcija Naj... kmetije osvešča naše ljudi, jih opozarja na to vrednoto, oblikuje njihov čut za lepo ter v njih budi ponos in tekmovalnega duha. S tem se seveda nehote oblikuje tudi razpoznavnost te pokrajine, pri ljudeh pa želja in potreba po ohranjanju teh posebnosti. Zlasti pomembno je to za mlade. Akcija vsebuje tudi vzgojni element ter vabi k posnemanju in prispeva k urejenosti vasi ter pokrajine. Urejenost dežele povečuje obisk v številnih turističnih krajih ter s tem posredno vpliva na razvoj tn blaginjo pokrajine. Akcijo zato ocenjujem kot zelo pozitivno. Avtorjem za idejo in dosedanje vodenje čestitam in želim uspešno nadaljevanje. Posebne čestitke veljajo dosedanjim zmagovalcem, ki si zaslužijo zahvalo, saj s svojim zgledom vabijo k posnemanju in tako pomembno prispevajo k temu, da smo lahko na svoj domači kraj vedno bolj ponosni.« Seznam kmetij, ki so v minulih petih letih prejele priznanja, nagrade in nazive naj...fe^ z ocenjevanjem smo začeli leta 1991, ko smo skupaj s strokovnjaki s posameznih področij tudi sestavili stroge kriterije, po katerih je bila ocenjena vsaka prijavljena kmetjja. Sredi maja smo objavili prijavnice, ki so bile v Vestniku objavljene še v štirih naslednjih številkah. Konec junija smo začeli ocenjevanje na terenu, običajno popoldne in ob sobotah. Povprečno je bilo vsako leto prijavljenih okrog 50 kmetij iz celotne severovzhodne Slovenije, torej iz nekdanjih občin Ormož, Lenart, Ljutomer. Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota. Tako smo v minulih letih obiskali okrog 250 kmetij in se pogovarjali z družinami, med njimi pa smo vsako leto izbrali po deset najboljših, ki so prejele priznanja. 1992, leta smo začeli iskati tudi vzorne kmetije z novo arhitekturo ter posebnosti oziroma dodat- ne »okrasne« objekte ob kmetijah, kot so čebelnjaki (1993), vo (1994) !n koruznjak! (1995). Z vsakega področja ocenjeval W tektura, urejenost okolice kmetije, zelenjavnega in s***” kmetovanje ter ohranjanje tradicije m običajev) smo točk izbrali najboljše, k! so prejele tudi nagrade. ' vsako leto izbrat! naj... kmetijo - pri končni izbiri soseri'*’’'!. poostril!, upošteval! pa smo tudi družinsko življenje, razvojni’ B5f ritev !n vključenost kmetije v širšo okolico, Vsem prijavljenim se zahvaljujemo, da so sodelovali v v . akciji Naj... kmetije, dobitnikom priznanj čestitamo, n d * 1. * I 1. .12 želimo, da bi jih tudi drugi posnemali in skrbeli za lepsop . naše pokrajine. Bernarda 1991 Bertalanič, Sodišinci 17, p. Tišina (priznanje) Špindler, Bunčani 7, p. Veržej (priznanje) Ferenc, Žihlava 1, p. Sv .Jurij (priznanje) Žitek, Mota 8, p. Ljutomer (priznanje) Kosi, Ktjučarovci 12, p. Križevci (priznanje) Vučko, G,Bistrica , p, Crenšovci (nagrada - ohran.tradicije in običajev) Skuhala, Banovci 21, p.Veržej (nagrada - kmetovanje) Dervarič, Šalamenci 9, p. Puconci (nagrada - urejenost okolice, vrtov) Petovar, Bunčani 13, p. Veržej (arhitektura) Seršen, F.KovaČiča 17, Veržej, p. Veržej (naj... kmetija 1991) Kuzmič, Šalamenci 54, p. Puconci (nagrada - kmetovanje) Lopert, Suhi Vrh 4, p. Fokovci (nagrada - urejenost okolice, vrtov) Godina, D.Bistrica , p, Crenšovci (nagrada - arhitektura) Petovar, Bunčani 1, p. Veržej (n^... kmetija 1992) 1993 Štajnbauer, Sp.PorČič, p. Lenart (priznaitJe) Kolbl, Krištanci, p. Križevci pri Ljutomeru (priznanje) Zamuda, Terbegovci 31, p. Sv.JurjJ (priznanje) Merklin, Vadarci 30, p. Bodonci (čebelnjak) Lovenjak, Serdica 56, p. Rogašovci (nova arhitektura) Prapotnik, Pavlovci 25, p. Ormož , (nagrada - ohran.tradicUe in običaje''! In-'- h S, i; 't-; ib <•, 'V- * I 'h L p: k k A J « -I. J 43^ "in; ? ■k '. 'S- f' 1? 'I 1992 Miki, OČeslavci 2, p. Sp.Ivanje! (priznanje) Kranfogel, Sp.Voličina 118, p. Voličina (priznanje) Sever, Šalamenci 72 , p. Puconci (priznanje) Paluc, Brengova 18, p. Cerkvenjak (priznanje) Omar, Bankovci 37, p. Tišina (nova arhitektura) Skuhala, Banovci 16, p.Veržej (nagrada - obran.tradicije in običajev) Farkaš, Iljaševci, Križevci pri Ljutomeru (nagrada - |[niete’'*''i I Mag. Anton Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor (slavnostni govornik na sklepni prireditvi na naj... kmetiji 1994. leta, na Kupljenovi kmetiji): »Zemlja in človek. Samo dve besedi. Od pamtiveka tesno povezani. Vsega stvaritelji. S trdim delom, nepopustljivo voljo, velikim veseljem in v nenehnem upanju. Se danes. Vendar drugače. Vse se spreminja. Da smo tukaj še danes, vetja zahvala predvsem s pošto-vanju odnosa človeka do narave. Vzajemni odnos je ustvaril neizmerno bogastvo, bogastvo bivanja in vedenja. Naravne danosti so narekovale, omogočale in usmerjale posamezne dejavnosti in ob tem vse, kar je bilo potrebno za delo in življenje: gospodarske objekte, hiše, orodja, naprave, stroje, znamenja, sakralne objekte, šege, navade, pesmi, glasbo, plese... Ohranjanje tega, osveščanje korenin, prenašanje na mlajši rod, s tem plemenitenje in utrjevanje samozavesti sedanjega Človeka Je še kako pomembno. Mnogi se tega premalo zavedajo. Pa vendar! Pri Vestniku so ljudje, ki se zavedajo tega J poslanstva.. I Nepozabno je bilo srečanje na naj... kmetiji '94 pri Ku- I pljenovih v Okoslavcih 4. septembra 1994, kjer se je zbrala I množica ljudi. Z obrazov teh ljudi je bilo zaznati veliko na- I vdušenje in odobravanje te in naslednjih podobnih akcij.« I Dvoršak, Sp.Porčič, p. Lenart , (nagrada - urejenost okolice, vrte’'/ Kardinar, Krapje 9, p. Veržej (nagrada - arhitektura) Firbas, Cogetinci 60, p. Cerkvenjak kmetija 1994 Vrečič, Vaneča 37, p. Bodonci (priznat^) Vaupotič, Babinci 10, p. Ljutomer (priznanje) Lebar, Hotiza 3a, p. Lendava (priznanje) Mulec, Šratovci 15, p. Radenci (priznanje) Zelenik, Cogetinci, p. Cerkvenjak (priznanje) Jaušovec, Nasova 3, p. Apače (vodnjak) Šraml, Vogričevei 7, p.Ljutomer (nova arhitektura) Žoldoš, G.Bistrica 139, p. Crenšovci (nagrada - ohran.tradicije in Špilak, Turnišče, Gajska 3, p.TumiŠče (nagrada - km Šnajder, Zg.Gasteraj, p, Jurovski Dol , (nagrada - urejenost okolice, vrt Špindler, Bunčani 7, p. Veržej (nagrada - arhitektur Kupljen, Okoslavci 6, p. Sv, Jury (naj... kmetija 19=^^ 1995 Makovec, Lukavci 22, p. Križevci pri Ljutomeru (pn^' Rajh, Stara Nova vas 52, p. Križevci (priznanje) Verzel, Dragotinci 31, p. Sv .Jurij (priznanje) Novak, Grlava 3, p. Križevci (priznanje) Žnidarič, Črešnjevci 200, p. G.Radgona (priznanje) Rajšp, Varda 23, p. Jurovski Dol (obnova cimpran^ Korošec, Kobilje 31, p. Dobrovnik (koruznjak) Pihlar, Cven 26, p. Ljutomer (nova arhitektura) Horvat, Žižki 67, p. Crenšovci M'"'’ ,bicaif' (nagrada - ohran.tradicije in m Žižek, Šafarsko 10, p.Razkrižje (nagrada - kmetovahr Kramberger, Sp.Partinje 4,1, p, Lenart (nagrada - urejenost okolice. oiice, vr(’'*I| j,ThitcW“'’’ Ploj, Brengova 20, p.Cerkvenjak (nagrada Slana, Bolehnečicl 4, p. Sv .Jurij (naj... kmetija 199=1 ggfežL^jeptembra 1995 3 9S I n naj... kmetije IJI itt t-- dl h* d> I ll •!»7 JOŽE SLANA, BOLEHNlOCI 4 Sam cesar je nagradil kobilo v Bolehnečicih je že od nekdaj znana po reji kopj. ^kodba izhaja iz leta 1886, ko je pradedek Rižnar sodelo-sejmu v Radgoni. Čeprav so vsi drugi želeli *»hih nekomu drugemu, je sam cesar avstro-ogrske mo-^hlnst^k.ožef odločil, da je njemu najbolj všeč Rižnaijeva kobUa. dane nagrado. Morebiti se je naziv Rižnaijevi ohranil vse ^‘radi tega, poleg tega pa jih mnogi nazivajo tudi fofovi, Markovi, Gregorovi, Pelovarovi, Žabota rovi in ^»•Hnsteje Pejičon. FIRST ^»ria iti 1 njimi se uk-*»šlih tekmuje na ka- Branko. Ka-Painier 16 let. so jih preteklosti, ^®» Šelt^ “ prn/liili Branko-saj ■“M novJf ? raje Pobudo so "^isl Srer,!*'.® Fanto pa je '^^9, Pajmlajši Branko; Slanove kobile Ib Nelo so prodali —, so ku- • Branko je bil takrat tako poimenovati. Mama Majda je namreč velika ljubiteljica ruske književnosti. Knjige so njene prijateljice, najraje pa prebira ruske. Zakaj? Morebiti zato, ker je v Vidmu kot KoroSakova hčerka odraščata skupaj s sinom videmskega zdravnika Sokolova, Rusom, ki je ostal v teh krajih v kujski stali. Letos imajo 6 hektarjev njiv posejanih s koruzo, 3 hektarje s pšenico in 1,2 hektarja s sladkorno peso, v Sov-jaku pa imajo še 50 arov vinograda. Ob denacionalizaciji so dobili vrnjene 4 hektarje zemlje, vinograde v Ljutomerskih goricah. Čeprav dobi gost Slanove domačije morebiti vtis, da nikoli ni vseh doma, da se ne utegnejo niti pogovarjati, pa vsak za vsakega zelo dobro ve, kje je in kaj počne. Prav prijetno se je pogo- 11 '»Pil ; J®ta je Kodelo, , lt|j ■' Prvič m tol itj ^ttia- teb >nju t -J^*’ijani ijj 4 li, Pra- la- I to , J® tu- p. m- *kii »Pj »o MlL , »me-11 J® bii-^^^Jslej PaJu. '’iio tav ' redkokdo ve, ‘me tat„ I Ana y . In prav So rr‘a- SOtliri; ci. ................. s 1 m I ‘V 1 iS-Mz. i 95 z veni -■b varjati z očetom Jožetom, mamo Majdo, sinom Brankom in snaho Marjeto pa tudi potomci, osemletni sin Matej, skoraj sedemletna Jasmina in leto in pol star Marko, so nadvse družabni. Bernarda B. Peček BOLEHNECKA vedba Bolehnečari vam bomo eno zapeli, katere gotovo ne boste veseli, v hiSi, katera novega vlrta dobi, vsa vas se zafašenk veselo vrti. Oj, Bolehnečari ste virti stari pa ie vaščanom ste vedre ne dali. Vedra za fašenk, to je stara navada, samo JulČek, Slavič, Plaveč in pa Slana so zredili nam za fašenk purana, drugi so vsi Škrt in strašno skopi, da dali bi za fašenk vedro, kot je v modi, ko na gruntu novi virt nastopi. po prvi svetovni vojni. Morebiti pa zato, ker je Ščavniška dolina nekako podobna pokrajini Tihega Dona. Mama Majda, ki je r^je postala snaha pri Slanovih kot učiteljica (po enem tednu učiteljišča se je zaradi domotožja kljub očetovemu nasprotovanju vrnila domov), pa je prevzela 1 Slanova domačija s ptičje perspektive. Stanovanjska hiša je bila zgrajena 1898. leta, pred sedmimi leti so obnovili fasado, letos spomladi pa še strešno kritino. Ker niso dobili zaveznika, so jo pokrili z bramakom. Jeli, pili pa plesali to bi vsi, to odlika bolehnečke je vasi, samo vedro dati, tistega v vasi ni, da navado staro spet od mrtvih obudi, novi virt, ki hoče, da v vasi kaj velja, za fašenk vedro čisto gvlšno da. Kaj mar mu je za litrov sto, naj belo.jorka a! pa Šmarje bo, pokojnega prašiča rebra a! pa pleče to grunta v nič še spravit neče, muzikanta pa bi plačali sami, za denar na svetu se pač vse dobi Zato pa bolehnečki gospodarji pokažimo, ker pred svetom vsi se hraborimo, kako je sveta nam navada stara, da novi virt za fašenk vedro daja. Če letos ne, pa drugo leto vedro da, To napisala bolehnečka mladina, da sedanje virte bi na dolg spomnila. Na pobud« bolehnečiške mladine zapisal Franček Murkovic Zgodovina vasi Bolehnečici - Walchnazen & ra 1 H Hiša z dvoriščne strani, kjer so lepo vidni sončni kolektorji in prostor, kjer bo v nedeljo podelitev priznanj. neki kobili v I . —Tifvv JllU ' Slanovi kobilo tudi Slanovo tradicijo: peko pre-cov (prest). Sicer pa je vse delo na domačiji natančno razdeljeno: mama peče kruh in pereče, snaha Marjeta je prevzela gospodinjstvo, oče Jože in mama opravita v hlevu z govejo živino, Branko in njegov brat Rado pa 'str^^^^^J^bnosije znana daleč naokoli. Vsak gost bo dok hii dobrote ftnišfn-pn-i _ Pmce (preste), kvasentee, gibiimrv bi dober do- nJ* (in s lem obilici dela) so naši sosedu- w- pomoč. Zanje rte ?n I . " ... / f .... ■ R rj (t[ sosedje že večkrat prrpričali. . ■ opisQY^m ifj zt/Jjenvj bevv -.7 ' ^C^^^ttla in hvalila sosedove. A nobena tmrdsi nr obiska, ogleda. Pridite obiščitejih m imajo Pejičovi naj...kmetijo 95! Lep pozdrav! ^0^ prejcJL on eni oa oven prijavnic, s saic- »kcii Jožeta Slane za letošnje ocenjevanje ' in bik Napisala gaje soseda Breda hi Okunih Pejičovih za to tudi pošteno okarana, saj ne '^^stopov. Za kazen jim mora pomagati ne prireditve. h..^''.af.-. , . "^uo nanačno mislil izhimmo nai .. kmetne 1‘mo prejeJl ob eni od dveh prijavnic, s katc- napačno mislil, da izbiramo naj... kmetije spremijajoča pisma dobimo k prijavnicam, . Slanovi dosegli v končnem seštevku ocp„- '00 možnih), kar je vse dokumen- J^valnih papirjih, bbp VIJ Vas Bolehnečici je tipična obcestna vas ob prometnici, ki povezuje Sv.Jurij in Ljutomer. Ob Slanovi kmetije je urejena kasaška steza, kjer trenirajo kasaške konje. 32 vaščanov, od teh jih je sedem padlo. V drugi svetovni vojni je bilo vpoklicanih 10 vaščanov, padlo jih je prav tako sedem; v zadnji slovenski vojni 1991 je bilo vpoklicanih Razvoj vasi od leta1900 do 1995: 1906 - mlačev žit z mlatilnico na motorni pogon 1912 - košnja z vprežnim kosilnikom 1933 - vprežna žitna sejalnica 1953 - elektrifikacija vasi 1965 - prvi traktor v vasi 1969 - prvi žitni kombajn 1982 - sladkorna pesa kot nova njivska kultura 1980 “ asfaltiranje ceste skozi vas 1982 - regulacija reke Ščavnice 1982 - 1984 - melioracije in komasacije 1986 ~ telefoni 1992 - mestni vodovod iz Ljutomera 1992 - vračilo zemlje po zakonu o denacionalizaciji 1993 - vaščan Rado Slana postal magister psihologije in je prvi iz naše vasi, ki je dosegel magisterij Danes spada vas v občino Sv.Jurij ob Ščavnici, kjer so tudi pošta, šolski okoliš in župnija. Na vaškem grbu so narisani komen, zniibel in leseni lopar s pšenično pogačo. Posebnost vasi je, da ne pustijo, da bi se v njej naselil kakšen tujec; če katera od kmetij propade, vso zemljo pokupijo vaščani. Kmetije so nadpovprečno velike. V vasi ni ne gostilne in ne trgovine, večina bogatih nevest pa se je poročila kar v svoji vasi. V predpustnem času redno pripravljajo vaško vedro ali pustno rajanje, ki traja dva dni. Imamo tudi 13 vdov in enega vdovca ter štorklje. ki gnezdijo na Štebihovi hiši. Alojz Štuhec, Bolehnečici 4 vestnik 36, 7. septggSS^ naj... kmetije Nagrada za urejenost okolice kmetije, zelenjavnega in sadnega vrta Alojz Kramberger, Sp. Partinje 47 V letošnjem letu smo to priznanje dodelili družini KRAMBERGER iz Sp. Partinja 47. Končna odločitev je vedno najtežja, ker so razlike med posameznimi kmetijami v ožjem izboru zelo majhne in je treba res paziti na vsako malenkost. < 95 1 Kako opisati urejenost okolice kmetije? Tehnično poročilo se da hitro napisati, ker imamo na voljo mere in številke, ki natančno določijo neko stvar in jo s tem razvrstijo med dobre oz. slabe. Kakor hitro imamo opravka z naravo, čustvi, z nečem, kar je živo, številke enostavno odpovejo. Ko pridemo do take prelomnice, radi rečemo, daje to treba pač videti in doživeti, ker se to samo z besedami ne da opisati. Tako je tudi z urejenostjo okolice. Vseeno bomo skušali ob pomoči kriterijev ocenjevalne komisije prikazati zmagovalno kmetijo na tem področju. Velikokrat v življenju se sliši: to je bila ljubezen na prvi pogled. Tu je mišljen prvi stik med dvema človekoma, ki je ostal v notranjosti še dolgo, dolgo časa. S takšnim stikom na prvi pogled, ki nam ostane še dolgo v spominu, se srečujemo tudi drugje. Ko je bila ocenjevalna komisija na terenu in smo ocenjevali kmetije, smo s prvim stikom dobili vtis, ki je ostal za dolgi ali kratek čas. Prihod na Krambergerjevo kmetijo in prvi stik z njo je ostal za dolgo časa. Kmetija leži na hribu ob gozdu in se s svojo okolico harmonično združuje v širše okolje. Nimajo neke ostre vpadljive meje, ki bi razbijala to naravno harmonijo. Ograje okrog hiše ni in tudi ni potrebna, ker lega hiše in celotne parcele tega ne zahteva. Ob hiši so bile hortenzije v polnem cvetju, prav tako rože na oknih. Ni jih bilo toliko, da bi se pod njimi lomile police, jih je pa bilo dovolj, da ljudem, ki pridejo na njihovo dvorišče, nekaj povejo. Kaj, je odvisno od vsakega posameznika. Na cvetličnih gre- dah so bile še nepogrešljive vrtnice, potonke, dalije, gladiole ... Ob hiši na senčni strani so se bohotile hortenzije s svojimi številnimi velikimi roza-modrimi cvetovi. nsnn I I I r U ' £ sk s Pri Krambergerjevih je rož ravno dovolj, ne preveč in ne premalo, bbp Med hišo in cesto je še nekaj starih sadnih dreves, glavnina pa raste po hribu navzdol, kjer je lesena ograja, ki seveda ni narejena zaradi plezanja, a jo otroci kaj radi izkoristijo za svoje veselje in igro. Poleg starega sadnega nasada imajo pod hišo velik nov bilo malo več, pa nič zato, kajti rezultat je zdaj tu. Na dvorišču raste lepa lipa, pod njo sta lesena klopca in miza, na kateri se sušijo kamilice, drugič spet so tam marelice, ki se čistijo, ali je na mizi pijača, okrog nje pa prijeten pogovor o tem in onem. Ne pravijo zastonj. da je pod takim drevesom debela senca. Škoda bi bilo, če je v teh vročih poletnih dneh ne bi bilo. Ta lipa je v bistvu središče nekakšnega vrtička za drobna dela in počitek. Okrog njega je nizka lesena ograja, pod njo pa kamnita škarpa. kije porasla z rastlinjem. Ije, lepo očiščene, skih robnikov in plosc. vrta rase jagodičje m** Vozni del dvorišča ni no velik, ker večjega [reb^Jejo. Dovozna pot j* nasad breskev. Krambergerjevi so ugotovili, da je na tej njivi nesmiselno vztrajati pri poljščinah, ker je bila pridelava nedonosna. Zato so se raje usmerili v gojenje breskev, za katere ja to idealna lega in na tem mestu se je njihov dedek nekoč že ukvarjal s sadjarstvom. Poleg so naredili prostor za shranjevanje in prodajo. Vsakdo bi naj- IV- iL Ž okrog raste trave. tovili, da za modernlzaf^U rišča tudi ni na vsak P ben asfalt. Dovolj Je. utrdi in se uredi drenaži' ranja v mokrem vrefnea*' rišče čisto, brez blata. Vsega se v teh nekaj :■ •:|J Vsega se v teh nesoj ■ ne da opisati. Zavedajt’*'’ * je okolje hiše prav tako P . bno kot vse drugo. Ta® iSt Leseno ograjo pred sadovnjakom s starimi vrstami sadnega drevja otroci uP® tudi za igranje, bbp brž pričakoval, da bo to veliko zidano skladišče, je pa ravno nasprotno. Ni zidano, je leseno, in ni ogromno, ampak je ravno dovolj veliko in funkcionalno. Ravno smo jih zalotili pri delu, ko so barvali ta leseni del. Tudi material ni bil ves nov, tako smo zvedeli, da Je križ na vrhu pod streho prenesen iz starega dela. Delaje Če gremo okrog hiše in mimo lipe še malo naravnost, pridemo do vrat, ki imajo nad sabo lok, na katerem rase vzpenjava vrtnica z drobnimi roza cvetovi. Ti cvetovi nas tako zapeljejo, da niti ne opazimo, da so to vrata, ki vodijo na zelenjavni vrt, Ta ni prevelik in ne premajhen, ravno pravšnji za sprotno porabo zelenjave, Poti so iz steptane zem- I- LiLe tllB' drugo je tudi okolje » samih, ki živimo v se da marsikaj razbral viti o življenju ljudi- f*' .[,((1* .SMlrAHlh rtiirflVe f , ,1 nih zakonih narav« ■govorijo, njihova iiin _ vseeno nekaj izraz« nekaj povedati. ,.11' M« k«! Idellt* dipl- /O Pomurska banka Kmetovalci - poslovni partnerji banke Kot poslovni partnerji banke imate možnost oplemenititi svoj s trudom zasluženi denar z namenskim ah nenamenskim varčevanjem ter v skladu z vašimi potrebami. partnerju vam lahko tudi pomagamo pri kmetijski, rastlinski in živinorejski proizvodnji an 'širitvi proizvodnih zmogljivosti v obliki ugodnega kreditnega poslovanja. Kot bančnemu partnerju vam lahko tudi ■ Kako postati partner banke Zelo enostavno.’Clede na lastne potrebe se lahko sami odločite za odprtje enega alt več različnih računov. Ponujamo vam poslovanje prek žiroračuna, hranilne vloge, tekočega računa, deviznega računa ali knjižice, za razpoložljiva sredstva pa vam predlagamo sklepanje tolarskih ali deviznih vezav. Za vsa pojasnila in pomoč lahko zaprosite naše bančne sodelavce v vseh enotah LB Pomurske banke, d.d,, ki vam bodo rade volje svetovali. Vsem komitentom s področja kmetijske dejavnosti in s tatusom kmetovalca ponujamo: R+1 2% Za namene, kjer ni možno uveljavljati regresov. R+11% V primerih z zavarovanjem s tolarskimi ali deviznimi sredstvi. Doba vračanja Posojila se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko pridelavo, za pitanje prašičev 7 mesecev, za pitanje govedi do 1 5 mesecev. ■ Posojila za tekočo kmetijsko proizvodnjo Namenjena so za: rastlinsko pridelavo, ki zajema pridelavo pšenice, koruze, krompirja, sladkorne pese, sadja, grozdja, vina in drugih kultur; živinorejo, ki zajema pitanje govedi, prašičev in druge intenzivne reje. Višina posojila se določa na osnovi velikosti obdelovalnih površin ali Števila glav v pitanju. PROIZVOD VIŠINA POSOJILA v primeru regresa GOVEJI PITANCI PRAŠIČI - PITANCI PŠENICA IN OLJNICE KORUZA SLADKORNA PESA KROMPIR DRUGO 42.000/glavo 8.500/glavo 20.000/ha 25.000/ha SO.OOO/ha 45.000/ha Doba vračanja Posojila se vračajo po dogovoru od enega Zavarovanje posojil Posojilo lahko zavarujete s: - plačilom zavarovalne premije, - zastavo nepremičnin ali premičnin, - drugimi jamstvi. doP=' let- VIŠINA POSOJILA brez regresa PO DOGOVORU 42,000/glavD g.SOO/glavo 36.000/ha 2 5.000/ha 90.000/ha 75.000/ha Obrestovanje R -e 0% Za namene, kjer je možnost uveljavljanja regresa pri Ministrstvu za kmetijstvo, kar opravlja banka. Zavarovanje posojil Posojilo lahko zavarujete s - plačilom zavarovalne premije, - zastavo sredstev, - drugimi jamstvi. Potrebna dokumentacija Za najetje posojila morate predložiti ■ pisno vlogo na predpisanem obrazcu, - potrdilo o statusu kmetovalca, ■ dokazila o premoženju in lastništvu. Potrebna dokumentacija Za najetje posojila morate predložiti: - pisno vlogo, - potrdilo o statusu kmetovalca, - dokazilo o premoženju in lastništvu, - za gradnjo pa še gradbeno ali priglasitveno in ■ dokumentacijo za namensko porabo. i Prepričani smo, daje možnosti dobrega sode^if,^ liko, zato vas vabimo, da se oglasite v eni o“ • INVESTICIJSKA POSOJILA kjer vam bodo strokovni referenti dali potlrob^^gli. macije o ponudbi in vam bodo z veseljem s'* Za širitev proizvodnih zmogljivosti in povečanje intenzivnosti kmetijske proizvodnje: gradnja hlevov, rastlinjakov in plastenjakov, nakup mehanizacije, zemlje ali osnovne črede ter ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Višina posojila Določa se glede na namene in velikost naložbe, upoštevajo se lahko tudi normativi za uveljavljanje regresa po natečaju ministrstva. Ob res to vanj e R-h 1 2% Za vse namene, kjer lahko uveljavljate regres Ministrstva za kmetijstvo, s čimer Je praktično omogočeno posojilo samo s plačilom revalorizacije tR+0%). R-e12 % Za vse namene, kjer ni mogoče uveljavljati regresov. LB Pomurska banka, d.d., M. Sobota Sektor za drobno gospodarstvo Štefana Kovača 12, M. Sobota telefon 32 743, telefaks 32 1 50 PE Gornja Radgona Oddelek za drobno gospodarstvo Partizanska 9a, C. Radgona telefon 61 050, telefaks 61 350 PE Ljutomer Oddelek za drobno gospodarstvo Ormoška 8, Ljutomer telefon 81 804, telefaks 81 904 PE Lendava Oddelek za drobno gospodarstvo Mlinska cesta 2, Lendava telefon 76 121, telefaks 76 180 I 95 !^nik 37, 7, septembra 1 995 5 naj... kmetije (O' .t(l il( liP pf (JI up JfJ jUt a« ioh d«- icat tis f?’ !• 11^ 1 ,j(? o le«’! k** e5i‘* i I' ( I I I Krajini prilagojena arhitektura Letos Ori t^ ocenjevali 45 prijavljenih kmetij za izbor naj... kmetije. , 'RKtalna komisija si je ogledala veliko zanimivih kmetij. Izbiranje Idneir - " J® ogledala veiiKo zanimivih kmenj. izDirE ** izbor je bilo zelo težko, najtežje pa je bilo izbrati na- * potiOiiEipiii ocenjevalnih področij ter izbrati naj... kmetijo Utu IIMM vLeiijuviiiinii pvurutij icr J£ur4ii iidjiK Kiiiciiju arhifci niorala biti najboljša po vseh ocenjevalnih kriterijih: '"'cRt*o*-T okolice, kmetovanje, ohranjanje tradicije in ftvw.L.__ . ■ -B oLdIJl _ zelo raz-prekmurska se loči od .. e *h slovenskogoriške ... --■•1 nosi pečat krajine z njeni-‘^acilnostmi. liia bi hotela, da kme- Vsaka mi ki '■S' cestno fasado. Poje celoten vtis, majhni sestavljajo celoto: pri- jena zidan štedilnik ali krušna peč bi lahko bila primeren element v notranji dekoraciji, čeprav se v njem ne bi kurilo. Prav tako sem pričakovala, da bom povsod na kmetijah videla na dvoriščih pod košatim drevesom ali v senci brajd mizo s klopmi, kjer se zberejo domači in delavci po napornem delu, da se Razočarana pa sem zaradi majhnega števila prijavljenih kmetij iz Prekmurja. Ker sem doma na desnem bregu Mure, poznam tukajšnjo arhitekturo in značilnosti. Prav zares pa bi želela spoznali tudi prekmursko arhitekturo na terenu, v resničnih primerih, ne le iz knjig. Zato Km t ws.' jjgšisf Bk' Ekološko uravnoteženo Upam, da bo na naslednjem šestem izboru prijavljenih več prekmurskih kmetij in da bo glavna nagrada romala k njim. Vesna Ivanek -Nemet, inž. gr. ' '■ Veličina kmetije in spretnost nekdanjih zidarskih mojstrov se kažeta tudi na gospodarskih objektih kmetij (Ploj, Brengova). bbp V-l i, ■ P^obnosti, kot je na primer tale na posnetku z No-•hetije v Grlavi, nam govori o resnični urejenosti kmetije, bbp rtLjektov, .. "-Ens faear,.. t . ... ''8, lei *®sada in strešna krili- ?Srajanamestobeton-dozidave, naj- - ;na ena domačiji , ------------- Vefil P’^'loznost videti)... NO K:________ I*osvefj,- ^'^^‘^'■nost bi morali Vn- h “liiiifti“•I"'"*’ ^"6" sosedje cioci ne vidijo. Ohran- spočijejo pred naslednjim opravilom in si povedo dnevne novice. Vedno več je tudi asfaltiranih (betoniranih) dvorišč, čeprav so lahko gramozirana na trdi podlagi prav tako učinkovita in cenejša. V Prlekiji ima večina kmetij še vedno gramozirana dvorišča, nemalokrat pa se po njih podijo tudi konji z zrebički. W r-- -■ T. - 1 € S ■>f i Tale arhitekturni biser - vhodna vrata - pa smo odkrili v Prekmurju, na Koroščevi kmetiji na Kobilju, bbp ^Ustavitev kriterijev ocenjevanja za ohrajanje 'Lujicije in okolju prijazno bivanje b ^etoc I nijbokltib Je zaznamo- ^^'Plein’ ■r,?'’.7" smo se ocenjevalni h’^^jsivi kmetovanje Pri ocettjevanju prijavljenih za naj... kmetijo smo zajeli tudi kmetovanje, ki predstavlja četrtino <25 točk) vrednosti vseh točk v ocenjevanju. Področja, ki smo Jih pri kmetovanju ocenjevali, lahko razdelimo v tri skupine. Prva Je bila ekološki pogled na kmetovanje, kjer so lahko dosegli skupno kar deset točk. Ugotavljali smo primernost kolobarjenja glede na naravne danosti in rodovitnost tal; tukaj smo ocenjevali število poljščin v kolobarjenju, setev strniščnih dosevkov, gnojenje z gnojem in drugo. Sledilo je ocenjevanje reje živali, saj je zaželjen takšen način reje, ki ugodno vpliva na počutje živali. Tako smo ocenjevali, ali se živali pasejo, imajo izpust, če je v hlevu nastilj, kakšna je velikost bivalnega prostora živali, kakšna klima v hlevu in drugo. Ocenjevali smo tudi obremenitev glav velike živali na hektar obdelovalne površine. Pri naslednjem področju ocenjevanja smo povprašali o gospodarski uspešnosti kmetije (velikost, intenzivnost, specializacija proizvodnje) in uspešnosti prodaje kmetijskih proizvodov s poudarkom na neposredni prodaji izdelkov (pridelkov). Maksimalno možno številko točk na tem področju je bilo tudi 10. S preostalimi petimi točkami smo ocenili še funkcionalnost in urejenost gospodarskih objektov, izobrazbo gospodarja, in če Je urejeno nasledstvo na kmetiji. Na osnovi zbranih točk po posameznih področjih in seštevku le-teh smo nato kmetije med sabo primerjali. F Pomurski kmetje redijo govejo živino še vedno v glavnem privezano v hlevih, bbp Pri ocenjevanju tega področja smo na terenu naleteli na zelo različne razmere na kmetijah. Prijavljene so bile take kmetije, ki sploh niso imele kmetijske proizvodnje ali zelo malo (nekaj njiv in nekaj prašičev), pa tudi take, kjer so se ukvarjali z intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Seveda kmetije brez kmetijske proizvodnje ali le z najnujnejšo niso prišle v poštev za doseganje višjih rezultatov. Med prijavljenimi in ocenjenimi kmetijami je bilo največ takih, kjer se ukvarjajo z vzrejo goveje živine, predvsem krav in pitanjem govejih pitancev. Teleta, ki jih krave oteletijo. pitajo do klavne teže. Taka proizvodnja je ekološko relativno ugodna. Po navadi je na njivah širok kolobar, ni prevelike obremenitve živali na hektar obdelovalne površine, v hlevih pa je dokaj ugodna klima. Nekoliko slabše je, ker redijo govedo privezano. Med ocenjevanjem letošnjih prijavljenih kmetij nismo našli take s prosto rejo krav. Od teh kmetij jih ima nekaj urejena tekališča in tudi pašo. Nekatere kmetije pa so izstopale na več področjih. Kot intenzivni specializirani kmetiji sta izstopali Horvatova iz Žiškov pri Crenšovcih, ki ima hleve za kar 150 govejih pitancev, in Verzelova iz Dragotine«, kjer imajo rejsko središče za vzrejo plemenskih svinj. Pri trženju in neposredni prodaji pa je izstopala Krambergeijeva kmetija iz Sp.Partinja, ki ima urejeno prodajo sadja na kmetiji in tržnici v Mariboru. zagotovo precej težje dosegala. Vendar kriterij skupnega bivanja ni bil postavljen kot izključni pogoj, saj smo upoštevali in enake možnosti namenili vsem družinam, tudi tistim, ki so se osamosvojile in kmetujejo zase ali so se priselile iz drugih, da. močno družinsko izročilo, ki je najmočnejše tam, kjer so družine razširjene. Vendar smo pri ocenjevanju upoštevali vsako novost pri obhajanju praznikov {osebni prazniki, skupna praznovanja družiti, soseske, vasi), ki se danes kaže predvem v spremenjeni obliki človekove verske zavesti. Visoko smo ocenili vsako ohranjanje dopolnilnih hišnih dejavnosti (izdelovanje lesenih vil, grabelj, pletenje košar iz šibja ali slame), vendar smo med našimi obiski na prijavljenih kmetijah morali iz osnovnega točkovanja izločiti česanje perja, ročno luščenje in ličkanje koruze, luščenje bučnih semen, prejo in tkanje ter jih dodatno ovrednotiti. V tem primeru se moramo zavedati, daje preteklo obdobje dajalo prepotreben čas za našteta opravila. Ličkanje koruze, česanje perja, luščenje bučnega semena in preja so bile obvezne družbene in družabne priložnosti za Visoko okoljevarstveno zavest so na naših kmetijah izkazali z urejenim odvozom smeti, kar je bilo še pred leti marsikje predmet neodobravanja zaradi dodatnih stroškov odvoza. Če pa odvoz še ni urejen, poskrbijo zanj sami tako, da smeti bodisi odpeljejo na občinsko deponijo bodisi o potreb- . nem odvozu obvestijo lokalno komu- -nalno podjetje. Sta- JuH ro motorno olje zbi- , ipH rajo in največkrat koristno porabijo kot zaščitni premaz za les ali beton. Vsako dodatno skrb za občasne odvoze olja in starega papirja, s katerim še najpogo-šteje podkurijo tako poleti kot pozimi. ||'K^ smo dodatno ovred- Jf^il notili. Ui £i’ 'n sicer - Pcidružili trije novi ^ktUetfiv------'-'-'Utraujc aiDiiek- ih Okni, ohranjanje tradi- h I' ^kciia bivanje. To, da ^’la « petič, je jeno komisijo postavilo .^i.ii Za ocenjevanje arhitek- teži J komisijo postavilo P.hioeo, da vzdržuje do Damjan Jerič, dipl, inž, kmet. (Kmetijska svetovalna služba za Pomurje) In ^.i^njiii jih je oblikovala v letih Zakoni- ' in zaradi spremin- kmetovanja U.L;-''^postavi nove in jih AbJi. . DrftHciavi ter bi- izkoriščene, ter nasadi buč golic denimo, vendar zaenkrat še ne moremo od njih zahtevati, da se oprimejo delovnih postopkov izpred petdeset in več let, ko pa sta njihovo bivanje in kakovost življenja prilagojeni potrebam 20. stoletja. Nabiralništvo je v Pomurju omejeno na nabiranje listja in cvetja za pripravo zdravilnih čajev (kamilice, lipa, bezeg, žajbelj). Nabiranju gob za sušenje in prodajo se zaradi čedalje pogostejših obolenj borelioze odpovedujejo. Nabiranje za prodajo omogočili precejšnjo izenačenost in neizstopanje. Do najboljših smo prišli z oblikovanjem dodatnih kriterijev o povezanosti družine z vaško skupnostjo. Čeprav je vsaka kmetija gospodarsko in socialno zaokrožena celica, ne more eksistirati brez stikov 2 vaško sosesko. Ta se najbolje kaže v oblikah medsebojne pomoči pri delu in ob nesrečah, pri skupnih prireditvah v vasi in kolektivnem obhajanju letnih šeg (pust, velika noč. mik-lavzevo, lucijino). Povezanost članov družine s skupnostjo pa potrjuje prav sodelovanje pri vaških društvih (gasilsko društvo, kuitumoumetniška društva), ki skrbijo za varno bivanje in kakovost kulturnega dogajanja, s tem pa prav za povezanost vaškega občestva in funkcioniranje medsebojnih stikov. Nikakor se ne morem znebiti občutka, da je tudi še pri letošnji akciji, vsaj spočetka, prevladoval nekakšen nostalgično-sentimentalen pogled na življenje in delo na pomurskih kmetijah, ki je posledica donedavnega slabega ravnanja s kulturno in našo skupno naravno dediščino. Prav to sem želela pri letošnjem ocenjevanju z dodatnimi merili ublažiti. Ljudem namreč ne smemo zbujati slabe vesti zaradi izgubljene dediščine, ki smo jo skupaj zapravili, kajti tudi zapravljena dediščina je naša skupna, ali še slabše, jih obsojati, če so si kakorkoli olajšali svoje delo na kmetiji, temveč jih spodbujati, da na podlagi tistega, kar nam je ostalo, in pozitivne vesti našega časa ustvarjajo novo izročilo za naslednje rodove. NATAŠA KONESTABO. etnologinja Pokrajinskega muzeja Murska Sobota predstavi javnosti. . it JdVIlUSU- konzervi-Ohra,.T- ” “ IZ !■_ . "Šah pomurskih kme- PajsiarejSe preteklo- tu naitt- . ■'-‘“''zjse picicMo-usekati?''!*' "»jPogostejše svinjskega ognjem, ponekod 'n (v-- sušenje na rastlinskega ^“."***- paprika, da - 'O uporabnost h .■'v*'’ shranjevanje preteklosti niso P"®'- tTHk?*''®!! konzerviranja, ki Za^vzM^^^ieviloiočk. '-‘Sl Jr*®' :'-Pi po naj- ‘^ica *»lim no točko- 'biajii načini kot posle- prehrambe- V najožji izbor so prišle kmetije, ki so poleg vaškega vodovoda uporabljale vodo iz domačega studenca ali so slednjega revitalizirale ter kako drugače poskrbele za zmanjšanje porabe energije. Eno k S f 't '^iajšitni f, ""ajsitni Pri mož* načini konzer- '1 celo mestnih okolij, da bi se preživljale s kmetijstvom. Zadnji zgledi so sicer bolj izjeme, vendar zelo priporočljive, kar potrjuje dejstvo, da je družina z izročilom v Pomurju temelj stabilnega kmetovanja, a to ni nujni pogoj za ekonomično in napredno gospodarjenje ter kakovost bivanja. Življenje v skupnem domu več generacij prav gotovo omogoča številčno in vsebinsko pestro obhajanje šeg in navad, predvsem življenjskega (rojstvo, krslitke, poroka, smrt) in cerkvenega (pust, proščenje/iuma, velika noč, božič) letnega kroga, ki je na naših kmetijah temelj pojmovanja poteka časa. Bogastvo in obseg teh praznovanj omogoča in vzdržuje od podobnih prizadevanj je prav gotovo montaža kolektorjev sončne energije, za katero se še vedno pogosteje odločajo v mestnem in primestnem okolju kot na podeželju. Stroški nakupa se povrnejo že v prvih štirih letih, kasneje pa je ogrevanje odvisno izključno od števila sončnih ur, se pravi, praktično zastonj. Podobno bi veljalo za nakup varčnih žarnic, od katerih ljudi še vedno odvračajo visoki stroški nakupa pa tudi nezadostna medijska prodornost tega izdelka. Pomurske kmetije še vedno ponujajo dom v večini primerov trem generacijam, kar omogoča gospodarsko in socialno trdnost prebivajočih družin, ki bi jo vsaka zase kot celica ?*• li* shranjevanje ttpi^v šc mu ll ter vku- ^'^^t°'''“^‘^»^larmeia-PniiEjb prednost K^rinij, - pniiESb IcHiMST- >11 '^OhiOBo* ''"-■■J‘^h najpogo-®®loletno preskr- >4?’''Ul ni^iEdeiskfu 'n,v '^®*<0voKn P”P^“'-'lJene hrane inri Einu- J 1''*^ človekov PJ priporočljiv. srečanje in popestritev dolgih zimskih večerov, medtem ko je tkanje danes izumrla hišna dejavnost, ki jo največkrat ohranjajo kot folklorno zanimivost in le redki kot obrt. Omenjena zamudna delovna opravila so si ljudje olajšali z nakupom potrebne kmetijske mehanizacije, čeprav največkrat ne najbolj ekonomične in pa je tudi z vidika ohranjanja naravnega bogastva naših gozdov, po katerem nekontrolirano pustošijo tuji in domači gobarji, manj priporočljivo in ni prineslo dodatnih točk kot v prejšnjih letih. Kmetije, ki so prišle v najozji izbor, so morale zadostiti zgoraj omenjenim osnovnim kriterijem, ki so 6 vestnik 38, 7. septembrajj^ naj kmetije Naj... za arhitekturo Adolf Ploj, Brengova Po arhitekturi so tudi to leto izstopale kmetije na desnem bregu reke Mure. Kmetija Plojevih, ki bo prejeta v letu 1995 priznanje in nagrado za arhitekturo, je značilna ohranjena slovenskogoriška kmetija, ki običajnemu opazovalcu razkriva trdnost preteklih in sedanjih generacij. Kdor se pelje po cesti skozi vas Brengova proti Cerkvenjaku, jo lahko opazi že od daleč, saj je njena arhitektura na pobočju hriba prav zares okras pokrajine. Gospodarska poslopja s stanovanjsko hišo so razporejena vzdolž dovozne poti zaradi valovite pokrajine, ki ne dopušča klasičnega dvorišča. Stanovanjska hiša je bila zgrajena pred 100 leti in ima obnovljeno fasado, okna z lesenimi polkni pa so polna rož. Talni zid je obložen s kamnitimi ploščami. Čelni vhod ima masivna in izrezljana lesena vrata. Število oken priča o bogatejši kmetiji -revnejši sloji so imeli manj oken in so bila manjša zaradi visoke cene stekla ter toplotnih izgub. Hiša ima še lesene stropove, v kuhinji kraljuje zidan štedilnik. Na Plojevi kmetiji je dan vehk poudarek gospodarskim poslopjem. Prečna fasada hleva z govejo živino ima z opeko izdelane ornamente za zračenje spravljene krme ali drugih pridelkov. Vrt pred hišo je ograjen z lesenimi pokončnimi letvami, prav tako so lesene tudi ograde za živino. Za eno od njih so se tudi ob našem obisku pasli prašiči, kar na kmetijah danes (žal) vse redkeje vidimo.Plojeva kmetija je bila že prijavljena, vendar ni dosegla zadostnega števila točk, V zadnjem letu pa so precej truda vložili v ureditev okolice kmetije, naredili so nove lesene ograje, obnovili fasado na hlevu in drugo. Za vse to je menda zaslužen bodoči mladi gospodar, za kar si (kljub redkobesednosti) zasluži vso pohvalo. Upamo, da bodo Plojeve posnemali tudi drugi, kajti večkrat je potrebno le malo truda in denarja, da postane b oS « 9S Tl VESnK kmetija okras vasi in pokrajine. Plojevi kmetujejo na 10 hektarjih obdelovalnih površin, uk- <1 t gnan? 1 aj ;< - .i Mogočna izrezljana vhodna vrata, v hiši pa kraljuje zidan štedUnik, bbp Plojeva kmettja je s svojo arhitekturo pravi okras podeželja, bbp varjajo se z živinorejo (go- vedorejo in prašičerejo). Starša podpirata sinove . zamisli za ohranjanje urejenosti kmetije, kar je za prihodnost kmetije in kmetovanja zelo pomembno. Pri Plojevih pečejo kruh v domači kmečki peči. izdelujejo tudi sir in domačo marmelado ter dimijo meso. Predvsem gospodinja ohranja običaje in vraže, kot je stresanje ostankov velikonočnih jedi na njive, praznovanje pusta in bin-koštov ter družinskih praznikov, kot so gostije in krsti. Za preventivno zdravljenje tegob nabirajo zdravilna zelišča in domače čaje. Vesna Ivanek - Nemet, inž, gr. ii i -11 1 z nami brezskrbno '^1 ! I na poti po vsej Sloveniji! Na naših novih bencinskih servisih dobite kakovostna goriva, mazila, najnujnejše rezervne dele za vašega jeklenega konjička in seveda gospodinjski plin. V bogato zatoženih trgovinah vam ponujamo osvežilne pijače, prehrambene izdelke, kozmetiko in še marsikaj za vas in vašega sopotnika. Pri nas lahko operete tudi avto in se okrepčate ali odžejate v ličnih bistrojih. Nase storitve vam bomo kmalu ponudili tudi na našem novem bencinskem servisu v Ljutomeru. Ji s i OMV. Več kot le oskrba z gorivom! skupina ISTRABENZ II I jjggtnik 39, 1. septembra 1995 7 naj ... kmetije NAJ... KMETIJA ZA OHRANJANJE TRADICIJE IN OKOLJU PRIJAZNO BIVANJE JE HORVATOVA V ŽIŽKIH pivi pogled se kmetija Horvatovih ne razlikuje dosti od kmet^, obisk ali v času našega ocenjevanja, kvečjemu po bogatih 2 pripeljejo obiskovalca na prostorno dvorišče. Vendar 8 arhitektumo neopazno zunanjščino skriva ekonomično in napre-eospodarjei^ ter vsebinsko bogato bivanje in sobivanje treh gene-Itmrt^^hJMarviši shi Zvonko, naslednik kmetije, je usmeril Sela " h * tvlefiora keiu Marija pa je že pred leti pustila pridružila možu pri oblikovanju novih načrtov za i^ost, ki osti^ajo tudi za nas poslovna skrivnost. Urška in Ga-se obiskujeta osnovno šolo, sprejemajo v pro-Inihi'*-'^ ®?^PLino opremljeni ■ dni Uje v Prekmurju že od dnevni bivalni prostor *n sprejemni prostor za ■ Mama Marija si je kot sodobna 2 vsemi ^očki. y Dnu, zaposlena žena gospodinjskimi pri- omogočajo nezamu-kakovostno zadovolje-telia potreb in družine. Cvrtnik hinii okras ku- J* zamiidro____J___1!_ zamudno pripravljanje ' /i) ■ S Svoj0 Horvatovih se prepričamo Že ob vstopu na i^ihovo dvorišče, ki in privlačnimi nasadi vrtnic nevsiljivo vabi k hiši in ®hostaven dostop z vseh strani. obrokov. Fizično zahtevno delo na njihovi kmetiji zahteva namreč kalorično in izdatno hrano. Ob obeh naših obiskih je bila hiša Horvatovih polna gostov in sredi priprav na proščenje v sosednji Polani, odkoder je doma Marija. »Sigdarje lak,e pravijo. Zato pa je vedno nekdo manjkal. menda zato, ker se nikoli nismo napovedali, največkrat prav oče Zvonko. Če ga ne zaposluje delo na kmetiji ali gostovanja kulturno-umetniškega društva, ga vabijo na gostije za pozvači-na. Pravzaprav lahko govorimo kar o nekakšnem humanitarnem poslanstvu Horvatovih, ki ga potrjuje mama Marija kot tajnica župnijske podružnice Karitas. Vsako leto ob božiču in veliki noči obiščejo ostarele in negibne iz črenšovske župnije v rakičan-ski bolnišnici in domovih za ostarele v Lendavi in Rakičanu. V prostorih Karitas delijo pomoč potrebnim, predvsem hrano in obleko, čeprav, kot pravi Marija, najbolj potrebni sami od sebe ne pridejo, zato jih mor^o poiskati. Vsi štirje nastopajo pri folklorni skupini Kulturno-umetniškega društva Žižki, kjer delujejo Štiri plesne skupine, ki jo ob sodelovanju Borisa Žaliga vodijo domačini. Marija in Zvonko plešeta pri odrasli. Urška in Gašper pri mladinski sekciji. Letos so pripravili dva plesna nastopa, 25. marca ob materinskem dnevu in na folklorni reviji skupin prejšnje lendavske občine v Turnišču. Kul- turno-umetniško društvo Žižki redno sodeluje z lendavskim domom za ostarele pri njihovem dnevu odprtih vrat. Gledališka sekcija ku-da, v kateri Horvatovi sodelujejo kot igralci in tehnično osebje, pripravi čez zimo po eno predstavo. Letos so uprizorili za oder prirejeno povest Franca Kolenca, žup- 1 dv. 95 VBIIK % nika in pisatelja iz Gomilice, A njega ni, s katero prav zdaj gostujejo pri slovenskih izseljencih v Berlinu, Tudi Zvonkova oče in mati prispevata svoj delež pri kulturnem in družabnem delovanju družine v vasi, dedek kot častni Član gasilskega društva in vaškega odbora in babica kot pevka na koru. Mlajša dva, Urška in Gašper, sta aktivna v gledališkem krožku Majde Frančič na OŠ Črensovci, v katerem sodeluje tudi oče Zvonko kot tehnični svetovalec. Najpripravnejši prostor za prireditve kulturno-umetniškega društva je vaško-gasilski dom, ki postaja pravo vaško zbirališče in center družabnosti, Tu potekajo vaje vseh sekcij kuda, vsakoletno miklavževanje za ostarele nad 75 let in največji dogodek v vasi, letos 2. tradicionalno srečanje gasilcev lendavske občine, ki naj bi, po Zvonkovih besedah, že naslednje leto preraslo občinske meje. Shod gasilcev so v Žižkih pametno združili s proščenjem v vasi, ki je prvo nedeljo v maju. Tako združijo proste praznične prvomajske dni s 4. majem, ko priredijo proščenje pred vaško kapelo, kije posvečena sv. Florjanu. Družinsko življenje zaznamuje občutek pripadnosti in povezanosti med člani družine in vaško skupnostjo, s čimer se zelo ločijo od drugih kmetij v letošnjem izboru, Horvatovi v Žižkih izstopajo prav po svojem aktivnem sodelovanju v različnih vaških društvih ter pri oblikovanju kulturnega in družabnega dogajanja v vasi, ki jim zapolni ves prosti čas. NATAŠA KONESTABO, etnologinja Pokrajinskega muzeja Murska Sobota za kmetovanje ^ko Žižek, Šafarsko u, _ . -Z Cfi kmetovanja ' ^^''ttltl 45 nriiflvli smo 45 prijavljenih "tI Onih ^^^‘'^''^hodne Slovenije L "'h s ft I ° tzbraTi kmetijo Žiž-'ov(]) Kmetija Žiž- ''le ter PPsegom proizvo-Ur«?!',prodaje svojih Hi,r®^žkov. Kmetija ima 2,5 **ii 2,5 hek-redijo pa tudi 20 100 prašičev zadovoljen prav z vsem. Menim, da bi bilo na kmetiji potrebno nekaj stvari izboljšati, na primer pri trženju, kjer stvari še niso popolne. Predlagal bi povečanje ponudbe z dodelavo na kmetiji, na primer stekleničenje vina, posebej zap^irana ja^lka za goste na 95 flr nw ' '^^'^aje vina, sadja in Jiodar ® pomočjo vino-P4 imajo Se prostor-Pro*? sadje, ki ga lahko * daljšem časov-7' '■■■ bi po oeni, prodajali posre-T^tni' pogleda ^4radi intenzi-""'n. kupljeno težko prime-■‘^' * (taksne) kme- Liheti. Bovedo- irC^ati J®’ hočejo tržno Ki '■o upoštevati po' ' ^®ndar pa iz- najboljšo .^'"=foyamB{za kar Vnanja prejeli tudi L. ne potneni, da sem 'Ctc ■bi ''Jtju i, laii i*-, 'a I Mi, -Ji II ij Žižkova kmetija se je odločila za neposredno prodajo pridelkov in izdelkov ob pomoči vinotoča. Do kmetije na hribu pelje pot skozi češnjev drevored. JR'?; jabolk hladilnic« za shrambo prvih količin sadja, pre- jabolčnega vina, kisa in žganih pijač. S takšno dodatno ponudbo bi lahko povečali zanimanje kupcev za kmetijo zaradi širše ponudbe pridelkov. Dodatno pa bi lahko še predelali in prodali po višji ceni tudi manj kakovostno sadje, ki je sicer namenjeno za industrijsko predelavo in je zelo slabo plačano. Upam, da bo to pa tudi kako podobno ocenjevanje spodbudilo razmišljanje marsikaterega kmeta, ki poskuša kaj spremeniti oziroma izboljšati pri prijaznejši kmetijski proizvodnji, ter ga usmerilo k izboljšanju prodaje in trženja kmetijskih pridelkov in izdelkov. Le tako bodo lahko dolgoročno izboljšali finančni rezultat kmetije. Damjan Jerič, dipl. inž. kmet. Nova arhitektura Darko Pihlar Pihlarjeva kmetija z obnovljeno hišo lekturo na starih temeljih) si zasluži nrizap^j za spodbudo mladim družinam, da bi v arhitekturo tudi pri novih zgradbah, funkcionalnosti ter potrebam sodobnega a^IJ Stanovanjska hiša na Cvenu 26 je bila zgrajena že pred 65 leti, leta 1992 sojo začeli obnavljati. Od osnovne konstrukcije so ostali samo obodni zidovi; leseno stropno konstrukcijo je zamenjala armiranobetonska plošča, staro ostrešje z zareznikom je zamenjalo novo ostrešje z opečno kritino bobrovec; stavbno pohištvo (okna, vrata) je povsem novo in funkcionalno, mamk^oče lesene naoknice bodo kmalu dodali. Gospodarska poslopja, ki so zgrajena pravokotno glede na stanovanjsko hišo, so večinoma pokrita z zareznikom. Novozgrajene prizidke pokrivajo s starim zareznikom, ki je bil na stanovanjski hiši (torej stare opečne kritine niso zavrgli, ampak so jo koristno uporabili). Celotna kmetija deluje enotno in urejeno, dvorišče je gramozirano. Zanimiv je tudi obdelan vodmak na dvorišču, ki deluje starinsko, čeprav priteka iz njega voda po vodovodni pipi. Vsa okna in ograjo pred cestnim vhodom krasijo rože, zelena trata ob hiši je urejena in je 7 \ 1 I I .I Kaj vse mogoče naredltn muJce Tu spretnosti, dokažete tudi tale starinski vodtnjaK. Wjp Pihlarjeva hiša je povsem nova, ohranili so le zunanje zidove, temelje ter značilno vhodno stopnišče na cestni strani, bbp kontrast beli fasadi s sivim talnim zidom. Mlajša generacija živi skupaj s starejšo, obdelujejo pa 10 hektarjev zemlje. Ukvarjajo se s poljedelstvom (s tradicionalnimi kulturami) in živinorejo. Gospodinja shranjuje in konzervira živila, kot je navada v našem okolju: vkuhava marmelado, vlaga zelenjavo in sadje, dimi meso ... Ob družinskih praznikih se zbere vsa družina ter se veseli osebnih in krščanskih praznikov. Družina s pomočjo babice ohranja tudi običaje in vraže, ki so se ohranili v Prlekiji - na Murskem polju. Vesna Ivanek ■ Nemet, inž. gr. 1 8 . vestnik 40, 7. septembri naj ... kmetije 1991 - DRUŽINA SERŠEN, VERŽEJ Pred petimi leti je bila kot prva naj... kmetija 1991 razglašena Seršenova iz Veržeja, V petih letih se je tam marsikaj spremenilo. Poleg Milana, mladega gospodarja, je zdaj na tekmovalnih stezah s kasaškimi konji tudi štirinajstletni sin Sašo. Prav letos je naredil izpit, Seršenov! imajo v hlevih kar 10 konjev kasačev, od. tega so trije tekmovalni. Hčerka Ksenija, kije bila pred petimi leti še osnovnošolka, je letos že srednješolka. Oče (dedek) Jože je star 75, mama (babica) Alojzija pa 66 let; Milan je medtem že prekoračil štirideseta leta, njegovo navdušenje nad kasaškimi konji pa še ni splahnelo; soproga Irena jih ima 35, Kmetijstvo ni prav nič donosno, z živino ni nobenega * I 1^ fe * j Družina Seršen; oče Milan (43), babica Alojzija (66), sin Sašo (14), dedek Jože (75), hčerka Ksenija (16) in mama Irena (35) Tako kot v letu 1991, ko smo oktobra podelili priznanja na Seršenov! kmetiji, so tudi letos na dvorišču zrasle sončnice - je kje lepši in zanimivejši cvet? zaslužka več, zato razmišljajo še o kakšni dodatni dejavnosti. Na primer Milan se zanima za možnost oskrbe tujih konj: izkušnje in znanje imajo, prav tako primerne prostore. In verjamemo, da bodo konji pri njih v zares dobrih rokah! In kaj jim je pomenilo Vestnikovo priznanje in naziv naj ... kmetija '91; »Vsekakor nam pomeni priznanje za opravljeno delo, kaj bistveno pa naše življenje takšen naziv ne more spremeniti. Je pa res, da smo bili sedaj, ko smo obnavljali gospodarski del kmetije, predvsem »podstjee in »hakee, pozornejši na tradicijo in podobo. Vse smo naredili tako, kot je bilo prej.« 1992 - DRUŽINA PETOVAR. BUNČANI I L f JI 1^- J J 4 prihodnosti?!In kay jim je pomenilo priznanje: »Ponosni smo na to, da smo dobili iako priznanje. Še ponosnej-ii in bolj veseli smo, če kdo reče, da Je bilo na podelitvi na našem dvorišču zelo lepo. Seveda Je bito pred njo precej dela, gneče. Veseli smo priznanja, to Je bil prav zares za našo kmetijo zgodovinski dogodek, ki se ne bo več ponovil. Moramo pa poudariti, da se nismo sami prijavili. Po tistem (po podelitvi) so ljudje še kar naprej prihajali k nam, potni avtobusi turistov in izletnikov.^ Družina Petovar: dedek Milan (69), babica Marija (68), mama Zvonka (35), hčerka Damjana (13), sin Tonček (9) in oče Anton (39) r 1. !• * iq01 Seršenova kme^ja Iz Veržeja je prejela naziv naj... kmetya 1995 - DRUŽINA SLANA IZ BOLEHNEČI^ t. ',S 11 ul ji Družina Slana: oče Jože (69), mama Majda (61), snaha Marjeta (31) s sinčkom Markom (1,5), Branko (31), v ospredju pa še Matej (8) in Jasmina (6,5) nju naši strokovni misiji ni tako strašno^ saj ni moteče za sicer bi pa Slanovi z v 3 dali nazaj prvotno zareznik, Če bi jo ‘ J dobili, Kaj jim pom««'□ naj.,, kmetija 95 jih jj vprašali, saj »eiflC’'. “ zdaj v teh dneh tvijo priznanj na o’. kmetije pomeni preth” t' liko dela. ijhl v konjskih hlevih J® ^1 sačev, mladi 1 ral vac dan Lar Il9 ruj ves dan kur n® L* Družina Petovar iz Bunčan je prava kmečka družina. Nekoč so pri tej hiši redili konje, tudi hišo so zgradili »na račun konjev«, zdaj pa jih je zamenjal traktor. Resda je snaha Zvonka zaposlena, kljub temu pa mora poprijeti tudi za delo na kmetiji. Priznanje je bilo za njih nemajhno presenečenje, še večje je bilo ob podelitvi na prostornem dvorišču pod mogočno lipo, ko se je zbrala ogromna množica ljudi. Udeleženci podelitve se verjetno še spomnite zanimive razstave v priklti in veliki sobi, kjer ste si lahko ogledali razne stare dokumente, fotografije in predmete pa razstavo zelišč, spominkov ter posteljnih in namiznih pregrinjal. Domači in sorodniki so gostom ponudili kar 48 kva-senic. V minulih letih so se ukvarjali z zidarijo, saj so zgradili nove hleve pa še druge dodatne prostore. Kdo ve, s čim se bodo še ukvarjali v * Etnološka zanimivost, ki smo jo odkrili na fasadi Petovarjeve hiše na dvoriščni strani: lina za presmec. Če se pripeljete v Bolehnečice z ljutomerske strani, je Sianova kmetija druga na levi strani; če se pripeljete z jurjevske strani, je sicer na drugem koncu vasi, zato pa jo boste veliko prej opazili, ker vas bo mogoče pritegnil vhodni portal, kije poln cvetočih rož. Zanje skrbi snaha Marjeta, ki je v minulih letih postala prava gospodinja, čeprav je še vedno zaposlena kot medicinska sestra v Mariboru. Kdor se ukvarja s kasaškim športom, pozna predvsem Branka, ki pridno trenira in tekmuje s konji. Najbolj znani Slanovi konji so Filly, First La-dy, Ma Belle Megham, Faun, Fru-Fru, Fanta, Po domače jim pravijo tudi PejiČovi, pa Županovi, Cofovi, Markovi, Gregorovi, Petovarovi, Žabotarovi in še kako. Hišo častitljive starosti, ki bo 1998. leta praznovala stoletnico, so obnovili pred šestimi leti, streho letos spomladi. Pri tem so uporabi bramak, kar pa po mne- 11 ' ate " Petovarjeva kmetija iz Buncan •i* .14 I ,"5 la razglašena za ngU;. kiSS^ septembra 1995 9 naj ... kmetije 1993 - DRUŽINA FIRBAS IZ COGETINEC r k^i 'S 3^-: D H tl« "^■1 g S- s ■«««»* s«;. E* rS^j .i. M Firbasova turistična kmetija iz Coegtinec je bila naj... kmetija 1993. leta. T el r' if'i V I J I I ■ M :^- 3^' ..-4/ j tjfik < I Kart? stanova kmetija iz Boiehnečie je naj... kmetija v letu 1995, ■■ A"" < h i 1^0 I I I'-’ bili I n I £ 0'3' ■ «1 Jb ''■Tr j. tjavcih je bila naj ., ki Družino Firbas smo poleti 1993. leta presenetili sredi priprav na odprtje turistične kmetije. Mlada gospodinja in gospodar sta že pred leti pustila službo in se posvetila kmetovanju. Kmetija stoji na hribu v bližini Cerkvenjaka v Slovenskih goricah, v hlevih je še danes goveja živina, v svinjakih pa nekoliko več prašičev (pri njih so koline zaradi velike porabe pogostejše kot drugod), hišo obdajajo nasadi sadnega drevja, za sprostitev gostov pa so v bližini uredili igrišča za odbojko, mali nogomet ali druge igre z žogo. Turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji so se lotili profesionalno: propagiranje, izdelava izirnih spominkov, predelava ter prodaja sadja in izdelkov iz sadja... Se več: pred letom so zaradi gostov in otrok kupili tudi konje. Kdor je bil enkrat pri Firbasovih, se vedno znova vrača, saj tam zares najde sprostitev in domačo hrano. Tega leta je Šlo priznanje in naziv naj... kmetija ’93 zares v prave roke, saj so Firbasovi z dozidavo in obnovo pokaza- Družina Firbas: v ozadju stojita babica Trezika (72) in dedek Tu nek (76), v sredini Alojz (34) in Marjana (29), spredaj pa sinova Bojan (9) in Dejan (6). li, kako je mogoče sodobno graditi ob upoštevanju tradE cionalnih vrednost. Tudi njim je podelitev priznanj na njihovi kmetiji nemalo pomagala pri promociji. In kaj so nam zaupali; ttPriznanje in znak naj,,, kmetija ’93 nam pomenita predvsem veliko obvezo, da Ju bomo obdržali in si Ju zaslužili tudi za v prihodnje. To ni tiste vrste priznanje, ki se podeli le za en dan. Mi se bomo trudili tudi v prihodnje. Mnogi gostje pridejo sem gor k nam tudi zato, ker vedo, da smo dobili ta znak, in nas o tem sprašujejo. Zdaj imamo že dve teti turistično kmetijo, veliko nam pomagajo vsi sorodniki, nečaki pa se odločajo za gostinsko šolo.« Pri Firbasovih so tudi iznajdljivi in spretni, saj izdelujejo razne spominke. 1994 - DRUŽINA KIJ 1’1 JEN IZ OKOSLAVEC Kupljenovi iz Okoslavec imajo prazv-zaprav tri hiše - staro, ki so jo prav lani spomladi obnovili in je nekakšna menza - zbirališče vseh, v njej pa živita babica in dedek, nato je v neposredni bližini nova hiša sina Vlada in žene Marice ter nekoliko dlje še hiša sina Franca. Kupljenova družina je s skupnimi močmi torej dokazala, da ni nujno vse staro podreti, čeprav je že zgrajeno novo, kije funkcionalne)še in primernejše za sodobni način življenja. Staro hišo so obnovili in polepšali; kako ne bi. ko pa je pri srcu vsem, pod njo pa je vinska klet, ki bo preživela še več generacij. Kupljenova brata Vlado in Franc imata prijavljeno tudi dopolnilno dejavnost vinogradništvo in kletarstvo in zaupali so nam, da bodo imele letošnje nalepke na buteljkah dodatno natisnjen tudi znak Vestnikova naj... kmetija ’94. Na sklepni prireditvi je bila nepopisna gneča, ljudje so prišli iz vseh krajev severovzhodne Slovenije, In kaj pomeni podeljeni znak Kupljenovim: I Družina Kupljen: zadaj stojijo sin Franc (45), mama Tinika (72) in oče Franc (72), v ospredju pa sta Marica (43) in Vlado (42). Manjkata 20-letna študentka Irena in 17-letni sin Iztok. ■ »7 o znak pomeni za nas veliko priznanje- Lani so mnogi izvedeli, da smo dobili priznanje naj.,, kmetija, nas obiskali in pohvalili. Mnogi kupujejo pri nas vino zato, ker smo bili naziv naj... kmetija Ker se z vinogradništvom ukvarjajo še eni Kupljenovi, bomo mi imeti od letos na nalepkah natisnjeno, da smo mi tisti Kupljenovi, ki so prejeli znak naj.,, kmetija '94 Ljudje sami so nas začeli tako razločevati in klicati. Ja, reklame Je bilo s to prireditvijo res dovolj. Pa gneče tudi.koi, VJ" Marta j ^nave 3 ^^slnžita za '**‘ojeno ■letijo in »UK^ojaka sd drevja. bbp 4 naj ... kmetije jtiua Si?;; T I) "V-.-. ■tt ■ “ t ■i ■' Peter Žnidarič iz Črešnjevec 200 si zasluži priznanje za dosedanji trud v kmetijstvu, v prihodnje pa bo po dograditvi hlevov dosegal še večje uspehe, bbp li !. -j Vi V Lukavcih ima številko 22 hiša, ki je značilni primerek prleške arhitekture. Lastnica Berta Makovec bo prejela priznanje za vzdrževanje in ohranjanje kmetije, bbp ll s i er 7. 95 VBIMK ■b Kaj smo opazili na terenu in kaj predlagamo? Pregledali bomo kriterije ocenjevalne komisije za urejenost okolice kmetije, vrta in sadovnjaka ter ob tem ptdtomentirali, kaj pozitivnega oz. negativnega smo na terenu opazili. Seveda gledamo na vso stvar z naše strokovne strani, odločiti pa se mora vsak sam. Ponudba na tržišču je iz leta v leto večja, odločitev težja in včasih se je zelo težko odločiti, kaj je boljše. Mogoče bomo komu vseeno pomagali. 1. OGRAJA IN PREDVRT Nekatere hiše in poslopja ograje sploh ne potrebujejo. Vse je odvisno od lege hiše in velikosti parcele. Prednost so imele lesene ograje in žive meje. To nam omogoča, da ločitvena črta ne izstopa preveč iz naravnega okolja in ublaži ta prehod, Včasih so bili pred hišo zelenjavni vrtovi zelo pogosti, zdaj so večinoma spremenjeni v okrasni vrt. Za ta del je pomembna urejenost in skladnost. Ni nujno, da je vse kot iz škatlice, ampak je pomembneje, da se oziramo okrog sebe in skušamo ta del na neki način prilagoditi naravi in seveda tudi svojemu zadovoljstvu. Trajno podobo dajo okrasnemu vrtu drevesa, grmo- -vnice in trajnice. 2 enoletnicami ga dopolnimo in popestrimo. Kljub preobremenjenosti z delom si moramo vzeti čas za urejanje svojega bivalnega prostora. Delo si je potrebno razdeliti, ga deliti z mladimi oz, starejšimi člani družine. 3.ZELENJAVNI IN SADNI VRT V zelenjavnem vrtu naj bo čim več različnih zelenjadnic za pestrejšo in bolj zdravo prehrano. Pozablja se na zeliščni vrt, ki je lahko v okviru klasičnega zelenjavnega vrta ali si ga naredimo čisto ločeno nekje drugje. Del vrta naj ostane za rože. Nič ni narobe, če si ob robovih ali na posebnih gredicah uredimo cvetlični vrt. Ograje lahko popestrimo s kakšno popenjavko. Bodimo malo romantični oz, klasični, poskušajmo urediti vrt brez betonskih robnikov in be- smelo manjkati veliko drevo; tale mogočna lipa raste pred Kram- Ob hišah ne bi bergerjevo domačijo, bbp 2. DVORIŠČE Dvorišče je v bistvu prometno križišče. Tu poteka ves promet, je središče dogajanja. Vse poti vodijo čez dvorišče. Temu primerno mora biti tudi urejeno, da je funkcionalno, čisto in urejeno. Če si želimo tako dvorišče, ni nujno, da ga celega oblečemo v asfalt oz. beton. Lahko je na kmečkem dvorišču tudi asfalt. Zakaj pa ne, če nam je tako všeč in se nam zdi prav, ^jub vsemu ni nujno, da je v celoti asfaltirano. Zakaj ne bi bila ob robu trava ali na sredi ne bi raslo mogočno drevo ali ne bi bile ob robu brajde z mizo in klopjo... Taka dvorišča obstajajo, so funkcionalna in hkrati prijetna za delo in še kaj drugega. F tonskih plošč na poteh. Videli bomo, da zaradi tega ne bomo imeli nič več plevela na vrtu, kot če so robniki. Za izboljšanje tal in s tem rastnih pogojev je potreben kolobar oz. mešani posevki. Izogibajmo se tudi uporabe pestici-dov.Vsaj to, kar pridelamo doma, naj bo kolikor se le da neoporečno. Podobno velja za sadni vrt. Če imamo prostor, si uredimo še sadni vrt, Z velikostjo ne pretiravajmo, ker je dovolj, če pridelamo sadje zase, in prav gotovo se bo našlo še za koga. Ni nujno, da ga pridelamo za vso vas, potem se pa jezimo, ker imamo preveč dela, preveč sadja in preveč nezadovoljstva. 4.BIVALNI VRT IN SPLOŠNI vns Kot bivalni vrt je mišljen tisti del, ki je namenjen počitku, uživanju na svežem zraku in nasploh prijetnim stvarem. Vsi vemo, da je za počitek premalo časa, zato naj bo ia čimbolj prijetno izkoriščen. Za tople spomladanske, vroče poletne tn vedno hladnejše jesenske dni si uredimo prostor na prostem, kjer bomo lahko v krogu družine, sorodnikov, prijateljev in znancev uživali v počitku, pogovoru, pitju kavice, vina... Splošni vtis opredeli vključenost kmetije v širše naravno okolje. Na prvi pogled se ugotovi, če je kmetija skladno, harmonično povezana z urbanim okoljem in naravo v celoto 02. izstopa kot tujek, ki je priletel v to okolje od nekod drugod. Vrtnice *zpen|a1ke nam lahko olepšajo marsikatero nepmprlnifi-t, bbp Melita V. Lemut, dipl. inž. kmet. /2 vestnik 44, 7. se| itemMB V' Rajšpova domačija naj ... kmetije Koroščeva hiša in koruznjal Ko prvič zagledate Rajšpovo hišo v grapi v vasi Varda, ki spada v poštno številko Jurovskega Dola v občini Lenart, se vam zazdi, da vidite hiško iz pravljic. Ko se pripeljete po cesti v dolinico, Jo zagledate Že od daleč, nato parkirate avto pred gospodarskim poslopjem in se po rahli vzpetini povzpnete do hiše. Povsod naokrog je vse urejeno, že skoraj preveč natančno; trata pokošena, na oknih, balkonih in ob steni hiše pa toliko rož, da se vse šibi. Pravzaprav Rajšpova domačija niti ne bi smela biti v istem krogu ocenjevanja kot druge trdne kmetije, kajti Dominik Rajšp je po poklicu zidar. Resda pa se bo gospodinja v prihodnje intezi-vno ukvarjala s pridelovanjem zelenjave in rož. Pravzaprav smo Rajšpovo domačijo vključili med dobitnike priznanj in nagrade izjemoma, zaradi njihove prizadevnosti pri obnavljanju stare hiše. tako da so bili še vedno vidni elementi tradicionalne arhitekture. Obdržali so tudi stara okna, škoda pa, da so zavrgli vhodna vrata in da so namesto s primernim bobrovcem ali zarezuj kom Hiša številka 23 v Vardi je bila prvotno cimprana. Mojster Rajšp jo je začel obnavljati pred dvanajstimi leti. Odločil se je, da bo obdržal staro arhitekturo, čeprav je bila v zelo slabem stanju. Vse stene je bilo potrebno dodatno utrditi in obnoviti na primeren način, ' ji- A *? -• A. Zidarski mojster Dominik Rajšp je sezidal veliko novih hiš, zase pa Je obnovil staro ciniprano hišo v Vardi, bbp 4*' Za leseno ograjo se veselo podita konj in koza; konj Je za družbo otrokom, koza pa za družbo konju, bbp sireno pokrili s primorsko krmno {korce). Za družino z majhnimi otroki je bilo tudi v tej mali hiški dovolj prostora: na eni strani so v enem prostoru združeni dnevna soba, jedilnica in kuhinja, nato je tukaj nepogrešljiva kopalnica ter na drugi strani spalnica. Ko bodo otroci n e koli večji, jim bodo uredili podstrešne sobe, Rajšpovo obnovljeno cim pračo objavljamo in nagrajujejo predvsem zato, da bi drugim pokazali, kako ni nujno vse porušiti, da bi zgradili okolju primemo in funkcionalno. Ko bi namesto novih vikcudic vsak ljubitelj narave obnovil kakšno staro hišo, bi storil zelo veliko za ohranjanje stare arhitekture in pristne podobe pokrajine. bbp Taku kot smo prejšnja leta iskali ob hišah čebelnjake in vodnjake, smo letos iskali koruznjake. Odkrili smo Jih nekaj bolj ali manj primernih in v okras domačiji. Mnogi med njimi so imeli namesto letev kovinsko mrežo ali namesto opečne kritine salonitne plošče. Tudi takšni dodatni objekti, kot so pritikline, shrambe, garaže in koruz-njeki, so pomembni pri celostni podobi domačije. Odločili smo se. da letošnjo nagrado za koruznjak podarimo Slavku Korošcu s Kobilja 32. Za lepo staro prekmursko hišo je lep velik sadovnjak s starimi vrstami sadnega drevja, v njem pa koruznjak za shranjevanje koruze. Pri tem je potrebno omeniti, da v stari hiši domači ne živijo, ampak jo sorodniki uporabljajo bolj kot počitniško hišo, medtem ko družina Na Kobilju smo lahko videli kar nekaj lepih primerkov prekmurske a Slavka Korošca Živi*"^ v lavKa ruji-j—• ....: ISdJP-J prav Sl delijo IflP ________vidimo (i^ J jih ie redko hbCe.-ff; i ruznjaka objaviH ■ , fijo hiše. Kot''^ ,’. ((! Prekmurju oW Jž , , J- .^hlTdlr _r dijo tudi v prho"' 4 narijosti je ž^m ohranjena tudi n Ob cesti je zanim’’' hrušk- Tudi leseni okras dornai^U* bbp Ib' 4 I Dober gospodar seje vedno znova znal zavarovati pred tveganji • • r sak, ki se ukvarja s kmetijstvom, dobro ve, kaj pomeni gospodariti z zemljo, skrbeti za živino in pridelek. Delati od rol^ jutra do poznega večera. Hraniti živali, vzdrževati mehanizacijo in vse posestvo. Trepetati ob vsakem grozečem ali si v sušnem obdobju želeti težko pričakovanega dežja. Ni lahko biti kmet, četudi ste vajeni dela, četudi delate z veseljem in ljubeznijo do zemlje. Vsak dober gospodar se zavedi’ i I zdrava živina in bogata letina nista odvisni le od pridnega dela in dobre zemlje. . Za svojo živino, posevke, plodove, mehanizacijo in posestvo, s tem pa tudi zase in za svoje najbližje je treba Še dodatno poskrbet^- zavarovanjem pri pošteni, hitri in pravični zavarovalnici, ki zna spoštovati človekovo delo. Da Adriatic je takšna zavarovalnica, dokazuje zaupanje več kot 1.10Q uspešnih slovenskih kmetov, ki so - večinoma med drugim zavarovali tudi več kot 10.000 glav živine (podatki za avgust 1993). Ne brez razloga. Z doplačilom za kritje stre-zdravljenja si zagotovite kritje Štirih veterinarskih storitev brez Vaše soudeležbe. V kolikor pa se boste odločili za soudeležbCi Vaše doplačilo za stroške veterinarskih storitev sorazmerno nižje. Tudi pri zavarovanju posevkov* in plodov za posledice I spomladanske pozebe, poplave, viharja in slabe kakovosti boste deležni številnih ugodnosti, npr. popustov pri skupil' I I zavarovanju ali zaradi dolžine zavarovalne dobe ter ugodnosti pri plačilu premij. Sami lahko izbirate, kako boste za^ posamezno kulturo; glede na svoje predvidevanje se lahko odločite tudi za zavarovanja le za posamezne rizike. Na voljo so Vam seveda tudi zavarovanje splošne civilne odgovornosti, požarno, stanovanjsko, nezgodno, življenjsko tet rentnih in prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. S kombiniranjem teh zavarovanj lahko sami sestavite svoj "‘paket varno^^^ lam bo zagotavljal popolno kakovostno zavarovalno kritje za vso družino in vašo kmetijo. r p ) Dober gospodar ničesar ne prepusti naključju... Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavafO''' I E > 9 I I p t p A n 0 t v r v c n n z h li P c u u o t t E P s li r; ' ! 1 t t 1 t I I ) ' t I l I S t ( 1 I t I t 1 i i t ! I 1 7 ^septembra iaa5 13 nsy kmetije I »t' Poti do tipične prekmurske hiše * kulturo oblikovanja . -----------rt grajenega okolja je bila v naših krajih na dokaj visoki ravni vse do 3 a k?™ vojni. Razumljivo: kraljevina SHS in kasneje Jugoslavija je bila mlada država, Fw prvi svetovni v« 1'111 Imli dii «.^_L . -BKrajita in - ----kulturno zelo različne dele. Pri tem ni nepomembno, da so bili nekateri l^i sot), J vi.Se zaprte, samozadostne ali celo zaradi vere povsem izolirane od zunanjega •hiliiiijjnri*'*' f^Predka. Muslimanska vera omejuje ženskam stik z drugimi, s tem in z drugačnimi spreminja tudi arhitektura: hiša ali domačija Je obrnjena navznoter, brez oken ali odprtin, tetntinicira le glava družine. Evfo^'"; dnjgl. "MTU,,''®” svojo državo, n,,:*’ ’ slovanskim Živ- - . [Tlll ljudstV! gef- 1 v avstro- F« b;i Ljudje so se obrnili je bilo reda, meri v dr '"‘"ivrLjn čedalje >322?; naroda v državi, fn-rnij pomemb- ■‘'“'S kline-H 'a ' .^Dn položne. ^JU težkem ^"Htnic.v"»St« !i* ■ flDLi*. ' lo Utaj ' približno enako veliko in enako vredno zemljo je J LzTOeriti ie zelo ozke parcele, ki so se vse stekale kiSa njihovo enakovrednost. ^^^i***' stara, ima pa tipično In simetrično kamro, V nadaljevanju Je shramba ital wodje, nato hlev In povsem na koncu prostor Poln Pravokoten dostop, dvignjen, da je lahko zapeljal ti ■ ■ ■ Zgradba Je danes malone porušena. I , - s« s. ‘’to4ri7*^enaruani l *ViU04jgr. * Vda - t?? S* 1,: „ J?’ dediš- i* 2a6er? l.J^flodJjo? pn- večnarodni Ulivanja Pa^ pa ni za- <«L h, 'lei Palec. shdiipo, “ čevelj, ko- računalnik, s svojim bitjem je namreč dokazal svojo modrost in zmožnost, da je živel toliko časa. Je to slabo? Je treba to spremeniti? Vsi smo si edini, da ne. Ampak hišo; to pa je treba spremeniti! Slamnato streho je treba zamenjati, najcenejši je salonit, čopi so prezahtevni in jih je treba zravnati, okna povečati do nezavesti, na vidno mesto postaviti garažo. Naj ljudje vedo, kdo smo! Je to napredek? Ne. To je neumnost. Kaj je modro Razumljivo je, da sc bomo kopali v kopalnici in ne v pločevinastem umivalniku na Danes je z vso rečjo nekoliko drugače, posebno pri arhitekturi. Vsi vemo, da obiščemo zobozdravnika, če nas boli zob, in mehanika, če je bolan avto. Ce pa moramo zgraditi hišo, no, tukaj pa vsi vse vemo. Arhitekt bo narisal le še okna na našo hišo in bo mastno zaračunal. Ampak s tem se šele začne. Načrt je preprosta reč, ne več tako kakor včasih, ko je bil še Naš dom v Beogradu, ampak kak tipski načrt se bo že dobil. Potem pa; zavihajmo rokave in vso svojo pamet v roke. Kak dober sosed bo dal nasvet o hiši svoje tašče, soseda bo povedala o slabih arhitektih in o velikem znanju svojega bratranca, o hiši tistega sosedovega znaca tako ali tako že vse vemo - znanja je torej na pretek. Vse sicer ne gre skupaj in žal je treba kako imenitno idejo opustiti, pa saj je lahko severna stran tudi brez dveh balkonov, okna so lahko naokrog in naokrog le v prvem nadstropju in iz treh garaž (naj sosedje le vidijo ) bosta pač le dve, zato pa bosta takoj ob vhodu in vsem na očeh. Potem pa se začne zares, Ker smo dvignili podstrešje za eno vrsto, bo treba spremeniti ostrešje, preklade lahko sicer kupimo tudi večje, a seveda so take precej dražje, ogrevali ne bomo vse hiše, a saj bomo tudi živeli vsi skupaj v mali kuhinji. Sosedom bomo seveda pokazali tudi dnevno sobo z.obveznim odprtim ognjiščem: enkrat v petih letih bomo v njem tudi zakurili. Ker okna ne tesnijo, jih bo treba čez kako leto zamenjati, odkapi bodo tudi požrli nekaj denarja, ampak kasneje. Kakšna pa bo videti hiša? To je pa povsem naša stvar, saj smo jo mi plačali. Če je višja od sosedove in ima sleme prav obratno kot tista, namesto katere stoji, če ima drugačno kritino in drugačen naklon ... Skratka, hiša mora biti drugačna. O drugačnosti ljudi, ki živimo skupaj, bi lahko kaj več povedali psihiatri. To ni prehuda ocena, gre pa preprosto za neumnasf, in to za neupravičeno neumnost. Mnogo nas je na svetu, ki česa ne vemo, O tistem, česar ne vemo, vprašamo tiste, ki to vedo. To je povsem normalno. Razen za tiste, ki vse vedo. Takih ljudi pa ni. So samo taki, ki mislijo, da vse vedo. In taki ljudje so nevarni, To so reveži, ki lahko škodijo tudi drugim, normalnim ljudem. Zato je naša dežela taka, kot je. Projekt KONTINUITETA OBLIKOVANJA PROSTORA In lahko sploh kaj naredimo? O, lahko. V nekdanjih občinah Lendava in Murska Sobota so še ljudje, ki so pripravljeni prisluhniti strokovnjakom. Strokovnjakom različnih področij za oblikovanje prostora. Gre za projekt KONTINUITETA OBLIKOVANJA PROSTORA, v katerem bo združeno zadnje in vrhunsko tehnično znanje o kulturnem, grajenem okolju, ki pa je namenjeno današnjemu človeku za današnjo rabo, a s kulturo dedov, ki se je brusila stoletja in stoletja. Kdo pri projektu ne sodeluje Ne gre za starinske rešitve, ne za moč in za prisilo nekih (ahko maha, in ne tam, kjer bi smel ali celo moral. Pa čeprav je plačan za to. Brez ustreznih kvalifikacij in brez ustreznega znanja je nemogoče delati dobro in v korist stroki. Zakaj to omenjam kot tako pomebno? t I veliko pomagajo domači strokovnjaki, da spoznavamo zgodovino, razmere in okoliščine. Potem posamezni strokovnjaki obdelamo področja, kot so krajina, naselja v krajini, arhitektura. V sklepnem delu te prve polovice združimo vsa znanja in vedenja o problematiki gradnje in kulture gradenj na območju prek Mure. V drugem delu so že načrti zgradb, ki ustrezajo zahtevam današnjega GANCANI 142 I I Ena nedvomno najbolj pristnih domačij v svoji prvotni obliki Borisa v vogal. Bivalna hiša ima le čmo kuhinjo in hišo, zadaj v vogalu je shramba kot klet za orodje in hlev, nazadnje je prostor za voz in ob steni še kurjavo. Zgradba ima vidno ločen bivalni del, ki ima čop, medtem ko ga gospodarski del nima. Vhod v prostor za voz ima le izrezano streho, tako daje višji. Prijazen prebivalec mi je še pred nekaj leti z veseljem razkazal hišo, ki je bila polna detajlov (vhod v hlev, rešetkasta vrata v kuhinjo, podstrešje za spravilo zrnja z glinasto oblogo, pa okvire okrog oken v lesu). Danes je slamnata streha zgorela. Žalostni ostanki obtožujejo. Le koga? Ker sem prav v krajih prek Mure kar nekajkrat doživel, da so me najprej vprašali, če sem morda iz tistega zavoda za kulturno dediščino. Ker potem mi PROBLEMATIKA Ne vem, kaj so storili tisti, ki so plačani za varovanje dediščine take vrednosti. Gre namreč za izjemne razmere, ki jih v Evropi ne poznajo: da je tipična ljudska, vemakulama arhitektura Še vedno v uporabi v svojem najprvotnejšem stanju. Take vrednosti ne najdete kar tako in Evropa nam ■ jo upravičeno lahko zavida. Ne vem, kaj so naredili tisti, ki so plačani za varovanje dediščine? Morda ne morejo doumeti, da je drobna, preprosta in uporabna arhitektura prav tako pomembna kot veliki spomeniki. Za tiste, ki jo poznamo, je Še pomembnejša. Ne vem, kaj so naredili tisti, ki so bili in so še plačani za varovanje, vem pa, kaj bi morali storiti. Pokazati bi morali, kaj so delali desetletja, razgrniti bi morali strategijo varovanja, razkazati strokovno dokumentacijo in jo primerjati z dejanskim stanjem ter predlagati varovanje, predvsem pa zagotoviti nadaljevanje tradicije kulture in življenja v tej arhitekturi. Ne življenja in ne kulture v njej namreč ne manjka. Ne vem, kaj so naredili tisti, ki bi morali skrbeti za varovanje kulturne dediščine. Vem le. da ne tisti, ki so se morali izseliti izpod podirajoče se slamnate strehe, in ne tisti, ki še vedno žive pod zgorelo slamnato streho, nimajo moči, da bi jih prisilili k delu, ki bi rodilo uporabne sadove. In če poprimemo vsi, ki nam ni vseeno za našo kulturo, ni hudič, da ne bi naredili kaj dobrega! časa in kulturi ljudi ter pokrajine z vsemi okoliščinami, ki so tam pomembne. Končno obsega projekt možnosti tn načine za dosego teh načrtov z eno samo željo, da bi jutri bolje živeli, Udobneje, bolje, ekonomič-neje in kulturneje. In kaj o tipični prekmurski hiši Urednica priloge me je prosila, naj napišem kaj o tipični hiši v tistem koncu Slovenije, tako daleč od Ljubljane, Razpisal sem se o okoli^inah, Id vodijo k uresničitvi želje, da bi živeli čim kulturneje. To je namreč problem. Arhitekti lahko ob pomoči niza dobromi-slečih strokovnjakov naredimo take projekte, da bi bili tudi dedom všeč. Delo ne bo lahko, mnogo ga bo. O tem, kakšna je prava domača hiša, bom napisat kdaj drugič. Za ta projekt, o katerem sem govoril, in ki že teče, ne bo babica na onem svetu nič vedela. Če pa bi še živela, bi ga bila vesela. Doc. dr. Borut Juvanec (profesor na Fakulteti za arhitekturo in vodja projekta Kontinuiteta prostorskega oblikovanja) dušebrižnikov, ki za vsako ceno zahtevajo nekdanje stanje v današnjih razmerah. Ore za reveže, ki ne razumejo, da se odnosi, okoliščine in razmere spreminjajo. Vendar to so reveži 2 močjo. In neumnemu človeku se je mnogo teže upreti kakor pametnemu. Neumen človek maha tam, kjer ne bodo prav ničesar pokazali. Ker imajo slabe izkušnje. In KAJ PROJEKT JE? Pri projektu KONTINUITETA OBLIKOVANJA PROSTORA najprej prečešemo vse možno znanje, pri čemer nam 'f. k 11LM> 95 1 VBIH vestnik 46, 7, septem^^! itembt^ S 14 naj ... kmetije Predlagamo prenove! t Skice, ki vam jih predstavljamo, so le ena od možnosti, kako bi lahko prenovili svojo hišo, grajeno po projektih, ki sa tukajšnjo krajino niso primerni. Seveda vas k temu ne more nihče prisili, toda prej ali slej so na vseh hišah potrebna večja ali manjša obnovitvena dela. Zakaj jih torej ne bi izkoristili še za izboljšanje podobe svojega doma? Skice, ki jih je posebej za Vestnikovo prilogo naredila Vesna Ivanek - Ne-met (Vepre), članica letošnje ocenjevalne komisije, so narejene na osnovi fotografij s terena. Skica na levi predstavlja arhitekturo hiše, kakršna je sedaj, desno pa je predlog, kako bi lahko na primer hišo s tremi balkoni na čelni strani (projekt 1) spremenili v okolju primerno zgradbo, To so seveda le predlagane možnosti spremembe zunanje podobe, ki pride v poštev pri novejših stanovanjskih stavbah. Pri starejših zgradbah pa je poleg obnove potrebno misliti tudi na funkcionalnost in notranjo razporeditev prostorov. Prav bi bilo, ko bi se vedno več arhitektov začelo ukvarjati tudi s takšnim projektiranjem. n m, rTTCzzj J t I ■"K 1 TT Stfi I____________________________________ J 1 'T ni il t I i; Ttf-NOVA T^oJtfcTA t rmrm. < o aa LUn LEZD .Tlliiihk VODA Projekt oživitve vodnjakov v naseljih Sveti Trije Kralji, Štajngrova in Trstenik. n jr I 'fflS EK^jjtfFgj ■!t:=M(?va 'MsojetTA 2. TtEMoV?^ 'FcoJ^kTa 3> f J, ■ u li 'i t r- 9S i nsM I' I l tl JI ji s II t I 14 ( l, d t ti J d 1 d r d VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAJO VELEPRODAJNO IN MALOPRODAJ"® ENOTO Nemčavci Id, tel.; 3’ (v prostorih BTC Murska Sobotah kjer Vam iz naiega bogatega prodajneS^ programa nudimo: rurtl - avtoplaSče za osebna, tovorna in vozila SAVA, SEMPERIT, BARU M, VOKOH?'^ - traktorske gume BARUM, STOMIL - plašče tn zračnice za kolesa, motorje, mopede tn skuterje - pogonske elemente (klinasta jermena) - pnevmatiko za viličarje - lepila, umetno usnje, cevi - avtomobilske predpražnike ter ostale gumeno tehnične izdelke. 11 l' o ii t ' I t 1 VIR ZIVLJENJ>A Okrog vodnjakov so se vedno zbirali vaščani, se pogovarjali o vsakdanjih in tudi pomembnejših stvareh. Vodnjaki so bili vir pitne vode, vir za napajanje živine in namakanje polj. Vodnjaki v Slovenskih goricah so privlačna krajevna značilnost in dragocena kulturna dediščina. Namen projekta oživitve teh vodnjakov je zato ne le postavitev pomožne oskrbne mreže s pitno vodo za prebivalce treh vasi in za kmetijstvo, temveč tudi dopolnitev turistične ponudbe teh krajev. Nosilci projekta: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ICEA -International Community Education Association London, Fakulteta za arhitekturo Ljubljana JASAMA, d.o.o., Lenart Sodelujejo: Krajevna skupnost Benedikt in Občina Lenart projektni svet CRPOV Benedikt krajani treh vasi: Sveti Trije Kralji, Štajngrova, Trstenik belinka P 1 t t Belinka sodeluje pri proje^^Li strokovnimi nasveti in svoj [ sredstvi za zaščito lesa. prispevkom k varova^^^ slovenske kulturne dedis^- t I F A J 1 'l'l mj -i' K- o tl i t C D U ii V (1 I t B t t B t li I' L ii I , J ii i I - ( •Sj ?2&lnik 47 - septembra 1995 15 naj ... kmetije 1 Adaptacija stare kmečke hiše v Čepincih nt '"'»(f bila zgrajena. 1955. leta na mestu, prej cimprana hiša, v obliki črke L, 'l‘■‘‘'vn pa je vzhod-zahod. Hiša je hriba, lil je nagnjen proti jugu, zato je vi-•^‘■tavslojena. Vst segmenti pa so povezani ‘hodi la Mofiiicaini, k» J Danijel Srnec odločil, da hišo I na teren vplivala oblika objekta ter U '.'' l“«Cllr lit a proti vlagi .J^ljrbil, severne strani in delno zaho- '“‘“N-oiiajjj Hi u^jjiu xčknu-odkV potrebno A L; V- sf -“"vtian m preprečiti nadaljnje prodi-'''“Pj’ Z.idove so hidroi-M,. ' ''Jasfcfccti način (izdolbli so jih po ,^in ■, llAlv;.: J V'lr' 7'S«n-, ua"r? u »v jn, °° ®uega tekočega metra ter 5**« it lepenko Izoiekt T-4). Za hi- rezHiijon, se niso odločili, ker so '■ ki nn k 1- delno sanirali zi- zidani 7 Zidani z blatom iz ilovice. S S Obdelava zidov, mizarskih izdelkov in strehe f * I ‘laki ip*'' Pa lud! s podkonstrukcijo, Obit'*'’® sanira^^ 11 Etnij e. Temelje so odkopali in ' 'o- *rii/" ' KhjtnI površini prostorov !' ‘umpon iz rečnih krogel (debe- 1 ■5iiir ie so odkopali in n ‘’“™Pon IZ rečnih armirani be- Pote^’^blari2 ‘^'“- pripravljeno podlago 'bi '■TJb 1 . "‘'l DrCtTl^7 iRitrtl-i ■rto»>J rto ia Ti SO hidr' ■' ibitola, nanj pa je bila ct!) J Huij iz lepenke Izotekt T-4. 'strjti 'n 'Z opečnih tlakovcev (25 *'P tonu? ''‘^.If^zni podlagi iz cementnega ■ ■■■''Jie izolacije 5 ni ), Zidove so sanirali ob hidroizolaciji, kjer je bilo potrebno, so zidove, ki jih je poškodovala vlaga, zamenjali z novimi. Ometi so V glavnem odstranjeni in zamenjani z novimi sušilnimi ome- ti Kerne Puconci, Fasada je v celoti toplotno izolirana s kombi ploščami, debelimi 5 cm, vrhnja plast je obdelana s čopičem, tako da ima videz stare fasade, obdelane z blatom iz ilovice. Fasado so pobarvali z mo- L'. S.,: W»» * dro barvo, podobno apnenemu be- I ležu, v katerem je raztopljena modra galica. Podsta-1 vek je toplotno izoliran in obdelan s cementno malto, Barva podstavka je sivo modra. Streha je ostala 1 opečna, obnovljena z zamenjavo dotrajanih letev, i Vsi mizarski izdelki, okna in vrata so ostali,'vendar so mizarsko obnovljeni in ponovno prebarvani. .cJ Konec Hiši so vrnili tisto, kar ji je čas vzel. Stare odslužene dele so zamenjali z novimi. Seve- da soji pustili vse pristno, s čimer je hiša živela. Posebej so se posvetili notranji opremi, kjer prevladujejo les in drugi naravni materiali. Pohištvo je novo, vendar prilagojeno rustikalnemu stilu. Na fasadi pa je ostalo tudi srce iz barvnega stekla, simbol mojstra, ki je imel v tej in okoliških vaseh glav- no besedo pri zidavi hiše. Če je le mogoče, je potrebno takšne hiše ohraniti. Prekmurska pokrajina je ponujala ustrezne možnosti za razvoj kmetijstva. Tisočletni specifični zgodovinski razvoj, obrobje, ravna pokrajina in pretežno kmečki način življenja so vplivali, da se je tukaj razvila skromna panonska hiša. Nekoč je v sebi združevala prebivališče in gospodarsko poslopje in marsikje je še tako. Vedno več ijudi pa se danes v sodobnem svetu vrača v te pozabljene kraje, da bi tukaj našel mir in sprostitev. In v naši pokrajini je še veliko neodkritega. Aleksandra Nana Rituper in Danijel Srnec, gr. inž. smo ocenjevali in izbirali? i ‘‘»'••'•Mn *’ k članov .' hi L., A področ-šte-se en-. ■ . " 'll hi, '' ih, Ji '^Isije, Pravil- OVr, ''^fKidnjčVall. dopolnjevali. ''O vsako leto rili '8^0 kmetij. glede lOck uvrstile v 'll M telili. No da ■narejen na pa- Delo na terenu je bilo naporno, prevozili smo severovzhodno Slovenijo od Motovilec do Partinja (na posnetku Nataša Konestabo in Andrej Černe v pogovoru z gospodinjo). Kovač. Angelca Dokl-Mir, Si- mona Novak in Vesna Nemet - Ivanek, urejenost okolice kmetij, zelenjavnih in sadnih vrtov Stanka Dešnik, Ivanka Donko in Melita Varga - Lemut, s strokovnimi nasveti pa je sodeloval tudi dr. Aleksander Šiftar, ekološkost in trž-nost kmetovanja so preverjali Janko Slavič, Anton Slana, Ervin Novak, Franc Breznik, Andrej Černe in Damjan Jerič, o ohranjanju tradicije, običajev in varovanju okolja pa so spraševali in pisali Štefan Smej, Štefan Skledar in Po ogledu kmetije smo se s člani družine usedli za mizo, se z njimi pogovorili in jim prisluhnili. t«te. ki so . 'J malo ■^^grad Podeljenih , je bilo vsako leto b. ' f ------------najtežje, kajti vedno ‘jan i zaslužile priznanje (Nataša EEič, Melita Varga - Lemut in Vesna Ivanek - na levem bregu Mure (v Prekmurju) tudi ta, da ni bilo dovolj ali ustreznih prijav. Člani ocenjevalne komisije pa so opravljali tudi neke vrste izobraževalno vlogo tako z nasveti na terenu med ocenjevanjem kot tudi s prispevki v Vestniku od maja do septembra v posebni rubriki Naj... kmetije. Arhitekturo so v petih letih ocenjevali Jana Nataša Konestabo. bbp Pri ocenjevanju na lenarškem območju sta sodelovala tudi veterinar Franc Breznik in zagovornik varstva okolja Janez Erjavec (na posnetku še Nataša Konestabo, Vesna Ivanek -Nemet in Melita Varga - Lemut). Vesinikovo jubilejno prilogo Naj... kmetije so pripravili v uredništvu Vestnika ob pomoči Venere, oba sta del Podjetja za informiranje iz Murske Sobote, katerega direktorica je Irma Benko, Urednik Vestnika je Janko Votek. Prispevke je zbrala in uredila Bernarda Balažič - Peček, ki je tudi avtorica večine fotografij. Barvne fotografije družin in kmetij je prispeval Jure Zauneker, zračne posnetke Bolehnečic in kmetije nam je posodita družina Slana, Besedila je lektorirala Nevenka Emri, tehnično je prilogo uredil Robert J, Kovač, Avtor zemljevida na zadnji strani priloge je En dre Gonter I 1 «tlJA M a i'- t g J' I f'l l I / Q 1 id A '!i tv ■r I, ' I I I I 11 'l* * * :S r p 'S Ct I 'S >n s E[. M rl oF I 3 M o 6 I ŠisS 3 3 u 4 I o o Ki 3 IjI: 0«r ■1 1. s I l . M l? $ _,. ■ Cft ;-,y :^(.---.'.HJ,..|i <,r». - . . a U 25 ;s } J' I, p '3 o Ut d i o 1 «3 * Q £ 'Ž, g ll '** I I, s ^ »-E ž$_l 7« I X J ^sv J I J' J ■ *' t ij' •* /•J ■s 4^ 'V. t -. '.J' f 'ž ■IJ '• ‘'A t