Polltlcni ogled. Avstrijske dežele. Cesarjeva rodbina obliaja prazuike in novo leto v Budimpešti. — Vojska ima sedaj dva zelo nova regimenta: železniški iu telegrafni, ki umeta v najkrajšem času za vojsko potegniti telegraf ia Ipoložiti železiiico. — Liberalni dobroživci in gospodje na Dunaji kradejo, da je strab, čeravno nekateri služi do 18,000 fl. Tako je nek Lukas girobauki ukradel 45.000 fi., Baldaj 120.000 fl., Jauner pa eakomptni banki 272 pa jih ne uživa, ker se je ustrelil; v tatbino zapeljal ga je goljuf Kufferer. — V Brnu so pri volitvi v trgovinsko in obrtno zbornico prvokrat zmagali Cchi, teb jc izvoljenih 25, Nemcev in Judov 23. — Finančni minister je ukazal, da morajo c. kr. tabak-trafike na Moravskem izobcsiti tablioe a i;cskiin napisom. — V Pragi in Velehradu osnoval se je odbor, ki dela veHke priprave za sveianoat sv. Metoda. Drugo leto preteče namreč 1000 let od smrti Metodove, čegar aveto truplo počiva v Velehradu. — Kako nearamni so uže naši pru.saki, kaže to, da Biamarku iz Dunaja pošiljajo po telcgrafu prav vcleizdajakih telegramov. Cuduo pak je, da je Bismark v Trat poalal poverjenikov ogledovat, kako bi se tam dala ustanoviti ^Deutacbe Dampfschifffahrt-Geaellschaft", to je parobrodno druatvo prajzovako na Jadranskem morji. — Madjari smijejo nmadjarski aulverein", da bi leži pomadjarili Slovake, Ruaine, Rumune in Srbe. V Budimpešti so policaji najšli tiskarno socijaliatov, zasegli veo rokopiaov in oklicev na delavce. Žaprli so posestnico tiskarne in stavca Spielmanna. — Hrvatski aabor je sklican v Zagreb. — V Dubrovnik je prijadralo veliko italijansko vojno brodovje, ki šteje pet lepih ladij in močnib oklopuio. To je prvo brodovje, italijansko, ki se po bitki pri Viši 1. i866 zopet upa pokazati v Jadranskem morji, le češ: Italijani oeravno takrat tepeni, Jsmo zopet na morji mogočni. Vnanje države. Rusi začeli so ae vtikati v egiptovske zadeve. — Turški sultan je Srbom zopet oboi-al, da hoce turško želcznico Solunsko dati zvezati s srbsko. — Angleži so obrista Trotterja poalali v Macedonijo poizvedavat, je li rea, kar se piše o trpinčenji Bolgarov. — Nemškega cesarja Viljema so hoteli anarhisti pri odkritji apomenika, postavljenega na Niederwaldu ob Rheinu, da je bil 1. 1870 Francoz premagan, z diaatnitoin ubiti, pa reč se je izvedela. Zločinci Rheinsdorf, Rupsch in "VViichler so sedaj k smrti obsojeni. — Bismark je rea dal v velikem ocejanu pograbiti rodovitne otoke: Nova Guineja, Nova Britanija, Nova Irlandija in Admiralske otoke. Angleže to silno jezi, da so se zopet od Bismarka prevariti dali. — Francozom je kitajska vlada ponudila novo nagodbo, da bi ae mir aklenol, toda francoski miniatri ao pomidbo odbili in pravijo, da hočejo prepir a Kitajci poravnati z orožjem. Bržčas jim daje novo pogumnost upor zoper kitajsko naailstvo na poluotoku Koreji in upanje, da jim priskočijo še Japoni, ki uže od nekdaj črtijo Kitajce. Slišati je pa tudi, da nameravajo Ruai iz Vladivoatoka planoti in pograbiti Korejo. — Velika neareča zgodila se je v Severnej Ameriki: v mestu Brooklin unel se je samoatan šolskib. aester. Te so komaj rešili sebe in večino otrok v rjuhe, v katere so z oken poskakali, a vendar je baje še 130 otročičev v poslopji zaostalo, zašlo in zgorclo.