M na položaj v Sloveniji j )'eČkrat smo omenili, da angleško časopisje z naraščajo-j.'^manjem sledi dogodkom v Sloveniji. Iz vfesti, ki so bile J^tkim tiskane v "Catholic Times," "The Scotsman," i p." (list borbenih Francozov v Londonu), "News Review," 5 'Uncial News," "The Observer" posnemamo naslednjo ^Položaju v Sloveniji: Jočetka svoje okupacije pa j,j.es so Italijani neprestano ,JVoj pritisk na slovensko jjj6 zatirali s čezdalje m a8i'nostjo vse, kar je slo-Na stotine vasi in Jeft'h kmečkih hiš je bilo krajev, katerih imena | v Prejšnjih poročilih na-ilr°Čajo angleški listi, da popolnoma porušili: ]J> Podgrad, Stopice, žle-^rePolje, Bab no pol je, ;i(i°r°Vnica in Verd- (Tu" poročajo, da je po- ker pa ta vest ni potr-da gre za tiskovno L Je. da je italijanski no-izJ'avil. da so Sloju erali naklonjenost Ita-|L zaradi tega nimajo % Ce do tega, da bi ohra-fej :"»rodno življenje. Telo/1,110 se Italijani tudi čim najhitreje raz-liljj^ ovence in iz njih na-tj|j ljar>e. Da dosežejo ta Ho? Uvedli najstrašnej- «80 V — v mesecu av~ ^j^rtili v enem samem ^ sl°venskih talcev. L. 2adobil v zadnjem ča- važnost kot središče HfJ.^v za Grčijo in Se- Italija jim je ba- polovico svo- tv e mornarice, (njene iti-u V0Jne cenijo an-t^ij okc*vnjaki na 70 od-\,. Prevoz vojaške Verno -Afriko. ■S Sf)1 Je laški pritisk v Tr-h'^" Povsod na Primor-j. Y ^ih mesecih silno po- tJrstu so fašistični "skvadristi" nalepili na Javnih krajih lepake, v katerih opozarjajo sovražnike italijanstva, da 1.) skvadristi pazijo dan in noč in da bodo vsak "zločin" temeljito maščevali. 2.) Da se v Trstu govori in mora govoriti le italijanski in da v Italiji slovenskih državljanov sploh ni, temveč le talijanski državljani slovenskega rodu, ki se imajo vesti "vzgledno" v vsakem pogledu. Navzlic vsemu neusmiljenemu divjaštvu fašističnega tlači-telja, pa so junaški slovenski domoljubi dobro organizirali svoj odpor. Kljub temu, da je bilo število prebivalstva strahotno skrčeno v krutih pokoljih, s surovostjo in nasilstvom, ki so po vsem svetu izzvala pravično jezo, se na tisoče junaških bojevnikov v gorskih stenah in pečinah upira Mussolini j evim armadam. Kljub laškim tankom in topništvu so uspeli potisniti čete italijanskega generala Robotti-ja v večja mesta in v kraje vzdolž najvažnejših cest in železniških prog. Tam vrše italijanske čete svojo nejunaško vlogo. Neki angleški poročevalec je pretresljivo opisal sedanjo Ljubljano: "Nekoč lepa slovenska prestolnica, Ljubljana, je danes povsem drugačna. Prebivalstvo se v znak svoje žalosti oblači v črno in se potrto kreče po ulicah, ki nosijo italijanska imena. Vse mesto je prelepi j eno s plakati kakor z grdimi madeži, ki nosijo napise: — Groppo universi-tario Italiano — Giuventu Ita-liana — Doppolavoro in podobno. Vsi stari spomeniki slovenske kulture so izginili." Ameriški avijatičarji so napadli Hongkong in Canton Cungking, Kitajska, 28. okt. —Ameriška zračna sila je danes zgodaj zjutraj bombardirala Hongkong in letališče v Cantonu, katero oboje imajo v rokah Japonci. Bombe so razbile v Hongkongu elektrarno. Pri tem napadu so Ameri-kanci sklatili 10 japonskih letal. En ameriški bombnik se z napada ni vrnil. Nad provinco Yunna v južni Kitajski se je šest ameriških bombnikov sprijelo z 20 japonskimi bojnimi letali. Tri japonska letala so padla na tla in štiri druga So Amerikanci poškodovali. Amerikanci sami niso imeli nobenih izgub. -—o- Malo je upanja, da bodo našli Rickenbackerja Washington.—Vedno manj je upanja, da bodo našli kapeta-na Rickenbackerja in sedem' armadnih letalcev, ki so izginili nekje na Pacifiku zadnjo sredo zvečer. Vse razpoložljive ladje in letala iščejo avijati-čarje, ki so bili na neki tajni misiji. Oblasti sicer še vedno upajo, da so se letalci rešili na kak otok, ali da se nahajajo v čolnu iz kavčuka, ki ga ima vsako letalo. Toda iskrice upanja so medle. -o- Mornarica praznuje danes mornariški u&i\, v deželi Ameriška mornarica praznuje danes po vsej deželi "mornariški dan" z raznimi paradami in drugimi slavnostmi. V Cleveland pride admiral Edwards, ki si bo ogledal veliko parado. Ob 8:30 zvečer bo prosta predstava v Masonic tem-p'lu na 3615 Euclid Ave. Na programu bo župan Lausche in guverner Bricker. Darovi za vojni sklad Potom slovenske banke so darovali za vojni sklad: Banka je dala $50, Anton Grdina $50, Frank Ivančič $1!0, Miss Ann Knaus $10. Po $5:'Frank Mra-mor, Valentin Šibenik, Mr. in Mrs. Mlinar, Mrs. Kristina Ver-bič, Joseph L. Surtz. Raymond Breskvar je dal $3. Skupaj $173. Kdor še ni daroval, naj se potrudi sedaj in daruje potom slovenske banke. K skupnf molitvi članice društva Carniola Hive št. 493 T. M. so prošene, naj pridejo nocoj ob 7:30 v Zakraj-škov pogrebni zavod k skupni molitvi za pokojno Frances Mar-kužič. WASP, NOSILEC LETAL JE POTOPLJEN Na ta sestanek bo prišel dr. Edward C. Welsh iz urada za kontrolo cen, ki bo trgovcem razložil vse podrobno, kaj zahteva od njih vlada z ozirom na najnovejše odredbe pri kontroli cen. Zelo važno je za vsakega trgovca in v njegovo lastno korist, ako pride na ta sestanek, da se bo seznanil z vsemi podrobnostmi v njih poslovanju tekom vojne. Nobene vstopnine in vsak trgovec -je dpbrodošel. Nemci so napredovali v Stalingradu, toda so se morali umakniti Torpediran je bil 15. septembra. 90% mož posadke so rešili Washington, 26. okt. — Mornariško poveljstvo poroča, da so Japonci potopili ameriški nosilec letal, Wasp, poškodovali nekega drugega nosilca letal ter potopili rušilec Porter. Ladja Wasp je bila torpedira-na še 15 septembra in naznanilo je bilo zadržano samo radi tega, ker je bilo možno, da Japonci niso vedeli, da se je ladja po-greznila. Trije japonski torpedi so zadeli ladjo, ki je ostala potem še pet ur na površju. Ko bilo nobenega upanja več, da bi ladjo rešili, jo je potopil ameriški rušilec s tem, da je spustil vanjo torpede. Takrat ni bilo sovražnika v bližini. Od 1,800 mož posadke, so jo rešili najmanj 90 odstotkov. (Kolikor je znanega, je bilo takrat na ladji osem Cleveland-čanov, med temi tudi podčastnik Edward F. Polantz iz 6824 Edna Ave. Ta je bil prošli teden doma na dopustu). Boj za Guadalcanal se še vedno nadaljuje. V soboto in nedeljo so Amerikanci sklatili 22 japonskih letal, poškodovali dva japonska nosilca letal in dve kri-žarki. Tukaj je bil' poškodovan nek ameriški nosilec letal in potopljen rušilec Porter. -o- Zavezniki so prodrli že štiri milje v osiško linijo v Egiptu Kairo, 27. okt. — Zavezniške napadalne čete, katere podpira roji letal in topništvo, so se prerinile že štiri milje in pol v sovražno obrambno linijo v najnovejši ofenzivi proti osi-šču. Zavezniška pehota je izvoje-vala vrzeli v sovražno linijo, nakar so se vsuli skozi tanki, ki so vzpostavili pozicije za nemško in italijansko linijo. Do-zdaj so zavezniki zajeli že 1,450 sovražnih vojakov. Ameriški, anleški, južnoafriški in avstralski bombniki brez prestanka napadajo sovražne pozicije. -o- , Vesel dogodek Pri družini Mr. in Mrs. Fred in Evangeline Race, 452 E. 158. St. so na 17. oktobra kupili zalo hčerko. Vse je zdravo. Naše čestitke! ce. Sin je detektivom povedal, da je oče deval v stroje ostre drobce od glazurnega papirja. Izročili ga bodo federalnim oblastem v nadaljno postopanje. -o- Voznik, ki vozi tovariše na delo, ni odgovoren za škodo Načelnik okrajne sodnije Homer Powell je včeraj razsodil, da voznik avta, ki ga deli z drugimi tovariši in jih vozi na delo, ni odgovoren za poškodbe, ki bi jih slučajno dobili na tej poti. To je zelo važna razsodba in bo imela veliko pomena v času vojne, ko se mnogi vozijo skupno na delo in domov. Toda zadeva bo šla na apelatno sodni j o in končno na najvišje sodišče, katerega razsodba bo končnoveljavna. BB Pa JBB Naši vojaki Anthony Nagel, sin Mrs. Stephana Nagel iz 23126 Lakeland Blvd., ki je pred dvema letoma vstopil v mornarico, je te dni avanziral za podčastnika 3. razreda in je zdaj takozvani Cox-wain. Njegov naslov je: A. F. Nagel, Cox. IJ. S. S. Cincinnati, c/o. Postmaster, New York, čestitamo ! Njegov brat Joseph je odšel pa v nedeljo 25. oktobra k mornarici. Pred odhodom je naročil najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem, zahvaljujoč se vsem za lepa darila in za spremstvo na postajo. Al M M Pvt. Harry J. Miklaučič iz 1032 E. 71st St. je bil premeščen iz Ft. Francis, Wyoming v North Carolino. Pošilja pozdrave vsem sorodnikom in prijateljem. Njegov novi naslov je: Pvt. Harry J. Miklaucic, Co. "I", 3rd Bn. 126 Ord. M. B. S. Regt., Camp Butner, North Carolina. Moskva, 27. okt. — Ruska armada, kateri so prihitele na pomoč rezerve, so včeraj držale vso linijo v Stalingradu. Nemci so bili sicer zabili zagozdo v rusko črto v enem sektorju, toda polnočno poročilo zatrjuje, da so se morali Nemci zopet umakniti. Glavni boji se vrše v tovarniškem delu mesta na severu. Tukaj je v boju pehota in tanki. Npmci so tukaj izgubili 750 mož in tri tanke. Pri Mozdoku v Kavkazu so » zadnje čase prenehali vsi boji in obe strani se obdelujeta samo s topniškim ognjem. -o- Mornarica je dosegla kvoto 10,000 novincev v Clevelandu Poročnik Dombey, poveljnik lokalne rekrutne postaje, je povedal, da je mornarica včeraj dosegla kvoto 10,000 novincev v Clevelandu. 10,000 rekrut je bil Aleksander Naird, dijak na ohijski univerzi. Rekruta št. 10,001 in 10,002 sta bila pa dvojčka Raymond in Edward Kolman iz 4510 Hyde Ave. Dvojčka sta izjavila, da bi rada služila na isti ladji, toda če bosta, še ne vesta. Kampanja, ki so jo pričeli 2. septembra, bo danes zaključena in poročnik Dombey je izjavil, da pričakuje še precej novincev pred zaključkom. -o-- Willkie še vedno zahteva drugo fronto za Evropo New York, 26. okt. — Sinoči je govoril po radiju Wendell L. Willkie, ki se je nedavno vrnil s poleta okrog sveta. Napravil je bil 31,000 milj zračne vožnje in je govoril na tem poletu z delavci, vojaki, diplomati, kralji in diktatorji. Povsod je našel veliko (zaupanje v Zed. države, toda, je rekel Willkie, od nas je odvisno, ako bomo to zaupanje tudi obdržali, to je, če bomo izpolnili to, kar svet od nas pričakuje in kar smo obljubili. Willkie je zahteval, da zavezniki postavijo drugo fronto v Evropi, ter da pošljejo iz Amerike dovolj čet v Indijo, da bodo udarili na Burmo. Willkie je ožigosal našo cenzuro in poudarjal, da morajo biti naši voditelji in naši vojaški izvedenci vedno izpostavljeni javnemu mnenju, ki je največja sila pri demokracijah. -o-- Smrtna kosa V nedeljo zvečer je nagloma umrl Nicholas Julylia, star 49 let. Stanoval je na 394 E. 162. St. Doma je bila iz Daruvarja, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Elo, roj. Radoš, sina Michaela, hčeri Diano in Ano, sestro Lottie Julylia, bratranca Georga Julylia, v stari domovini pa dve sestri in dva brata. Bil je elan dr. Bratska sloga št. 15 SNS. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni iz Svet-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save na 36. St. in Superior in na rusko pokopališče. Racioniranje kave prične 28. nov. Za vsako osebo, staro nad 15 let, se bo dobilo en funt kave na vsakih pet tednov. Na ta način bo dobila vsaka oseba po eno skodelico kave na dan. Trgovine bodo nehale prodajati kavo 21. novembra za en teden. Washington, 26. okt.—Urad za kontrolo cen je določil, da se uvede merjenje ali racioniranje kave o polnoči 28. novembra. Urad je določil za vsako osebo, staro nad 15 let, en funt kave za vsakih pet tednov. Ker se računa 30 do 40 skodelic kave na vsak funt, jo bo dobila vsaka oseba nekako eno skodelico na dan. Dalje je urad za kontrolo cen določil, da bodo vse prodajalne nehale prodajati kavo o polnoči, 21. novembra, si tekom enega tedna nalože police s kavo in na 28. novembra začno prodajati, po porcijah. Vlada je bila prisiljena odrediti te korake, ker so začeli ljudje kupičiti kavo v velikh množinah, kar je povzročilo pomanjkanje kave za druge ljudi. Zato je vlada vzela položaj v roke in bo z splošnim merjenjem skrbela za to, da bo dobi-vsaka oseba enako količino kave. Vlada je prišla na dan s tem naznanilom že sedaj, da prepreči vsake neosnovane govorice in histerijo med narodom. Vsakdio, ki bo hotel kupiti kavo, bo moral pokazati sladkorno karto št. 1. Na tej karti je navedena starost posameznih oseb. Vsaka oseba, stara 15 let ali več, bo upravičena do enega funta kave na vsakih pet tednov. Ker računajo, da je v Zed. državah okrog 93,000,000 oseb, starih nad 15 let, bo prišlo na vsako osebo na leto 10.4 funtov kave, kar je precej normalna uporaba. Zadnjih 10 let so Amerikanci porabili 13 funtov kave na leto na osebo, toda lansko leto so jo porabili 16 funtov, kar je bilo nekaj posebnega. Dozdaj smo jo letos porabili (popili) 12:5 funtov na osebo. Na podlagi tega, en funt kave na vsakih pet tednov na osebo ni tako hudo. Vlada pravi, da imajo v Braziliji dovolj kave, toda primanjkuje ladij za dovoz. V deželi imamo v skladiščih komaj za tri mesec kave, več je ne držimo. Ker je dovoz radi pomanjkanja ladij negotov in ker zahteva armada veliko kave, je bila vlada prisiljena, da jo nekoliko odvzame civilnemu prebivalstvu. -o- Velika panika vlada v Genovi po bombardiranju zadnji teden Moskva.—Časnikarska agencija Tass poroča, da sta hitela italijanski kralj in kraljica zadnji teden v Genovo, ko so jo razsuli angleški bombniki, na zahtevo fašistične vlade. V Rim so bile namreč dospele razburljive vesti o paniki med civilnim prebivalstvom in med lokalnimi oblastmi. Kralj in kraljica sta odšla v Genovi pravi kaos. Oblasti so bile brez moči, da bi vzpostavile red v tovarnah, ali da bi ustavile beg delavcev iz tova-ren in mestnih prebivalcev, ki so bežali iz nevarnega mesta v varstvo predmestij. --o- Za rusko pomoč Odbor slovensk^ sekcije za rusko pomoč ima jutri večer ob osmih sejo v SND staro poslopje. Ker bo na 22. novembra prireditev v korist ruske vojne pomoči, se naproša vse prijatelje Rusije, ki so pripravljeni sodelovati pri tisti prireditvi, da se udeleže te seje. Važna seja Klub Ljubljana ima nocoj ob 7:30 važno sejo na Recher Ave. Vsi člani in članice naj se udeleže. Kratke vojne in druge vesti VICHY, Francija. — Admiral Jean Darlan, vrhovni poveljnik vse francoske bojne sile, je izjavil, da bi bilo zelo "nezdravo" za vsakega, ki bi zdaj napadel Dakar, utrjeno francosko pristanišče v zahodni Afriki. Darlan se je vrnil z obiska v Afriki, pri katerem je obiskal Dakar ir. mesta v francoskem Maroku. * » v MOSKVA. — Rusi zatrjujejo, da so Nemci izgubili dozdaj na ruski fronti 10,000,000 mož, ubitih, ranjenih in ujetih. * * * WASHINGTON. — General MacArthur je podelil hrabrost-no svetinjo polkovniku Melin J. Maas-u od ameriških marinov. Maas se je izkazal pri bojih na Novi Gvineji. V civilu je Maas kongresnik 4. distrikta iz Minnesote. * * * LONDON. — Včeraj so nemški bombniki bombardirali London. Osem oseb je bilo ubitih in več ranjenih. Protizračne baterije na obrežju so sklatile dva nemška bombnika. » « » WASHINGTON, — Urad vojne industrije je dovolil ribiški industriji dati za civilno prodajo 54,700,000 funtov prezervira- nih salmonov in 48 milijonov funtov kalifornijskih sardin. * ■ * « LONDON. — Reuterjeva časnikarska agencija poroča, da jo bilo ubitih v Genovi zadnji četrtek, ko so pristanišče bombardirali Angleži, 354 oseb. Prvo poročilo iz Rima je trdilo, da je bilo v vsem mestu ubitih 30 oseb, 190 pa ranjenih. * * • WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je včeraj pokli-' cal k sebi na posvetovanje admirala Kinga in osebnega svetovalca admirala Leahya. Temu posvetovanju pripisujejo mnogo važnosti. ! flMEJRIŠKfl^DOMOVINfl AMERICAN HOME 'SSSSSSK' s CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, OCTOBER 27, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ^N SESTANEK ZA NAŠE TRGOVCE \ _ Ctom opozarjamo slo-.Vce'iz vseh delov mejit okle;io v četrtek 29. ok-H /mih zvečer na važen Cotn 1 bo v prostorih Glen-Gr kluba. Prostori se \ ^ nadstropju nad store, vogal St. l« 105. cesta. Svoj parkirate zastonj na ) Hitg Severno od St. Clair !, r°ti ognjegasni po- JE OVADIL OČETA SABOTAŽE -: t!\ du se je pripetil ? ofet slučaj, da je sin ^ijj * sabotaže v vojni J.^j °sledica te ovadbe v Ječi v Lakewoodu 1 Mehanik, ki je kva-(V J West Steel Cast-Kf 70. St. i *t4 sta ga dva detekti-da se je {V®**. še v februar" i\uJll»- Sprva so vzrok ijV temu, da niso strogi v mazali. Pozneje so L u^njah za olje pe- i\ Panika je bil zad-5etiran, ker je ukra-l\l v je bil izpuščen, J ^ .ežttosti" ovadil oče-V6] opetovano izjavil, Hk. . Priti v Ameriko 1 iz«nal Jude in tuj- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBKVHJC. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published daily ascent Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ____Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. 8, and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months ____Single copies 3c__ Entered as second-class matter January 5th, 180«. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ■83 No. 252 Tue., Oct. 2% 1942 Za mestne davke Burtonova mestna administracija je pred nekaj leti predložila volivcem novo davčno mero ter urgirala meščane, naj volijo zanjo. Svoj apel je podprla s tem, daj če volivci to odobrijo, bo ta davčna mera zadostovala enkrat za vselej, kar se tiče mestne administracije. Samo za relif bodo volivci sproti odločevali. Kot se spominjate, smo bili mi takrat proti. Mi smo pobijali Burtonov predlog s tem, da nismo verjeli, da bo ta davčna mera zadostovala za mestne stroške za vedno in zato bi bilo boljše, ako bi volivci, kot poprej sproti odobrili mestne davke. No, Burtonova administracija je zmagala, toda kmalu se je pokazalo, kako prav smo imeli mi, ki smo trdili, da bo administracija-zopet prišla pred volivce za nov denar. Prišli so drugi časi, druge zahteve in denar, ki so ga takrat volivci odobrili za letne mestne stroške, ni zadostoval in ne zadostuje danes. Na 3. novembra bodo dobili volivci predlog za odobritev davčne mere v višini 1.7 tisočink. Največ tega denarja potrebuje mestna administracija za zvišane plače mestnim uslužbencem, kot jih je odobrila mestna zbornica. Kot se spominjate, je župan Lausche svaril zbornico, da v blagajni ni denarja za večje 'izdatke ter je predlog ve-tiraj. Toda njegov protest ni zalegel in zdaj ima njegova administracija sitno nalogo, da ta denar dobi. Mi smo takrat grajali zbornico, ki ne posluša župana. Rekli smo, da ^zbornica napravlja stroške, a župan pa naj dobi denar, kjer ga hoče. Ako bi bili drugačni časi, bi bili mi proti tej zahtevi za nov denar. Toda danes smo v vojni in ne smemo pustili, da bi imel župan Lausche, ki ima polnfe roke dela za vojni napor, ki ga vlada zahteva od Clevelanda, skrbi še z mestnimi financajni, zlasti še, ker ni njegova krivda, da zahteva mestna blagajna nov denar. Zdaj ni čas, da bi kaznovali mestno zbornico, ki ni hotela poslušati župana. Zdaj ne kaže drugega, kot da glasujemo za davčno mero, ki je potrebna, da bo mesto moglo vršiti svoje obligacije. Mi priporočamo, da volivci 3. novembra glasujejo ZA mestno davčno predlogo v meri 1.7 tisočink. Z mestno zbornico bomo-pa obračunali takrat, ko bo prišla pred volivce s svojim rekordom, proseč za ponovno izvolitev. BESEDA IZ NARODA "Netopir" Opera ali opereta? Pomanjkanje delovne moči Zedinjene države niso še nikdar stale pred problemom: kje bi dobile dodatne delovne moči. Morda je bilo tekom prve svetovne vojne nekoliko tesno za delovno silo, toda to je bila prava igrača v primeri z današnjim problemom, ko nimamo na razpolago delovnih rok, da bi mogli vrteti kolesa vojne industrije kot to zahteva naš vojni napor. Armada zahteva fante in može, ki jih jemlje iz industrije. Farmarji nimajo delovnih moči, ker jih je izvabila industrija z sijajnimi mezdami. Farmarji so prekrižali roke in čakajo, kaj bo storila vlada zanje, da bomo mogli produ-cirati prehrano., Kaj-naj stori zdaj vlada? Ali naj ustavi armado, da ne bo jemala delovnih sil iz industrije? Ali naj ustavi armado in industrijo, da ne bosta jemali delovnih rok od farmarja? Ali naj vzame ljudi iz pisaren in jih pošlje v tovarne? Vlada stoji pred resnim problemom, ki ga mora na vsak način rešiti s pomočjo kongresa. Toda kot smo še vsako zadevo Amerikanci rešili z ugodnim uspehom, bomo gotovo tudi to. To bo kongres rešil samo na ta način, da bo diktiral delovni sili, kam naj gre delat, kje je njeno mesto, hoče ali noče. Najboljše je, da se že zdaj pripravimo na to, da bomo vsi, stari in mladi, moški in ženske, komandirani k temu ali onemu delu, ki je potrebno za dosego zmage. In to bomo zvedeli prav kmalu vsi. * Zakaj molčijo? Oni dan smo mi na tem mestu apelirali na ministra Snoja, naj nam pojasni oziroma analizira, kdo so to partizani, ki se bore proti osišču, a se istočasno bore proti Draži Mihajloviču. Jugoslovanska vlada priznava, cla vzdržuje samo Mihajlovič s svojo organizirano vojsko fronto proti osišču. Isto priznajo zavezniški poveljniki. Osišče samo prizna, da je edina ovira na Balkanu Draža Mihajlovič s svojo vojsko. Torej je Mihajlovič pravi zaveznik Združenih narodov. Potem so pa prišli partizani, ki so razglasili Mihajlo-viča, da je v zvezi z osiSčem. V Ameriki je to obtožbo prvi zavpil "Daily Worker," glasilo ameriških komunistov in kot vemo mi, da zato, ker Mihajlovič ne dovoli početja partizanov, ki so komunistična banda teroristov, ki so se zvezali s pobeglimi kaznjenci, ki morijo in požigajo po lastni zemlji naše lastne ljudi. Niti jugoslovanski ambasador Fotič, niti minister Snoj, niti drugi ministri do danes še niso prišli v javnost s Glasbena Matica v Clevelandu vprizori zabavno Štrausovo mu-zikalno delo v nedeljo 1. novembra ob 3 uri popoldne v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Naslov tega popularnega muzikalnega dela je "netopir." Oglašano je včasih kot opereta, največkrat pa kot komična opera ali pa kot mu-zikalna komedija. Klavirski izvleček je imenovan "opereta" na orkestralnih partih pa je pisano "komična opera v treh dejanjih." Torej bo oboje pravilno. Zakaj se stavi v vrsto opere? Prvič zato, ker je glasba prav tako težka, kakor operna. Drugič pa zato, ker imajo "Netopirja" na repertuarju vsa velka operna gledališča. Tudi Metropolitan Opera v New Yorku je že večkrta uprizorila "Netopirja." Sodelovali so prvovrstni operni pevci. Ko je bila Madame Bianca (ki pripravlja balet za našo prireditev) še prima balerina v .Metropolitan Operi, je tudi nastopila kot solo-plesalka v "Netopirju." Pred 18najstimi leti sem tudi jaz nastopil v omenjeni "opereti" v Ljubljani in sicer v vlogi Dr. Pelina (Falkeja). Rozalin-do je pela takrat Pavla Lovleto-va.' Adelo Rezika Thaler jeva, princa Orlovskega pa Cirila Medvedova. Vse poznane operne pevke. Ajzenštajna je predstavljal Peček, Alfreda Leopolda Kovač, Franka pa Povhe. Ječar Pulka je bil basist Zupan, ki je bil poleg izvrstnega pevca tudi izboren komik. Kakor je razvidno iz zgoraj navedenih podatkov so tudi v Ljubljani podali to "opereto" z operno zasedbo. Ravno tako po drugih opernih gledališčih. Zato se smelo lahko reče, da je to opera. Tudi druga štrausova dela so zelo težka in spadajo v vrsto komične opere. Na primer "Cigan baron," "Tisoč in ena noč," 'Princ Metuzalem" "Beneška noč" in tako dalje, prav nič ne zaostajajo za nekaterimi operami iz iste dobe. če veže proza muzikalne točke še ni s tem rečeno, da je opereta "Netopir" lahka stvar. Prav tako "Cigan baron" ni bila lahka stvar. Proza v Netopirju pomaga do boljšega razumevanja dejanja in poveča komično strain opere. Z borove točke, arije in ansambli pa največkrat pomagajo, da se publi- j ka, ki je od smeha utrujena, spočije. Zasedba pri predstavi Glasbene Matice je izvrstna. Ljudje bodo prav tako zadovoljni, kot •o bili pri zadnji predstavi "Serijskega brivca." Omenim naj še, da je v "Netopirju" mnogo več zborovih točk, kot pa v "Brivcu." Poleg tega nastopi tudi balet. V orkestru bodo zopet igrali nekateri člani Cleve-landskega simfoničnega orkestra. Ker bo predstava popoldne, pričakujemo tudi obisk iz sosednjih naselbin. Iz Detroita so že rezervirali vstopnice. Oglasite se še od drugod. Tone šubelj. --o-' Kakšna je "Baragova Pra-tika" za leto 1943? vidno in prijetno za čitanje. Pred koledarskimi stranmi ali meseci je objavljen letopis, ki navaja ietne čase, postne dni, zapovedane cerkvene in narodne praznike, štetje let in mrke sonca in meseca. Zatem sledijo meseci. Letos smo dodali podobe še več svetnikov, kar pratiko prav lepo krasi. Na straneh za vsak mesec so za vsako nedeljo tiskani v rdeči karvi nedeljski evangeliji, spodaj naraščanje ali krčenje dneva. Splošno že v samem koledarskem delu je Pratika zelo informativna. Za tem sledi zbrano berilo. Sledi članek: "Slovencem v Ameriki"; "Irenej Friderik Baraga," kratek odlomek iz življenja škofa Barage; "škof Baraga — Slovenska Zvezda" (Ernest Tef-pin); "Apostoli;" kratki rodopi-si apostolov; "Papež Pij XII.", življenjepis sedanjega papeža; "Zakaj?" (P. B. Trampuš); "Slovenske in mešane župnije v Ameriki"; "Imenik naših duhovnikov" ; "Vlada Združenih držav" in drugi podatki; "Nekaj pojasnil" podrobna razlaga zakona za socialno zavarovalnino; "Kako naslavljamo in titulira-mo visoke in odlične osebe"; "Oporoke," razlaga, kako se delajo oporoke; "Pošta, pisma in drugo" informacije glede pošte, itd.; "Iz -dneva v dan" (Snoj Franc); "Narodne zastavice" (uganke); "Pregled po svetu" (J. M. Trunk); "Pomagal si je" (Črtica, spisal Regerčan); "Kako so narodi razvrščeni v sedanji vojni?"; "Izreki"; Razne mere in uteži", tabele, ki primerjajo tukajšnje ameriške funte, čevlje, jarde, milje, kvorte, itd. k starokrajski meri; "Kronika vidnejših dogodkov med S'ovenci v Atneriki." Pratiko krasijo številne slike posameznikov, iz raznih delov sveta in druge slike. Sploh je Pratika tako urejena, da služi vsaki družini, ne le samo kot pratika s svojimi koledarskimi meseci, marveč vsebuje tudi važna pojasnila, k; jih mnogi rabijo vsak dan, kot n. pr. o socialni zavarovalnini, o oporokah in o drugih rečeh. Mnogi hodijo po take nasvete k odvetnikom in jih stane denar. Pratiko je treba le shraniti, pa pogledate za taka pojasnila v njo, kadar jih potrebujete. Iz teh razlogov si naj vsaka družina in vsak posameznik gotovo nabavi letošnjo Pratiko. Stane s poštnino samo 30 centov, kar lahko pošljete v gotovini, v znamkah ali v Money ordru na knjigarno Amerikan-ski Slovenec, 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois. Naročite si jo takoj, predno zaloga ne poide. -o- Domača fronta Drugi letnik "Baragove Pra-tike" za leto 1943 je ravnokar izšel. Tiskana-je v treh barvah. Platnice v rdeči in plavi barvi. Čtivo pa v črni barvi, ker je bolj Offce of War Information Washington, D. C. Dolgo poprej, ko se je osišče spustilo v borbo proti ostalemu svetu, je isto začelo izvajati nabor vseh svojih ljudskih sil za vojno. Bil je to nabor za-poljedelstvo in za tovarne ravno tako, kakor za vojsko. Voj* skovanje totalnega obsega pa obrablja ljudske sile ravno tako hitro, kakor druge vire. Na-ciji so tako drago plačali za vse svoje prisvojitve na Ruskem, da morajo v zasedenih pokrajinah in v deželah svojih zasužnjenih "zaveznikov" iskati delavce za izdelovanje novega orožja in za- pobiranje žetev — celo vojake za ojačanje svojih bojnih front. Vojni ujetniki — milijoni njih—so prisiljeni delati za svoje nacijske jetničar-je, delavci iz zasedenih dežel se privabljajo s praznimi obljubami udobnega življenja na Nemškem ali pa z grožnjami, da bodo stradali, ako ne marajo "kooperirati." Vzlic temu ne marajo iti. Da odbijemo napade suženjskih vojsk, ki jih zalaga suženjsko delavstvo, smo morali mi, Združeni narodi, posegati čim dalje tem globlje v rezerve moških, žensk in mladine. Združene države pa trpijo še vedno na nevarnem pomanjkanju ljudskih sil skoraj na vseh poljih vojnega dela in celo v potrebnih civilnih službah. Začeli smo — s pomočjo 1600 labor-management odborov v vojnih tovarnah — boljše vporab-ljati razpoložljive ljudske sile s tem, da se prizadevamo znižati prehajanja od dela do dela in nepotrebna brezdelja, povečati število ženskega delavstva. 2000 tečajev za izvežba-nje preskrbuje z znatnim številom izurjenih delavcev. Vsa ta prizadevanja pa niso zadostna. Treba dodati več milijonov ljudi k naši zalogi vojnega delavstva, da se nadomestijo oni, ki jih vojska odvzema—potom sredstev prostovoljnega značaja, ako je to mogoče, ali pa potom kakršnihkoli sredstev, ki bedo potrebna. Naša produkcija ne sme zaostajati — narobe, se mora povečati, in to v obilnem obsegu. Oskrba gumijevih obuval Treba da skrbite bolje za svoje gumijeve čevlje in galo-še, ki jih po navadi tako nemarno zmečete tja v kakšen kot; one so del ameriške zaloge gumija za časa vojne. Patriotična dolžnost nalaga čim boljšo mogočo oskrbo gumijevih obuval in vlada vam tu daje sledeče nasvete: 1. Shranite gumijeve čevlje in galoše y hladnem, temnem prostoru, čim ste jih natrpali s papirjem. 2. Ne postavljate gumijevih obuval blizu radiatorja, cevi za gorko vodo ali drugih kurilnih priprav. Preveč gorkote suši gumij in provzroča razpoke. 3. Držite gumijeva obuvala čista z milom in vodo. Odstranite takoj smolo, olje in mast na njih. Ne rabite v to svrho kemičnih čistil, ker pokvarjajo gumij in provzročajo morebitno razpadanje. 4. Popravljajte takoj gumijeva obuvala. Navadno lepilo ali cement ne služi za gumij, marveč gumijev cement ali druge snovi za pokrpanje gumija, kot so one, ki jih rabijo za popravljanje avtomobilskih obro-čev. Ako takega popravljalnega materiala ni pri roki, bo po navadi običajna popravljalnica čevljev izvršila popravek. Nabiranje odpadkov V vsej deže?! imamo sedaj 13,000 lokalnih odborov (sal- UBERTY UMEftlCKS pojasnilom: kdo so to partizani in če imajo prav, da so proti: Mihajloviču, ali ima Mihajlovič prav, ki je proti nj'im. Zakaj se ambasador boji priti v javnost? Zakaj minister Snoj; javno ne odgovori na naše vprašanje? Molk se lahko raz-' laga tako, ali pa tako. 1 Ameriški narod bi rad vedel, kdo ima prav: ali ima naš list, ki smatra partizane kot bando morilcev in požigalcev, ali. imajo prav oni listi, ki dvigajo partizane v deveta nebesa? I O.SO&LOW "War Bonds," said an angler named Wade, "Are the sportingest catch I have made— They'll save us our freedom And then, when we need 'em, They're good for more cash than we paid!" Help sink those Japanese "fiahermen"! Put a full ten percent of your income into Var Bond« or Stamp«, every pay day. It'« VITAL. V. S. Treasury Department. vage committees), ki nadzirajo nabiranje odpadkov. Ti lokalni nabiralni odbori, ki jih vodijo prostovoljni načelniki v vsaki državi, koordinirajo vsa slična delovanja javnih orgaizacij, mobilizirajo prevozna sredstva za nabiranje, začenjajo občinske kampanje za nabiranje kostirastih posod in sodelujejo s časopsi, trgovskimi tvrdkami in someščani v svrho, da se nabirala kampanja uspešno izvede. Odpadki (scrap) so nujno potrebni za naš vojni napor — toliko nujni, da se v tem pogledu lahko reče, da moški, ženske in otroci tvorijo "drugo fronto" ravno tukaj doma. To "drugo fronto" so oni sami ustvarili. Nikaka uradna oblast sama na sebi je ne bi bila ustvarila. To je;delo skupnega občinstva, ki ga ljudje vse dežele izvršujejo. Konservacija' pri delu Važnost konservacije ali pri-hanjanja sega pa še mnogo dalje kot do doma samega. Prodira skozi vse, kar vsak Amerika-nec vrši. Zlasti pri delu je potrebno paziti na umno konser-vacijo — kajti delo je dostikrat direktno ali indirektno spojeno z našim vojnim naporom. Potrata le zakašnjuje ta napor. Potrata pomenja, da naše tovarne in pisarne morajo imeti več oprem za delo, več zalog, kot jih zares potrebujejo; in to z druge strani pomenja povečano breme na tovarne, pro-metna sredstva in na vsakogar, ki se ga to tiče. 1. Ne rabite orodij brezskrbno, ako ste zaposleni v tovarni ali drugem mehaničnem poklicu. Eden izmed najhujših ameriških pomanjkljajev je v strojnih orodjih.. Glejte, da ne zarjavijo. Nikdar ne izpostavljajte večjemu naporu kot onemu, za kar so bila napravljena. Že itak nima dan zadosti ur za izdelovalce orodij in kalupov. Ne nalagajte na nje še večje breme s tem, da jih pustite nadomeščati orodje, ki ste ga pokvarili po nemarnosti, ko so že tako strašno preobloženi z delom. 2. Pjsarnšiki delavci se morajo zavedati, da pisalni stroji, računski stroji, stroji za mime-ografiranje, kovinsko pohištvo in vse vrste pisarniških oprem, ki rabijo jeklo, baker, gumij, aluminij-in izurjenost izkušenih ljudi, se ne morejo zlahka nadomeščati. Na vse te priprave treba skrbno paziti. Pisalne in slične stroje treba pokrivati, ko se ne rabijo, in jih dajati redno pregledati od sposobnih popravi j ačev. 3. Ne tratite papirja in ne naročajte nepotrebnih zalog. Pišite na obeh straneh pole, kolikor je mogoče. Vedno rabite obe strani za prepise. Zapomnite si, da tudi vojska in mornarica potrebujeta papir in pisarniške priprave. Cim več istih moramo producirati, tako da vsakdo bo imel, kar potrebuje — tem manj bomo v stanu producirati druge predmete, ki so bolj potrebni za vojno. 4. Telefon je sredstvo za komunikacijo. Za časa vojne bi se smel rabiti le za pogovore, ki so zares potrebni. Ne obre-menjajte zveze s nepotrebnimi pogovori, čenčami ali drugimi nezmiselnimi stvarmi. Vzdrževanje telefonskega sistema za časa vojne je itak nekaj ogromnega. Ne povečajte problema z nepotrebno rabo. Kopači trdega premoga v Pennsylvaniji in premogarji v drugih pokrajinah, enako ka- kor delavci v jeklarnah, & J na katere računamo^ ^ .J morejo kritični vojni s1 ^A do katere se morajo naši premogarji, je ""^jjje značaja; ostro Poffla"Jra# kurilnega olja, ki je naPrjjjt potrebno racionirati ku J Ije v 30 državah. P^f, se pozivajo na obrambo I stanovanj in pisarniških j pij proti mrzlemu vl*elD ^ii vzhodnih in srednje28*' ^ državah in v distriktu .{j bia s tem, da nas Preslc tJi s kurivom za ista, kaK° za vojne industrije. ^ Dim iz gorečih oljnih 1 jI jev ob Atlantski obah.,0^ že minulo spomlad sva j zi kurilnega olja. Pr'z ^jjj smo si na vse načine, Jj domestili zgube, provzro i osiščih podmoranicah, » ^ bližanjem zime je P°s ^ no, da moramo priti do ^ ran j a—namreč da Qe Jjjj vse na pošten način ^ li olja imamo na razp° ^ti" Hišni gospodarji 0|jel poslopij, ki kurijo ^ imajo pa priliko znn& ^ $ nost preteče neudobn0' .^ so bile njihove kurilne Poprej na premog, se * itj « mnogih slučajih P0^ promog, se morejo v ^ slučajih povrniti seP brez velikih težkoč. A . „i či ne dajejo konverti ^ ki rabijo kurilno °]je'.hoVa! li skrbeti za to, da nJ1^; novanja ali poslopJa -e p drževala čim več <# kote s tem, da zaPr6J jo ^ jih ne rabijo, zagi^J l%\ sobe iz gorkote kuh» 3 'epi Sij o okna, izključiJ^jjo; Drugače pa naj se P jtop1 sobno temperaturo^ ^ —pri tem bodo na®adobji31 nja še vedno bol.l ^ p$F. mili j oni stanovanj n^ ■ Kitajskem in drugJe ta. hry tri pisma na dan ^ ^ ^ kletu. To sem de? kaj se je zgodil0 • ^ P .rf sem zvedel, da je ^ ^ s* lo pismonošo. ^ moja pisma PolT5 xj* se seznanila." DEKLETA IN ŽEN® ^ Ne odlašajte! Naročite si fm gjjtf^ ali "STERLING" suknjo za bo'a a WILL-CALL in to direktno iz p0 J> > DAJ, dokler dobite še dobro bla^ poS cenah. Za dobro blago in P05* bo se vam priporočam. ^ j cfi^tA BEN NO B. LEV» Vf^a ENdicott 3426 1034 ADDISON VV-Zj^ hm V SREBRNEM JEZERU 'So se pač samo radi te-|1 v krog okoli belih, da kako se bodo prestra-# zagledali svoje na-. e: Ker Pa nič kaj take-^'deli, so se spet razšli. }ni več zmenil za bele, .'Pa so jih seveda 'ostro J i" stražili. L'80 in razpravljali o [. > kako bi se rešili. re v nevarnosti Dol-L' ^esno je gledal pred pa ni bil. H!,riba —Hm —!" je [ako ime so mu dali L?0 radi tega, ker je L>ljši plavač —." ga je vprašal Old L aid. »yidel sem te že £'Pa 'e pri kopanju. Ka- f »tvojo spretnostjo?" Posebnega." M -^t" '•žali V • • , it v J. S1 morem, da ; jenoma sama težka ijij^i se mi, da so mo-L 2Je ko kosti katerega- Človeka —!" ; Naglo ne boš pla- Sa • Je kaj z vztrajnos- ioj. — ? Vzdržim ^ol• g0 hočete, močen |J- Le pri plavanju ne (> z rhesta -. moral dati rdeč- it0" („ e tako čisto goto-fj ,^upajmo! !'■'Sl že kedaj plaval na i{ aže je ko na trebu- 1o • štet)Je Verjetno. Pravijo, ti5 'n Nevajen človek la- V hrbtu. Sohrl>et! Drži glavo visoko, enakomer- ty®0 se odbijaj! In po L1 le tedaj, kadar udaril ^ navzdol." S|0 • Pa ne bo mnogo Rdeči ribi vkljub I k°s." atterb.and je pomislil; Cpa le —■]" |rsPe moja zvijača ." Pri plavanju?" k? moraš plavati, rde-) £ toku." 6 dvignil obrvi, fit ... >)v bi se dalo na-«(J S tokom bi plaval ? ^ tok pomagal —. «bo"" pa vobče ne ve-% 111 Plaval!" ju. v Jezeru seveda." Ho t Potok je za tako >H0m° Premajhen. Je l30 sebi umevno, da Lna jezeru. Zato so si >je, :irn?'e^u ,1'e tok — ?" | ' ga ni, si izgub- 'V n stSe odtod vidi, je je-'' w° korakov dolgo in \ akov široko. Potok ^ 0 i« tak strm zalet tok v jezeru. \tjgre po vseh Pravi" '•V na levi breg in ob ; If^Pl do izliva." 0 bom izrabil tisti iNi "olj.' Prepusti zadevo! tiis^ aj možno, boš s po-•tii»,ga toka udaril na- Sv esel bi bil, sir! i ' ga smem zakla- fcu S SX|., '. J tO . 3e pomišljal. "On v C-ne prizanesel. Že bi podedoval mo-Ck j se mu po njem, J ^nne cedijo. Pa tu-)S>> ra maščevati smrt Si * res. Ij ^istjani smo!" V tudi res —" j tega bo le nam v korist, če bomo prizanašali." "Lepo! Kaj pa mislite storiti, če me premaga in se me loti z nožem? Ne smem se braniti —." "V takem slučaju bom zahteval, da čakajo z usmrtitvijo, dokler niso končani vsi dvoboji." "In potem?" "Zadnji sem vsekakor jaz na vrsti. In upam, da bom premagal Velikega volka. Pustil ga bom živeti, pa zahteval v zameno življenje svojih tovarišev, vsaj tistih, ki bi podlegli." "Well —! Vaše besede mi bodo v tolažbo v najhujšem slučaju. Miren bom, naj se zgodi karkoli. Ampak," se je obrnil k Jem-myju, "kaj pa bo s teboj?" "Nič bolje ne bo ko s teboj!" je odgovoril Debeli Jemmy. "Mojemu nasprotniku je ime Velika noga. Ali veš, kaj pomeni tak naslov?" "No —?" "Tako trdno stoji na nogah, da ga živ človek ne spravi pod sebe, pa če bi bil še tako velik in močen. In jaz — jaz, ki sem kar za dve glavi manjši —? In mišice ti ima človek, mišice ko nilski konj! Kaj je moja maščoba v primeri z njimi!" Kar žalosten je bil Jemmy. "Le nič se ne boj, ljubi Jemmy," ga je tolažil Old Shatter-hand. "Saj je moj položaj prav isti! Poglavar je širši in višji ko jaz. Ampak na prožnosti mišic in gibčnosti mu bo, mislim, manjkalo —. In razen tega bi rekel, da so moje mišice krepkejše in bolje izvežbane ko njegove." '..'•JI! "Da, vaše mišice—! Saj je kar čudovito, kake so vaše mišice! Ni vas kdo ve kaj, ampak sunete, udarite, dvignete in potegnete pa —! Toda jaz —! Boril se bom, dokler se bom mogel. Ampak podlegel bom —. Seveda, hm —! Če bi se dalo tudi v mojem slučaju opraviti s takimle tokom —. S kako zvijačo —." Pa se je oglasil Hobble Frank. "Dalo se bo!" je dejal podjetno. "Prav nič bi se ne bal, če bi imel posla s takim Florijanom _ rt "Ti—? Še slabši si ko jaz!" "Po telesu, da! Po duhu pa ne'! In z duhom je treba zmagati! Razumeš, prijatelj!" "Kaj naj opravim s svojim duhom zoper takega človeka, ki so ga same mišice —?" "Vidiš, takle si!" se je raz-hudil Hobble Frank. "Vsikdar in povsod veš in znaš vse bolje ko jaz. Kadar gre za življenje in za skalp, pa se ti godi kakor muhi, ko je padla v mleko! Cepetaš z nogami pa kriliš z rokami in se ne izvlečeš!" "Ako si tako strašno pameten, pa zini, če si našel kak do-mislek!" "Domislek—? Že spet govoriš nespametno! Nikakih do-mislekov ne potrebujem ! Tudi brez njim sem vsikdar in povsod duhovit! Na primer v .našem slučaju! Vmisli se v položaj! Postavila se bodeta hrbet ob hrbet in povezali vaju bodo črez trebuh. Vsak izmed vaju dobi nož in borba se bo začela. Kdor spravi nasprotnika pod sebe, tisti je zmagal. Kako pa boš spravil nasprotnika pod sebe? Pač le samo s tem, da mu izpodne-seš tiste velike noge. In kako boš tisto narediil? Pač spet samo tako, da ga 'boš krepko sunil v bedra ali pa mu oviješ nogo okoli njegove noge in mu jo skušaš izpodnest. Sem prav povedal ali ne?" "Da.. In dalje —V' (Dal je prihodnjič / -o- j Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajni-čarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar, dr. Perme. Se.ie so vsako tretjo sredo v mesecu. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Andrew Te-kavec, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. Fortuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Frank Skerl, Frank Stefe.. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo se.i in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše. 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Teka-vec, 1023 E. 72. Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Prime, John Ježek in Matija Oblak, Zastopnika za klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavc in John Prebil, vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle, Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. ČUVAJTE SVOJE OČI DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. ŠT. 138, C. It. of OHIO , Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Joseph Hrovat, 6731 Edna Ave.; blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Ordinal, prva tajnica Frances Novak. 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Louise Pikš, finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Erbež-nik, nadzornice. Genovefa Zupan, Jennie Brodnik, Agnes Udovich, redi-teljica Frances Kasunič, bolniška nad-jornica Louise Pikš, zastopnica za skupna društva fare sv. Vida: Mary ?ristov, Mary Tekavec; za klub društev 3ND in konferenco SND Mary Stano-aik; društveni zdravniiy.: dr. Seliškar >t., dr. Seliškar ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaskar. Dru-'itvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako Jrugo. nedeljo v mesecu ob 2. uri po-ooldne. Članice se sprejemajo v dru-5tvo do 40. leta. George Campbell, star komaj ( 23 let, je bil prvih osemnajst let popolnoma slep se je zopet vrnil i v Cleveland, da bo predaval in' poučeval ljudi, kako si 'ohranijo vid. Organizacija "The Sight Sav-! ing Council," katere namen je, 1 da poučuje.ljudi o pravilni raz-| svetljavi ga je najela, da bo kot v pretekli zimi tudi letos predaval v tem smislu. Po osemnajstih letih slepote mu je bil vrnjen vid potom težke in nevarne operacije, seveda mora sedaj nositi očala s precej debelimi stekli, toda vidi. Ko je dobil vid, se je moral učiti čita-rtja in pisanja, seveda pa so mu še vedno najdražje in najbolj zabavne knjige in revije, ki imajo dosti slik. Priučil pa se je či-j tanja in pisanja tako spretno,! da danes lahko prebere 325 be-j sed na minuto, če. bi bil ostal slep še nadalje bi bil vseeno štu-j diral, kajti hotel je postati ad-| vokat. Zato pa bo gotovo ravno I on vedef največ povedati, kako DOVOLJ POKORE (Povest. — Spisal F. S. Finžgar "Tri sto njiva in travnik! Kdo da več?" Berič je kričal na vso moč, da mu je kri zalivala grdo lice. "Plačano!" "Plačano od Boleja, kdc da več?" "Tri sto deset!" "Tri sto deset od Kožela,-kdo da več?" "Tri sto dvajset!" "Tri sto dvajset od Boleja, kdo da več? No! Tri sto dvajset, k prvemu — kdo da Več?" Oglašali, dražili in primika-li so še mnogi. Nekateri so imeli resno voljo, da bi kupili, drugi so dodajali po goldinarju, samo za to, da je dražba dalje trajala. Prignali so njivo in travnik na štiri sto — potem so nehali dražiti in ostala je jBoleju. Ker je bila s to svoto pokrita tirjatev upnika Klemena, oziroma njegovega pooblaščenca Strgarja, niso dalje cenili in dražili. Komisija je od-žla, ljudje so se po dva in trije, ali tudi več, razgovarjajoč razkropili. Pri groblji so ustali Bolej, Klemen in Poljačka. Težko je šla ta k dražbi, ko se je odtrgal najlepši kos polja od njenega doma. Ali hotela je biti navzoča, ker se je bala, da ne bi bilo prodano pod ceno. Ta strah je bil sicer nepotreben. Bolej je takoj sklenil in povedal vaščanofn, da bo njiva njegova, ker mu je zelo pri rokah in meji na eni strani na njegov svet. Ce so mu jo zdra-žili za sto goldinarjev, niso to delali iz nagajivosti, ampak, ker je bilo toliko vredno in je ta svota zadostovala, da se plača Klemenov dolg. Poljačka je potem peljala Boleja krog mejnikov, hvalila travnik in globoko njivo, kjer ni treba nikoli mnogo gnojiti, in vendar raste najlepše žito. Na to so šli skupaj domov ter se pogovarjali o nesrečnem Matij<;u. "Bog pomagaj z našim," tožila je Poljačka. "Kar bojim se ga. Od dne do dne je hujši. Z ; m e n o j ne govori več. Ce ga vprašam, zareži kot pes, če mu kost jemlješ. Ne moli nič v cerkev ne gre več, pijan je vsa-j ko noč." I (Dalje prihodnjič) DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Za leto, ki se začne z oktobrom, 1942, je društvo izvolilo sledeče uradnike: Duhovni vodja Msgr. B. J. Po-nikvar fare sv. vida; nadborštnar Frank Perme Sr., podborštnar Anton, Hlabše, bivši borštnar Joseph Kriz-man, finančni tajnik Charles Baznik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Edward Baznik, ta.inik-zapisnikar Matt Baznik, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Skerl, Ivan Zupan; sprevodi-tel.ia Louis Erste, Frank Znidaršič, go-' vornik Ivan Zupan, delegati k Advisory Chapter John Hočevar, Frank Znidaršič, Ludwig Marolt. Charles Navadno japonski vojaki raje izvrše samomev kot pa bi se podali v ujetništvo. Na sljiki pa vidimo nekaj japonskih vojakov, ki niso sledili starim tradicijam, in so se naje predali ameriškim mornarjem, ki jih zavezanih oči vodijo hod. ujetnike na suho v Dutch Harbor v Alaslci. DEL O DOBIJO dekLeta 18 ali več let stara, dobijo delo za šivanje na Singer šivalnih strojih. Nobenega predznanja ni treba. Visoka plača. > Državljanstvo in sedanje delo se ne zahteva. Memorial Grass Co. 7400 Stanton Ave. (254) Niti najmanjši košček kovine ni prezrt od teh ruskih pobiralcev kovine za bojim fronto. Pobiranja se udeležujejo tako otrocikot starejši ljudje. Posebno so aktivne pri tem delu ženske. EVERYBODY^ SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BONDS BORING MILL operatorji Izkušeni na velikih horizontalnih in vertikalnih Large Planer operatorji SLAB-MILLER FLAT SCRAPERS Bench Assemblers on Machine Tools Hooker-on Mezda na uro povrh overtime. Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu. naj se ne priglasijo. Wellman Engineering 7000 Central (254) žene in dekleta OPERATORICE na šivalnem stroju Dobra plača, stalno delo. 40 ur na teden, nič v soboto 8:00 do 4:30 Prijetne delavske razmere. Lewis Knitting Mills 2570 Superior Ave. Stalna služba Knjigovodkinja, ki ima nekoliko predznanja, dobi stalno službo in dobro plačo. Zglasite se pri Norwood Appliance & .Furniture, 6104 St. Clair Ave. (253) MALI OGLASI Dobra kapljica! Naprodaj je fino grozdje, mošt in sodi. Oglasite se čez dan na 1383 E. 53. St., ali zvečer na 1210 E. 60. St. (Oct. 27, 30, Nov. 3). Fino grozdje! Kdor želi kupiti fino grozdje iz Geneve, ga še lahko dobi, ako pokliče Frank Beretiča, telefon Madison 515. Dopeljemo ga na dom. Stanovanje išče Zakonski par z enim otrokom želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob. Pokličite POtomac 2687. _ (254) Avto naprodaj Radi odhoda k vojakom prodam poceni avto Oldsmobile izdelka 1936. Frank Jerin, 1001 E. 66. Place. (253) Dve sobi v najem Oddasta se dve lepo opremljeni sobi za moške. Na razpolago tudi garaža. Vprašajte na 720 E. 159. St._(252) Tri sobe v najem V najem se oddajo tri sobe na 5818 Bonna Ave. . (252) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene Zftierne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55TH ST. HE 0992 Dnevni in večerni tečaji ŠIVANJE OBLEK, ROČNA DELA, KUHANJE. Vpišite se sedaj! Deset poukov za $2.00 Zmožne in izkušene učiteljice »vam bodo pokazale, kako sl napravite svoje lastne OBLEKE in SUKNJE ........... ......................... PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE % Oblak Furniture Co. O TRGOVINA B POHIŠTVOM (% Pohištvo ta vse potrebščine /v za dom £ 6612 ST. CLAIR AVE. > HEnderson 2978 Baznik. Skrbnik pri pogrebih Anton i Hlabše. 1082 E. 72. St. Tel. EN 4895. j Društvo zboruje vsak tretji petek v, mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv.! Vida. " _r»___ i nam je treba skrbeti za naš vid in predvsem kakšna naj bo pra-1 vilna razsvetljava. "Videč vse preveč otrok kakor tudi odraslih, da vse premalo pazijo pri čitanju in raznih delih na pravilno razsvetljavo in snažnost oči, kar vse ogroža vid," pravi Mr. Campbell, "to me je pripravilo, da sem spremenil svoj prvotni namen postati advokat in se posvetiti učiteljskemu stanu in poučevati ljudi, kako si ohranijo svoj vid." Organizacija "The Sight Saving Council" je pripravljena poslati predavatelja brezplačno vsaki skupini, kjer bi se obralo k predavanju sto ali več ljudi. V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo sorodni®. in prijateljem žalostno vest, da je po kratki in m • bolezni previdena s tolažili svete vere za vedno P j minila naša nad vse ljubljena soproga, hči in se Louise Spudick Pokojna je bila rojena dne 11. junija, leta 1 0(, Clevelandu, O., ter je preminila dne 24. sePtemblj'^e-6:45 uri zjutraj. K večnemu počitku je bila P° na iz August F. Svetkove pogrebne kapele po °1} , 1 jeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na sv. j via pokopališče, dne 28. septembra ob 9. uri <■ , dne. Pokojna je bila članica društva CollinW0 ^ Slovenke, št. 22 SDZ ter članica podružnice ] SŽZ. Poleg žalujočega soproga zapušča tukaJ ter, dva brata in sestro. . 3gfli V hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti ^jj onim, ki so položili vence na krsto pokojne s°^ej;i: hčere in sestre. Našo zahvalo naj prejmejo ^ Reliance Electric &. Engineering Co. Mainte"1.1r;' Dept., Frank Kovacic in družina, St. Clair Ave.;, jn Annl Zurga, Mrs. Toth in Mrs. Stranahan, M • Mrs. Ray G. Azman, Paul in Ethel Smith, T°"Jzel-Rose Troha, Dorothy Baxter, družina Rudy jei Mr. in Mrs. August Miklich," Mr. in Mrs. V ^ Lynch in družina, Grover, Don in Millie Schm' linwood Dry Cleanng, družina Jim Sepic, Mr.111 Merjanovic in družina, Mr. in Mrs. Joseph ^jji Mr. in Mrs. Joseph Koskovics, Mrs. Mary pe ?nton družina, Mr. in Mrs. John Marolt, Mr in Mrs. ^ Pintar in družina, Mr. John Zibert, družina tjCii, Local 715 Reliance Electric, družina Joseph *> ^ Mr. in Mrs. M. E. Shiftman, Mrs. Mary lte ' en. družnica št. 10 SŽZ in društvo Collinwoodske b ke, št. 22 SDZ. ^ 0 Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo daro^a^ge svete maše, katere se bodo brale v mirni poko^jr jj duše. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: ^ Mrs. Frank Meznarsic, Mrs. Mary Pular, ceJit Penich in Anthony Grubelnik, Mr. in Mrs. > Codosky, Mrs. Molly Maček, Mr. in Mrs. Jo®!tllon/ vie, Mr. in Mrs. John Debeljak, Mr. in Mrs. A1 rCiC-Ostrunich, Mr. Urban Praznik, Mr. in Mrs. Sus p Mr. Joe Zaman, Mrs. Mary Makse, Mr. in M ward Koerner, Miss Josephine Možina, Mr- " jjjl-Frank Micklich, Mr. in Mrs. Louis Zagar, Mi jo-dred Becker, Mrs. Wesley Mikovic, Mr. in * seph Varga, družina Zaman, John Zibert, JVtr.1,jctoris Joseph Perovsek, Mr. Louis Zagar Sr., Miss ^c, Champa, Mr. in Mrs. Victor Bernot, Mr. J10^ dru-Mr. John Hribar in sin Johnny, družina AvS® r'ugin» žina Mersnik, J. C. Muchitz in Mary Mozina, ^ Turk, Mr. in Mrs. Kocevar, Mrs. Videtich, jn Champa, E. 63rd St.; Mr. in Mrs. Leo Bolk0'^ pol-Mrs. Frank Miller, družini Mausar in Bizle.V' lack, Mrs. Rose Koren, Mr. Joseph Hoceva ^ Betty Kozlevcar, Mr. George Pular, Mrs. A"* tar, Mr. in Mrs. Anthony Hočevar, Mr. in lg Znidarsic, Mr. in Mrs. Steve Batich, Mr. in Mj*^ J0e tin Leonhardt, Mr. Albin Videtich, Mr. in » j0Hn Codosky, Mr. in Mrs. Colgrove in hčere, M ^ p. Zaller, Mrs. Mary Batich, Miss Helen Batich in Mrs. Anton Laurich. fotfi0^ Iskrena hvala onim, ki so dali svoje a^jnie-brezplačno na razpolago. Našo zahvalo na.l ^ep'1 jo sledeči: Mr. Matthew De Martenis, trUnicl1' Varga, Mr. August Micklich, Mr. Anton °s ffOf' Mr. Paul Smith, Mr. Victor Pintar, Mrs. Je""1 ^^ metter, Harry Eisman, L. C. Siebert, Mr. H' lic Sr., Mr. S. Opalich in George Elbert. ^ 3r Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. Fra je le( raga za opravljeno zadušnico in pogrebne o .gpici-Rev. Joseph Celesnik za tolažilen obisk v b°' " „9t £ Iskrena hvala pogrebnemu zavodu A Svetku za lepo urejen pogreb, vso najbolj® bo in vsestransko naklonjenost. a iz^' Hvala kadetkam podružnice št. 10 SZ^ ^ zano poslednjo čast ob krsti ter ob grobu, pokojno izročili materi zemlji v naročje. 0pit, s°g Hvala vsem onim, ki so prišli pokojno g0 j pri nji čuli, nas tolažili, kakor tudi onim. spremili na pokopališče k večnemu počitku- ■ za vse, kar so nam dobrega storili ob času žalosti v družini. Draga rajna, naj Ti gruda. Rane v srcu so odf£ bodi, lahka v grobu tam, nam skeleče krv spava.1 sladko truda rešena, tiho nosimo boie» ^ ki odmerjen nam je vsem. da prijatelj to ne Spavaj Lojzka, snivaj, sladke zlate sanje. Spavaj in uživaj dolgo večno spanje. Žalujoči ostali: JOSEPH SPUDICK, soprog. ANGELA MOŽINA, mati. FRANK in WILLIAM, brata. MARY, poročena GRUBELNIK, sest • j Cleveland, O.,' 27. oktobra, 1942. Wm. J. Rogers za kongres V 21. OKRAJU Zavezujem se, da bom dal predsedniku Rooseveltu polno podporo za zmago. Imamo tudf načrt za povojno rekonstrukcijo ini za probleme, ki se bodo pojavili po vojni. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočei dobro sebi in svojim - dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolvtntni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer so lahko zavaruješ »a smrtnine, razne poškodbe, operacijo, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do CC. leta otroke pa takoj po rojstvu In do IG. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali člattica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopj takoj. Zn pojasnila o zavarovanju In za vse druge podrobnosti se obrnite na nradnlke bi uradnico krajevnih društev K. S. K. Jednot«, ali na na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. joliet, 111. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini — Torej vi želite, da bi najmanjši odpor ljudstva proti Židom strogo potlačil, nasprotno pa da bi morali Rusi molče prenašati, da Judje žalijo narodna in verska čuvstva kristjanov? Toda ali vaša svetlost ne ve, da je potrpljenje ljudstva že izčrpano.? Izzivanja pa se vsak dan ponavljajo. Včeraj je v prvem gimnazijskem razredu Židek raztrgal in uničil carjevo sliko, užalil učitelja, a na pokopališču so našli mnogo polomljenih križev. Dovoljujem si-vas opozoriti, da se utegne vse slabo končati. Gubernatorju je postalo neprijetno. -— To je popolnoma resnično. Judje delajo skrivaj in krivcev ni mogoče nikoli najti, kristjani pa se hitro zberejo v " tolpe ter začno pustošiti in pobijati nedolžne. Judovskih zločincev nikoli ne dobe, ker imajo njih ljudje povsod svoje vohune, v vsaki prodajalni in v vsaki hiši. No, ker zahtevate, bom v slučaju nemirov nevtralen in ne bom nič takega napravil, kar bi bilo proti volji vaše svetlosti in Židom, v ostalem pa si umi jem roke. — Izvrstno, Rostislav Ivano-vič, držite se v ozadju. Vi ste še premladi in pregoreči, da bi mogli mirno presojati dogodke ; če bi se pa kaj zgodilo, dajte polnomoč policijskemu načelniku. On je izkušen človek in bo takoj potlačil vsak nered. Minila sta dva meseca po gu-bernatorjem odhodu in v mestu je bilo vse mirno. Prišel je dan križevega pota, ki so ga slavili v spomin na rešitev pred kolero, in prispelo je mnogo romarjev. Procesija je obšla mesto in prispela na trg pred stolno cerkvijo, ko se je iz neke ži-' dovske hiše nenadoma razlegel strel, in krogla je razbila šipo omarice, v kateri so nosili podobo Nikolaja Cudotvorca; istočasno je začelo deževati kamenje na izprevod, ki je ranilo svečenika in nekaj ljudi, ki so stali poleg njega. Množica je zavalovala, nato so se raz-legli nevoljni vzkliki: — Žid je sramote naše svetinje! Svečeništvo in strežniki so mirno šli v cerkev, a množica je z divjim vpitjem vdrla v judovske hiše, razbijala vrata in okna izložb ter neusmiljeno pretepla vsakega Juda, ki ji je prišel pod roke. Policijski načelnik je s številnimi oddelki redarjev in orožnikov prihitel, da prepreči pustošerije trgovin. Toda demonstrantje so ga sprejeli s kamenjem in vzkliki: —"Vrag te vzame, ždovski oče!" — On pa se ni zmenil za ta sprejem in odločno nastopil. Črez pol ure je bil trg prazen, mir je bil vzpostavljen in samo luže krli, razcefrano blago, razbita posoda in šipe so pričali o počenjanju besne množice. Milica in Kromski sta opazovala boj z okna obednice, ki je gledala na trg. — Moj Bog, to je nekaj strašnega, — je zašepetala ona. — ,0, pozneje bo še huje. Tako se ne sme ravnati z ljudstvom. —Za Boga, poj diva odtod, Rostislav. Moji živci ne vzdr-že tega večnega razburjanja; ni je noči, da bi mirno spala. — Umiri se, draga. Tudi meni postaja tu neznosno in prosil bom za kak kraj, kjer je manj Židov. Kakor hitro se vrne naš prijazni '"pompadur," se popeljem v Petrograd in napravim potrebne korake za pre-meščenje, — je odgovoril ter objel in poljubil ženo. Po tem dogodku se je mesto navidezno pomirilo in začasno je vladal red. Prišla je velika noč. Hiša, v kateri so prebivali Kromski, je gledala z eno stranjo na stolni trg, z drugo na ulico, ki je peljala na judovski trg. Milica je bila v otroški sobi ter gledala, kako so oblačili Jurija, hkrtu pa je vzbudilo šumenje in vpitje z ulice njeno pozornost. Prestrašena je skočila h oknu ter videla, kako je množica kričeč tekla proti židovskemu delu mesta, odkoder je ču-la zamolklo šumenje, ki so ga včasih prekinili divji kriki. Velela je Marti, naj odvede dečka v spalnico, ki je gledala na vrt, ter stekla v moževo sobo. Pri tem je skoraj trčila s policijskim častnikom, ki je ravnokar odhajal. — Moj Bog, kaj pa je spet? — je vprašala Milica ter stekla k Rostislavu, ki se je oblačil, da odide z doma. — Pristavov pobočnik je ravnokar prišel s poročilom. Pri leknarju Nadelmanu služi neka kristjanska dekla. Lekarnarjev sinček, paglavec petnajstih let, je vrgel v stranišče blagoslovljeni kolač, velikonočni kruh in sveto podobo. Ko je dekla odkrila to bogoskrunstvo, je stekla na ulico in povedala to mimoidočim. V hipu se je zbrala množica ljudi in mladega Žida bi bili skoraj raztrgali; zdaj pa naskakuje ljudstvo lekarno. Prazniki so in tvorni-ce ne delajo; razen tega je v mestu mnogo došlih kmetov, zato utegne vsa stvar zavzeti velik obseg. Ker dvomim, da bi mogel "židovski oče" sam ukrotiti množico, sem poslal k divi-zijskemu poveljniku po vojaško pomoč,—je zaničljivo dostavil Kromski. V tem trenotku je šla mimo pod okni nova tolpa in vpila: — Smrt Židom —• krvosesom —! Le počakajte, podleži, vam že pokažemo! . . . — Ali boš streljal nanje? Čemu ? Saj so sami Judje izzvali ta nered, — j'e boječe iž-praševala Milica. — Nasprotno, potrudil se bom braniti jih; toda ropanje moram ustaviti, — je odgovoril Rostislav ter se naglo poslovil od žene. Toda težko je bilo hkratu napeljati v strugo ljudski tok, ki se je razlil in šumel po ulicah; šele z nastopom noči so raz-gnali zadnje skupine ljudstva in nastopil je mir. Z razbitim pohištvom obložene ulice, porušene in opustošene trgovine in kadeče se požgane hiše so pričale o izbruhu ljudske jeze. Toda Židje niso ljudje, ki bi potrpežljivo prenesli zasluženo kazen. V njihovih povestih je bila vsaka razbita šipa, vsak raztrgan kos blaga zadnja razparana pernica ali od "grabe-žev" snedeni slanik izredne državne vanžosti, zato je romalo vse polno pritožb v Petrograd. Vsa jeza judovskega tiska se je vrgla na vicegubernatorja, ki so ga dolžili očitne pristra-nosti in celo "provokacije," najmanj pa, kar so mu očitali, je bila zločinska ravnodušnost napram "nedolžnim žrtvam" pogroma. Od "oblastev" iz prestolnega mesta so prileteli "bliskonosni predpisi in zahteve, naj krajevne oblasti pojasnijo svojo nemarnost, ki je dopustila taka nasilja nad mirnim ljudstvom, katero mora uprava ščiti. Koliko kristjanov je pri tem poginilo in kakšni so bili vzroki pogroma, ni nihče vprašal.. Gu-bernator se je naglo vrnil z dopusta in naštel Kromskemu mnoigo neprijetnosti: a takoj za njim je prispela iz Petrogra- da neka visoka osebnost, da preišče stvar. Osebnost je tudi J izrekla Kromskemu grajo, ker ' je pokazal premalo odločnosti i in ni ukazal streljati na raz- * grajače. — Rvnal sem po ukazih njegove svetlosti, — je odgovoril , Rostislav in pokazal na guber- , natorja. — Jaz nisem smel po- ■ seči v stvar, ampak prepustiti . vse policijskemu načelniku; če . pa nisem ukazal streljati na le- . vo in desno v nesrečno ljud- , stvo, je bil vzrok ta, da sem , smatral nevoljo množice upra- , vičeno. Ali smatra vlada, da je dovoljeno metati svete podobe in posvečene predmete v stranišče? — Tega nihče ne pravi. Jasno je, da ne moremo dopuščati; vendar pa je bilo treba upoštevati, da je bila to samo neumna objestnost otroka, katerega verska čuvstva so bila užaljena. — Res je, ni mi prišlo v glavo, da bi bilo treba kaj takega I upoštevati. Toda jaz sem mne- , nja, da če ni državna vera všeč temu mlademu zločincu ali njegovim sovernikom, jim nihče ne ( brani izseliti se drugam; proti zapadu jim je ves svet odprt, — je odločno odgovoril Rostislav, se poklonil in šel. — Neprijeten človek, ki bi se ga silno rad otresel, — je rekel gubernator po njegovem odhodu. — Toda na nesrečo je to skoraj nemogoče. Je nečak starega kneza Zagarina in vi veste, da je ta v sorodu z ministrom in ima dobre zveze z dvorom. Moram priznati, da sem ga jaz resnično prosil, naj daj policijskemu načelniku prosto roko v slučaju nemirov. On ne trpi Judov in v srcu je vesel, da so jih napadli; toda tudi njemu bodo končno kaj napravili. Judje ga silno sovražijo, zlasti po oni zadevi z odvetnikom Lauszonom, ki je silno vpliven človek v mestu, in ' katerega je Kromski osebno • osramotil. Vse te neprijetnosti so težko ' vznemirjale Milico in nvovič je prosila moža, naj bi kmalu od- • šli odtod. — Čutim, da te hočejo spra-i viti proč. i No, v njeno veliko žalost so te besede baš obratno vplivale nanj. — To dobro vem; toda ravno zato, ker oni to hočejo, ne grem. Še to bi manjkalo, da bi se pustil pregnati od teh ka-nalj. Naj le poskušajo premestiti me, — je odgovoril jezno Rostislav. Od tedaj ni Milica več črh-nila o premeščen ju ter zatajevala pred možem mučno skrb, ki jo je tlačila. Našla je nekatera grozilna pisma, naslovljena na Rostislava, in živela je v neprestanem pričakovanju kakšne nesreče. Pri najmanjšem šumu je vztrepetala, če pa ni bilo moža doma, ni imela tre-notka miru, tako je bila v skrbeh zanj. Svoj buduar in otroško sobo je prenesla v sobe, ki so gledale na vrt. Tam je presedela večji del dneva. Nekoč se je Rostislav vrnil domov s prevezano roko. Nekdo je vrgel kamen v njegovo kočijo in drobci razbite šipe so ga ranili. Od tistega dne je Milica živela v nekakšni mrzlici, kadarkoli je bil mož iz doma, in ta neprestani strah je kvarno vplival na njeno zdravje.