Misli thoughts http://www.glasslovenije.com.au LETO - YEAR 53 ŠTEVILKA - NUMBER 12 DECEMBER 2004PRINT POST APPROVED PP318852/00020 GLASBA IZ BARAGOVE KNJIŽNICE Vsebina LOJTRCA DOMAÈIH NONET CERTUS – Slava tebi Slomšek škof ANSAMBEL BRATOV AVSENIK Vse •ivljenje same •elje ZLATKO DOBRIÈ – Sedem dolgih let VESELA JESEN – 25 let zlate Štajerske popevke NAJLEPŠE SLOVENSKE POPEVKE LOJZE SLAK – Raj pod Triglavom NACE JUNKAR – Slovenski mornar ŠTAJERSKIH SEDEM – Povej, da Slovenec si POSTOJNSKA JAMA I in II RAZIGRANA MLADOST RIBNIÈANA ŠKRINJA – Slovenska vas RACE IN DRUGI PLESI JANEZ BITENC – Take bo•iène DRU•INA GALIÈ – K tebi •elim DESETI BRAT – Pelin ro•a LJUBLJANSKI OKTET – Slovenija, moja de•ela ALPSKI OKTET – Veselo po domaèe JAPART – To smo mi MELODIJE MORJA IN SONCA POPOTNIK I in II SESTRE KLARISE – Marija, Mati moja (cena $6) “IGNITE” 29. slovenski koncert v Sydneyu 2003 - $20. VIDEOSPOTI - skupina Èrna maèka - $15. PAPE• IMA VAS RAD - Sveti oèe z mladino v Postojni - $15. PAPE• JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI - $25. PAPA AD ASSISI PER LA PACE IN EUROPA - $20. SVETI CIRIL IN METOD - 30 LETNICA - $20. Sestra Ema Pivk - IN LOVING MEMORY - $20. SLOVENSKI FRANÈIŠKANI V AVSTRALIJI 1952 - 2001- $25. KARAOKE - $25. Misli VIDEO KASETE FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Ciril Velkovrh: naslovnica zgoraj. Ivanka Jeriè: naslovnica spodaj. Arhiv Misli:3.Pater Ciril:4. Janko Ravnik:5. Denis Sarkiæ, Mladina:7. Marija An•iè:10,12,15,22,23,24,25,26,27,28,30,31,35. Anica Markiè:15.Ana Marija Cek:15. Martha Magajna:16,17,32,33,34. Florijan Auser:36. Polni dobrih •elja.................................3 Misijonarjeva moè................. ..............4 Vaši darovi...........................................6 Izpod Triglava......................................5 Novi ljubljanski nadškof.......................7 Blagajev volèin.....................................9 Sveti Ciril in Metod, Melbourne...........10 Sveti Rafael Sydney...........................16 Iz Kraljièine de•ele.............................18 Revija za Slovence po svetu..............19 Trop brez zvoncev..............................20 Lepa Avstralija in prijazni ljudje...........21 Sveta Dru•ina, Adelaide.....................22 Zahvalno pismo patru Janezu............23 Govor g. Bertonclja............................24 Potovanje na mladinski koncert.........24 Zlata •etev SDM................................26 Avstralska slovenska konferenca......29 Znamke..............................................31 Klub Panthers, St. Johns Park - Triglav......................32 Ansambel Svetlin na Planici...............36 Beyond Slovenija...............................36 Oglasi ................................................37 Blisk o zimskih kvatrih - huda zima je pri vratih. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Pošteno •ivljenje nam lajša trpljenje. Bog ne vleèe nikogar za lase v nebesa. Vera v pomoè Bo•jo dela èudovite stvari. Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval. Bogat je, kdor si nièesar veè ne •eli. Eden danes velja veè kot dva jutri. Èim trši je oreh, tem manjše je jedro. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI ZGORAJ: Sneg je •e pobelil slovenske vrhove in v decembru prièakujejo sneg •e tudi doline. Matematik in navdušen hribolazec Ciril Velkovrh iz Ljubljane je ob poti našel s snegom obdano znamenje, kri• kot ka•ipot na poteh naših vzponov. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI SPODAJ: Praznik Jezusovega rojstva je tudi praznik dru•ine. Naj praznièni dnevi utrdijo vezi med èlani dru•ine in èlani našega naroda. Kakšno radost •ivljenja do•ivljata stara mama Ivanka in nono Lojze Jeriè iz Melbourna med svojimi dvanajstimi vnuki! december 2004 3misli | december 2004 Polni dobrih Ž elja Cerkveno leto smo sklenili z velièastnim praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva. S prvo adventno nedeljo smo prièeli novo cerkveno leto. Pred nami je praznik rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa, Silvestrovo in zaèetek novega leta Gospodovega 2005. Poleg trgovcev bodo v teh dneh najbolj zaposleni poštarji, ki bodo po vsem svetu raznesli polno dobrih •elja. Dobre •elje smo zavili tudi v te decemberske Misli, zadnje v letu 2004. Devetkrat so Vas v tem letu obiskale in v njih je bilo vedno vsaj nekaj tudi za Vašo dušo in srce. Hvala Vam najprej za Vašo zvestobo slovenski tiskani besedi v Avstraliji, hvala za Vašo podporo in sodelovanje kot naroènik, dopisnik, sodelavec, bralec, prijatelj, dobrotnik. Brez dobrotnikov, samo ob naroènini, Misli ne bi mogle iziti veè kot šestkrat na leto. Tako pomemben je tiskovni sklad patra Bernarda! Zato prisrèna hvala vsem in vsakemu za vsak dar v ta namen. Brez letošnje pomoèi Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter obilnega daru pokojne Štefke Kotnik, bi ne zmogli. Štefkin dar sta izroèila glavnemu uredniku v Adelaidi 3. oktobra letos gospa Ne•ika Polazer in g. Janez Ritoc kot izvršitelja oporoke pokojne Štefke Kotnik (v prejšnjih Mislih, oktober- november 2004, stran 4, je napaèno zapisano »Marija in Janez Ritoc«. Marija in Janez sta v pismu zapisala, kot je navedeno v nadaljevanju zapisa, o dobrosrènosti Štefke Kotnik). Izvršitelja oporoke pa sta bila Janez Ritoc in Ne•ika Polazer. Hvala tudi Ne•iki in Janezu za vso skrb in pomoè pri uresnièitvi •elje pokojne dobrotnice Štefke Kotnik. Preseneèenje konca oktobra je bilo imenovanje novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita. Dolgo se je •e ugibalo, kdo naj bi to bil. Sveti oèe Janez Pavel II. je poskrbel za »preseneèenje« - tako so govorili na kuriji v Ljubljani, in imenoval na to pomembno mesto dosedanjega ljubljanskega pomo•nega škofa msgr. Alojza Urana, ki je bil do sedaj tudi odgovoren pri Slovenski škofovski konferenci za pastoralo zdomcev in izseljencev. Dobro ga pozna tudi slovensko obèestvo v Avstraliji, poznamo njegovo pesem, njegovo veselje, njegovo ljubezen do èloveka. Seveda smo mu takoj ob imenovanju poslali èestitko z dobrimi •eljami pri opravljanju odgovornega poslanstva. Tudi to boste lahko prebrali na naslednjih straneh. Zlati jubilej, 50 let delovanja v dobrobit Slovencev v Melbournu, je praznovalo 20. in 21. novembra Slovensko društvo Melbourne. Zahvalno mašo bomo darovali na Elthamu na Miklav•evo nedeljo, 5. decembra 2004, ob 3. uri popoldne. Zlati jubilej je bil spet navdih za praznovanje in èestitke! In tako je bilo še kar nekajkrat, ob razliènih •ivljenjskih in zakonskih jubilejih. Na letošnjo èetrto advetno nedeljo, 19. decembra 2004, bo dopolnila 30 mladostnih let naša urednica Misli in pastoralna sodelavka v slovenskem misijonu v Melbournu, laièna misijonarka Marija An•iè. Spet bo koš dobrih •elja in hvale•nosti za njeno nesebièno delo za slovensko skupnost v Avstraliji. BLAGOSLOVLJEN IN VESEL BO•IÈ VAM VOŠÈIMO TER ZDRAVJA IN SREÈE V NOVEM LETU 2005! 4 misli | december 2004 Vaši darovi do 23.11.2004 ZA BERNARDOV SKLAD: $90:Stanislav Grlj.$40:Štukelj Matija, Edvard Persiè. $30:Franc Mahniè, Josephine Hvala, Zora Kirn. $25:Franc in Marija Uršiè (namesto bo•iènih vošèilnic). $20:Kovaèiè Frank in Matilda, Magdalena Kolenc, Antonija Merlak, Anton Blaznik, Evgen Bizjak, Emilija Kuzma, Frank Berliè, Marija Bembiè, Silva Krèmar, Slavko Koprivnik, Marica Podobnik. $10:Ivan Košak, Matev• Kokelj, Jo•ef Kalc, Jo•e Vuga, Marija Senèar, Matija Cimerman, Helena Zver, Štefanija Bogolin. $5:Albina Barbiš, Helena •itko, Branko Kreseviè, Jadranka Rutar, Marija Spernjak, Karl Bevc. ZA SPOMENIK PATRA BAZILIJA: $50:Alojz Grl. ZA BOLNIŠNICO NANGOMA V ZAMBIJI: $400:Franc Rozman. $10:N.N. ZA MISIJONE namesto bo•iènih vošèilnic: $200:N.N. $150:N.N. $50(namesto bo•iènih vošèilnic):Ivanka Bajt, Milka in Jo•e Bro•iè. ZA LAÈNE: $50:Marija Bembiè. ZA MISIJONARJE: $750:Marija Martin. $30:K.O. ZA VZGOJO FRANÈIŠKANSKIH BOGOSLOVCEV: $20:Cecilija Pirnat, Franc Mahniè. ZA patra MIHA: $50:Janez Šveb. $20:Marija Škabar, ZA patra STANKOTA: $50:Janez Šveb. HVALA ZA VAŠE DAROVE! MISIJONARJEVA MOÈ ZA DELO v Gospodovem vinogradu prihaja iz njegove vsakdanje molitve. Ko se zjutraj prebudi, je njegova prva misel Gospod Bog. Ko odpre svoj, od starosti in mnogih potovanj obrabljen brevir, molitveno knjigo duhovnikov, so njegove prve besede namenjene Njemu, ki mu daje moè za premagovanje vseh naporov misijonskega •ivljenja. Z velikim zaupanjem priène svojo vsakdanjo molitev v materinem jeziku: O BOG, OZRI SE NAME IN ME POSLUŠAJ. GOSPOD, PRIDI IN MI POMAGAJ. Takrat teèejo v njegovo dušo nevidni •arki Bo•je milosti. Šele s tem postane, kot bi rekel veliki misijonar apostol Pavel, poln treh Bo•jih kreposti: vere, upanja in ljubezni. Takšen misijonar je res pripravljen na nov dan, na nova sreèanja z ljudmi, njihovimi stiskami in potrebami. Vsak dan znova sliši iz mnogih èloveških ust, otroških in odraslih, prav iste besede, ki jih je v zgodnji jutranji uri izgovarjal sam pred svojim Bogom: » Bambo - Gospod, pridi mi na pomoè, hiti mi pomagat. Moje breme je prete•ko, da bi ga nosil sam. Pomagaj mi! p. Stanko Rozman DJ, Malawi, Afrika MISLI je potrebno pripraviti za pošto, da pridejo do naroènikov. Za to delo je usposobljena ekipa, ki po telefonskem klicu: »Misli so natiskane, pakirali jih bomo ta in ta dan, ob tej uri«, prihiti v Kew, odkoder je s kraja dogodka ta fotografija. Zbrani okrog mize z leve na desno: Marica Butkeraitis, Marija Grl, Fani Šajn, pater Filip, Tilka Lenko, Gabrijela Burgar, Marija Opelli, Anka Brgoè, Anita Pleško, Marija An•iè, Milka Šerek, Mimi Mejaè, Angelca Veedetz, Rozi Urdih. Hvala sotrudnikom, naroènikom in dobrotnikom naših Misli! Upam, da Vam bodo tudi te Misli všeè. Z njimi Vam pošiljamo koledar za leto 2005. Tako, kot •e lansko leto, so ga nam pripravili in tiskali na Dru•ini v Ljubljani, za kar gre zahvala glavnemu uredniku dr. Janezu Grilu. Bo•ièni praznik prihaja med nas s sporoèilom, da Bog ni obupal nad èlovekom, marveè ga ljubi in vanj zaupa. V tem duhu naj bodo poslane tudi vsa naša vošèila in dobre •elje. Zato: Blagoslovljen ad- vent, radosten bo•iè ter Bo•jega blagoslova v novem letu 2005 •elim vsem. Bog •ivi! pater Ciril 5misli | december 2004 Piše Tone Gorjup I z p o d T r i g l a v a Msgr. ALOJZ URAN - NOVI LJUBLJANSKI NADŠKOF. Imenovanje Alojza Urana za novega ljubljanskega nadškofa je bilo veliko preseneèenje za vse. Kot je po imenovanju sam pripovedoval, ga je apostolski nuncij malo pred tem poklical na pogovor o raznih stvareh, ob koncu pa mu je zaupal, da ga je sveti oèe izbral, da bi kot tretji ljubljanski nadškof v samostojni Sloveniji, vodil krajevno Cerkev. Bil je nadvse preseneèen, ob uradnem imenovanju pa je ponovil svoje škofovsko geslo “Da, Oèe”. Povedal je, da bo vedno iskal vse tisto, kar Bog od njega prièakuje. Zatem je dejal: “Zahvaljujem se svetemu oèetu za zaupanje in mu po apostolskem nunciju izrekam spoštovanje in hvale•nost. Prav tako pozdravljam v tem trenutku v duhu vse slovenske škofe, duhovnike, redovnike, redovnice, vse sodelavce v pastoralnem in cerkvenem •ivljenju. Posebej prosim bolnike, ostarele, onemogle, tiste, ki z molitvijo in •rtvijo veliko doprinesete za dobro, za rast Cerkve in našega naroda, da me vkljuèite v svoje molitve. Zaupam, da bo Gospod dajal dovolj razsvetljenja in moèi za te•ko in odgovorno nalogo. Zaupam tudi svojim sobratom v škofovstvu, duhovništvu in drugih cerkvenih slu•bah, da mi bodo stali ob strani.” Pozneje je nadškof Uran dejal, da namerava nadaljevati delo škofov in nadškofov iz prejšnjega stoletja, ki so postavili zdrave osnove Cerkvi med našim narodom. Pri tem mu je posebej blizu nadškof Anton Vovk zaradi preprostosti in neposrednega stika z verniki. Novi nadškof Alojz Uran je ob imenovanju sprejel številne èestitke od sobratov škofov in duhovnikov, do politiènih voditeljev in drugih javnih delavcev. Njegovo imenovanje so z velikim navdušenjem sprejeli tudi zamejci in slovenski izseljenci, saj je bil vrsto let odgovoren za pastoralo med njimi. SLOMŠEK ZAVETNIK SLOVENSKIH KMETOV. Potem, ko je bla•eni škof Anton Martin Slomšek •e pred èasom postal zavetnik vinogradnikov in 25. septembra letos tudi uèiteljev, vzgojiteljev in katehetov, so ga za svojega izbrali tudi kmetje. Razglasitev je potekala na zahvalno nedeljo, 7. novembra, v •upnijski cerkvi Sv. Martina na Ponikvi. Na slovesnosti, ki jo je vodil mariborski pomo•ni škof Anton Stres, se je zbralo veè kot tisoè petsto vernikov. Na zaèetku maše je eden od pobudnikov razglasitve povedal, zakaj •elijo imeti Slomška za zavetnika slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Škof Stres je v pridigi pobudo kmetov oznaèil za zelo utemeljeno in umestno, saj je bla•eni Slomšek slovenskim kmetom posvetil izredno veliko pozornosti. •e zaradi tega, ker je bil v njegovem èasu slovenski narod prete•no kmeèki narod in nosilec slovenske narodne zavesti, slovenskega jezika in slovenske katoliške vernosti. To je bil èas, v katerem pa biti kmet •e takrat ni bilo vedno dovolj spoštovano in dovolj priznano. Škof Stres je nagovor sklenil z besedami: “Bla•eni Anton Martin Slomšek naj s svojo priprošnjo varuje in blagoslavlja prizadevanja slovenskih kmetov, da ohranijo slovensko pode•elje obdelano in rodovitno, da skrbijo za zdravo okolje in neokrnjeno lepoto naše skupne domovine. Naj jim pomaga, da bodo še naprej ostali zgled poštenega dela in •ivljenjske modrosti. Nam vsem pa naj izprosi, da bomo delo kmetov prav vrednotili in spoštovali ter ostali zvesti temeljnim kršèanskim vrednotam, da bomo med seboj povezani in solidarni ter bodo tudi prihodnji rodovi slovenskih kmetov in vseh prebivalcev naše domovine ostali zvesti Jezusu Kristusu v katoliški Cerkvi.” POKOP BISTRIŠKIH •RTEV. Na obmoèjih Bosne in Hercegovine, kjer je sredi devetdesetih let divjala vojna, zadnja leta skupine izvedencev išèejo grobišèa pobitih, skrbno zberejo ostanke umrlih in poskrbijo za njihov dostojni pokop. V Sloveniji, kjer 6 misli | december 2004 je bilo po vojni v mno•ièna grobišèa zmetanih na tisoèe trupel in kjer so na ukaz ministra Polièa konec leta 1946 in v naslednjem letu naèrtno zakrili vse sledi mno•iènih morišè in posameznih grobov brez rdeèe zvezde, kaj takega ni mogoèe prièakovati. Ko so pred leti pri gradnji avtoceste v bli•ini Maribora naleteli na tankovske jarke, v katerih so na kratki razdalji odkrili veè kot tisoè trupel, so grobišèe samo zakrili in nadaljevali z delom. Zgledu iz Bosne in Hercegovine pa so na pobudo in zaradi posebnega prizadevanja domaèinov sledili v Slovenski Bistrici. V tovarniškem rovu na Zgornji Bistrici so namreè pred nekaj leti odkopali 431 okostij •rtev povojnih pobojev iz leta 1946. Okostja so polo•ili v novo zgrajeno kostnico na pokopališèu v Slovenski Bistrici. 30. oktobra so se zbrali pri njej z namenom, da opravijo pogrebni obred. Vodil ga je mariborski pomo•ni škof Jo•ef Smej, ki je kostnico tudi blagoslovil. Škof Smej je imel zatem še mašo zadušnico v •upnijski cerkvi sv. Jerneja. OBLIKOVANJE NOVEGA DR•AVNEGA ZBORA. Slabe tri tedne po dr•avnozborskih volitvah 2004, 22. oktobra, so se na ustanovnem zasedanju zbrali novoizvoljene poslanke in poslanci. Zbrane je najprej nagovoril predsednik dr•ave Janez Drnovšek in jim za•elel, da bi v prihodnjih štirih letih z odgovornostjo sprejemali odloèitve, ki bodo v korist Sloveniji. Odloèilno besedo pri oblikovanju dr•avnega zbora je imela Slovenska demokratska stranka, ki jo vodi Janez Janša, saj je dobila na volitvah najveè glasov in je skupaj z Novo Slovenijo Andreja Bajuka •e takoj po volitvah napovedala oblikovanje nove vlade. Janševa stranka je za novega predsednika dr•avnega zbora predlagala Franceta Cukjatija, ki je bil na tajnem glasovanju tudi izvoljen. Na ustanovnem zasedanju so poslanci in poslanke izvolili tudi dva podpredsednika: Vasja Klavoro iz Demokratiène stranke upokojencev in Saša Peèeta iz Slovenske nacionalne stranke. Novi generalni sekretar dr•avnega zbora pa je postal Lovro Lonèar. Dr•avni zbor je dobil dokonèno podobo šele 17. novembra, ko so parlamentarci potrdili sestavo osmih komisij in štirinajstih odborov ter za tretjega podpredsednika iz vrst opozicije izvolili Marka Pavliha. NOVO VLADO BO VODIL JANEZ JANŠA. Potem ko so se 3. oktobra zaprla volišèa v Sloveniji in so objavili prve neuradne rezultate izida volitev, je bilo jasno, da Liberalna demokracija, ki je vladala skoraj dvanajst let, odhaja v opozicijo. Volitve je dobil Janez Janša oziroma njegova Slovenska demokratska stranka in ker so prvi pogovori med strankami pokazali, da si lahko zagotovi veèino, mu je predsednik dr•ave Janez Drnovšek zaupal mandat za sestavo nove vlade. •e 9. novembra je Janez Janša pred dr•avnim zborom predstavil svoj program, poslanci in poslanke pa so ga s preprièljivo veèino izvolili za novega predsednika vlade. Dr•avni zbor je na tem zasedanju potrdil tudi spremembe zakona o vladi, o poslancih in o dr•avni upravi. Vlada bo imela poslej petnajst ministrstev, premier pa bo lahko predlagal še dva ministra brez posebej doloèenega resorja. Ena od sprememb v vladi se nanaša tudi na Slovence v zamejstvu in po svetu. To podroèje ne bo veè v pristojnosti zunanjega ministrstva, ampak ga bo neposredno vodil kabinet predsednika vlade. Janez Janša je po potrditvi v dr•avnem zboru tudi uradno zaèel pogovore o sestavi nove koalicije. Za opozicijo se je •e pred tem odloèila Slovenska nacionalna stranka. Vse ostale stranke so sprejele povabilo na pogovore. Ker je Nova Slovenija Andreja Bajuka v koaliciji z Janševo SDS •e veè kot štiri leta, je bilo razumljivo, da bosta skupaj oblikovali novo vladno koalicijo. Tudi Slovenska ljudska stranka Janeza Podobnika, ki je skupaj z njima èlanica Evropske ljudske stranke, je od vsega zaèetka nameravala sodelovati v Janševi vladi. Te tri stranke sicer poznamo pod skupnim imenom pomladne stranke. Nastajajoèi koaliciji se je pridru•ila še Demokratièna stranka upokojencev in tako je Janša oblikoval dokaj trdno veèino ki bo imela 49 poslanskih glasov. V koalicijo pa je povabil tudi Zdru•eno listo Boruta Pahorja. Slednji je bil pripravljen na pogovore in sodelovanje, vendar je partijski del stranke to odloèno zavrnil. Iz vljudnostnih razlogov je na pogovore pristala tudi Liberalna demokracija Toneta Ropa, najveèja pora•enka tokratnih volitev. Nazadnje se je izkazalo, da sploh ni mislila resno. Sredi meseca novembra je postalo jasno, da bo nova koalicija sestavljena iz Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Demokratiène stranke upokojencev. Koalicijsko pogodbo so podpisale 22. novembra in še isti dan je Janez Janša v dr•avni zbor poslal predlog svojega ministrskega kabineta. Dr. RAJKO LO•AR 100-LETNICA ROJSTVA. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v 7misli | december 2004 Ljubljani je sredi oktobra potekal znanstveni simpozij ob 100-letnici rojstva dr. Rajka Lo•arja. Rodil se je 29. avgusta 1904 v Ljubljani, umrl pa je 4. januarja 1985 je v Zdru•enih dr•avah Amerike. Rajko Lo•ar je na Slovenskem kot narodopisec oziroma etnolog, arheolog, umetnostni zgodovinar, literarni, likovni in glasbeni kritik, muzejski delavec in publicist deloval do konca druge svetovne vojne, ko je zapustil Slovenijo. Do leta 1952 je •ivel in deloval na avstrijskem Koroškem kot profesor na begunski gimnaziji. Tam je zbiral in raziskoval etnografsko gradivo. Zatem se je izselil v Zdru•ene dr•ave Amerike, kjer je bil od leta 1956 do upokojitve leta 1969 ravnatelj mestnega muzeja v Manitowocu, kjer je tudi umrl. Lo•ar je bil med obema vojnama vodilni slovenski arheolog in eden najbolj razgledanih katoliških izobra•encev. Ker ni •elel sodelovati z OF, so mu •e med vojno grozili s smrtjo. Rešil se je z begom iz Slovenije, kar pa je bilo usodno za njegovo strokovno delo, saj je bil s tem odrezan od virov, na katerih je temeljilo njegovo delo. Simpozij ob njegovem jubileju je osvetlil njegov lik v petih tematskih sklopih: skozi njegovo •ivljenje in delo ter v povezavi z arheologijo, umetnostno zgodovino, literaturo in jezikom ter etnologijo. Tako se je po desetletjih izbrisa v domovino vrnil še eden izmed velikih slovenskih mo•, o katerem se ni smelo govoriti. Ljubljana - Za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita je pape• Janez Pavel II. imenoval ljubljanskega pomo•nega škofa Alojza Urana. V kanonièno posest bo nadškofijo prevzel s slovesno umestitvijo, ki bo v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Do tedaj bo nadškofijo vodil dosedanji nadškofijski upravitelj, ljubljanski pomo•ni škof Andrej Glavan. Uran je na tem mestu zamenjal dr. Franca Rodeta, ki je 21. aprila nastopil mesto prefekta kongregacije za ustanove posveèenega •ivljenja in skupnosti apostolskega •ivljenja v Vatikanu. Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v •upniji Šmartno pod Šmarno goro v kmeèki dru•ini kot zadnji od treh otrok. Maturiral je leta 1964 na be•igrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jo•ef Pogaènik na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija 1970 posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 12. julija 1970 v domaèi •upniji Šmartno pod Šmarno goro. Pape• Janez Pavel II. ga je 16. decembra 1992 imenoval za ljubljanskega pomo•nega škofa. 31. decembra 1992 je bil imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. Na praznik gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 ga je v škofa v Rimu posvetil pape• Janez Pavel II. Nadaljeval bo delo svojih predhodnikov Kot je napovedal Alojz Uran, bo po svojih moèeh skušal uresnièevati geslo “Da, Oèe”, ki si ga je pred nekaj manj kot dvanajstimi leti izbral ob škofovskem posveèenju ter bo vedno in povsod skušal uresnièiti to, kar Bog od njega prièakuje. Poskušal bo nadaljevati zelo zavzeto delo svojih predhodnikov, posebno v prejšnjem stoletju, saj smo imeli velike škofe in nadškofe, ki so postavili zdrave osnove. Na teh bo poskušal graditi nadaljnje delo za dobro vseh. Za pravni polo•aj kršèanske skupnosti Uran je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev ter pri tem v odnosih z dr•avo napovedal nadaljevanje tistega, kar je na trdne temelje postavil sporazum med Svetim sede•em in Republiko Slovenijo. •e v samem sporazumu je po njegovih besedah nakazano, da gre za zaèetek nadaljnjega reševanja odprtih Novi ljubljanski nadškof je msgr. Alojz Uran 8 misli | december 2004 vprašanj. Novi nadškof tako kot eno od najpomembnejših vprašanj vidi pravni polo•aj v kršèanski skupnosti; da bi dali Cerkvi in njenim sodelavcem tisto mesto, “ki jim gre, da se ve, ali duhovniki, škofje in drugi v duhovnih poklicih opravljajo tudi neko koristno delo za skupno dobro naše dr•ave.” Novemu ljubljanskemu nadškofu je èestitke sporoèil tudi njegov predhodnik Franc Rode. Prenesel mu jih je škof Glavan in mu obenem za•elel Bo•ji blagoslov pri “izredno te•ki in odgovorni nalogi,” ki ga èaka. Kot v potrditev njegovim besedam Uran pravi, da vodenje nadškofije prevzema v èasu, ko tako Slovenija kot vsa Evropa do•ivljata krizo humanizma, èloveènosti in predvsem duhovnih vrednot. Brez teh temeljev pa ne vidi prihodnosti, je dejal Uran in dodal, da se tudi v Sloveniji veliko duhovnih ran ka•e v begih iz •ivljenja, v alkohol, mamila, samomorih. Drug problem pa je demografska kriza, saj se je v Sloveniji lani rodilo najmanjše število otrok, odkar se ti podatki spremljajo. Za lepe odnose z drugimi verskimi skupnostmi. Na novinarsko vprašanje je Uran komentiral tudi odnose do ostalih verskih skupnosti. •eli si, da bi z vsemi kršèanskimi in tudi drugimi verskimi skupnostmi ohranjali lepe medsebojne odnose in na tistem, kar jim je skupno, gradili za dobro èloveka in našega dru•benega •ivljenja. Po njegovih besedah si vsak zaslu•i temeljno spoštovanje svoje odloèitve in ravnanja, vendar si je treba vedno prizadevati tudi jasno povedati, da uèinki ravnanja posameznih skupnosti, na primer satanistiènih, predstavljajo veliko nevarnost za èloveka in prihodnost. Dosedanji ljubljanski nadškofi Prvi škof ljubljanske škofije je bil •iga grof Lamberg (1463-1488). Prvi nadškof in metropolit v ljubljanski nadškofiji je bil Mihael baron Brigido (1788-1806), drugi nadškof je bil Anton Vovk (1961-1963), ki so ga nasprotniki Cerkve 20. januarja 1952 v Novem mestu polili z bencinom in za•gali, tretji nadškof pa dr. Jo•ef Pogaènik (1963-1980), zaprt v letih 1946- 1951, ki je bil hkrati tudi drugi metropolit (predstojnik cerkvene pokrajine, ki danes povezuje vse tri slovenske škofije). Èetrti nadškof in tretji metropolit je bil dr. Alojzij Šuštar (1980-1997), ki kot upokojeni nadškof •ivi v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Peti nadškof in èetrti metropolit je bil dr. Franc Rode (1997-2004), ki je bil za nadškofa imenovan 5. marca 1997, 6. aprila 1997 je prejel škofovsko posveèenje, 7. aprila 1997 pa je kot nadškof tudi uradno prevzel ljubljansko nadškofijo. Nadškof Rode je bil 11. februarja 2004 imenovan za prefekta kongregacije za ustanove posveèenega •ivljenja in dru•be apostolskega •ivljenja v Rimu, kjer je slu•bo prevzel 21. aprila 2004. Vodstvo ljubljanske nadškofije je po njegovem odhodu kot upravitelj prevzel pomo•ni škof Andrej Glavan, ki mu bo slu•ba upravitelja ugasnila, ko bo novi nadškof Alojz Uran škofijo prevzel v posest. Postopek izbire Kot je znano, je za imenovanje škofov izkljuèno pristojen Sveti sede•. Postopek pri izpraznjenem škofijskem sede•u oz. pri imenovanju novih škofov pa doloèa Zakonik cerkvenega prava. Postopek za imenovanje novega ljubljanskega nadškofa je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello. V skladu z Zakonikom cerkvenega prava nuncij naredi poizvedbe in pripravi listo treh mo•nih kandidatov. Osebno mnenje in mnenje škofov o treh predlaganih kandidatih pošlje Svetemu sede•u. Nuncij se zatem o primernosti kandidatov posvetuje tudi s èlani zbora svetovalcev in stolnega kapitlja, pa tudi z nekaterimi drugimi duhovniki in laiki. Postopek izbire novega nadškofa nato nadaljuje kongregacija za škofe, konèno pa ga imenuje pape• osebno. Civilna oblast na izbiro kandidata nima nobenega vpliva. Apostolski nuncij v Sloveniji je menil, da bo novemu nadškofu v veliko pomoè, da dobro pozna škofijo, njene duhovnike in druge sodelavce v pastorali. Èestitke novemu nadškofu Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je ob imenovanju Alojza Urana za ljubljanskega nadškofa in metropolita izrazil zadovoljstvo, da je na to odgovorno mesto imenovana oseba, ki izjemno dobro razume in pozna versko •ivljenje v Sloveniji, med Slovenci v zamejstvu in v izseljenstvu. Predsednik Drnovšek je v èestitki poudaril, da prièakuje ustvarjalen dialog o vseh aktualnih vprašanjih •ivljenja in delovanja vernikov v Sloveniji, ter se zavzel za skupne napore, ki naj utrdijo razumevanje, dialog in splošno dobro dr•avljanov in dr•ave Slovenije, so sporoèili iz Urada predsednika republike. Predsednik SDS in najverjetnejši kandidat za mandatarja Janez Janša je novoimenovanemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu èestital ob imenovanju in izrazil •eljo po dobrem sodelovanju 9misli | december 2004 ter urejenih odnosih med dr•avo in Cerkvijo v skladu z ustavo. Predsednik NSi dr. Andrej Bajuk je v èestitki novoimenovanemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu poudaril, da pape• Janez Pavel II. s tem imenovanjem priznava Uranovo vdanost evangeliju in njegove osebne odlike ter da Spoštovani in dragi g. nadškof ljubljanski in metropolit slovenski, msgr. ALOJZ URAN. Iskrene èestitke ob imenovanju na krmilo vodstva Cerkve na Slovenskem, ki naj ob Vašem vodstvu razodeva ljudstvu v de•eli pod Triglavom kakor vsem razseljenim bratom in sestram po svetu razodetje ljudomilosti našega Boga. Ob vsem delu, skrbeh in naporih ohranjajte vedrino in toplino èloveškega srca, po katerem Vas poznamo in poznajo toliki, ki se veselimo in veselijo odloèitve Previdnosti, da Vas je poklicala za slu•bo najvišjega Pastirja Kristusove èrede v ljubljeni Sloveniji. Iskrene èestitke, prisrèen pozdrav in •e tudi vabilo, da se kmalu sreèamo v Avstraliji. Bog •ivi, Vam klièemo Franèiškovi bratje iz Avstralije in Bo•je ljudstvo, ki Vas pozna in rado ima! mu s tem “podeljuje veliko skrb in odgovornost za Cerkev na Slovenskem”. Predsednik NSi je novemu nadškofu èestital tudi v imenu svoje dru•ine in v imenu vseh èlanov NSi ter mu za•elel”obilo dobre volje in moèi za delo v Gospodovem vinogradu”. Blagajev volèin, naša botanièna znamenitost Blagajev volèin (z znanstvenim imenom Dophne blagayana) velja za eno najlepših cvetlic pri nas, je kraljevska ro•a slovenskih cvetlic. Njegovo obmoèje razširjenosti ni sklenjeno. Najdemo ga loèeno v vseh dr•avah na Balkanu in celo v severnovzhodni Italiji v Krnskih Predalpah. Odkrit je bil leta 1837 na Gori sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem. Prvi ga je opisal Henrik Freyer, kusto v De•elnem muzeju, ime pa je dobil po Rihardu Ursini grofu Blagay, ki je bil med ljudmi v Polhovem Gradcu zelo priljubljen. Bil je prvi predsednik Društva kranjskega de•elnega muzeja. Kot ljubitelj naravoslovja si je prizadeval za slovenska poimenovanja rastlin, •ivali in krajev. Leta 1849 pa so ga celo izvolili za prvega •upana. Pod Goro je postavil spomenik v èast kralju Frideriku Avgustu II., ki si je ro•o prišel ogledat celo iz daljne Saške, in je ob obisku izrazil •eljo oziroma prièakovanje, da bomo Kranjci Blagajev volèin znali varovati in da bomo tudi prepreèili njegovo unièenje. To je bila najbr• prva zavestna naravovarstvena misel v Sloveniji, kraljeva ro•a pa je postala tudi simbol naše naravovarstvene dejavnosti. To ro•o so prviè, a pod napaènim imenom alpski volèin (Daphne alpino) •e leta 1780 našli nekje v Romuniji, v Srbiji pa leta 1856. Tako je Blagajev volèin veljal sicer samo dvajset let za endemièno ro•o v Sloveniji. V Polhograjski dolini ji domaèini reèejo tudi »blagajka«,»blagajana« ter »Blagajeve ali rumene jo•efce«. Raste tudi na Koèevskem, Gorenjskem in celo na Štajerskem. Na hribovskih kmetijah nad Rimskimi Toplicami in Zidanem mostu ji pravijo »igalka« ali »beli kozlovec«, v severozahodni Italiji pa »beli sleè«. De•elni zbor za Kranjsko pa je •e leta 1898 sprejel zakon, ki ga je kasneje potrdil tudi cesar, o varstvu planike skupaj z Blagajevim volèinom. Leta 1994 so izšle prve štiri znamke z rastlinsko tematiko v samostojni Sloveniji. Poleg treh endemiènih rastlin (kranjskega jeglièa, hladnikove in Zoisove zvonèice) je bil tudi Blagajev volèin. Zaradi njene lepote in izjemnosti so jo zasajali v razliènih krajih po Sloveniji, v drugi polovici 19. stoletja pa se je gojenje razširilo tudi po vsej Evropi. Danes raste na mnogih privatnih vrtovih in v parkih, hranijo pa jo tudi v muzejih in herbarijih znanih evropskih botanikov. Cvetovi so rumenkasto bele barve in ker vsebujejo mnogo eteriènih olj, tudi moèno dišijo. Sicer pa je ta ro•a moèno strupena in je pogubila •e marsikaterega »vernika«. Lahko se razmno•uje tudi spolno. Zaradi le redko dozorelih plodov pa se najpogosteje širi z vegetativnim razmno•evanje, iz stebel, ki le•ijo na tleh, po•ene nove korenine. Raste v podrasti svetlih listnatih gozdov, na gozdnih jasah in na kamnitnih tleh, z grmi poraslimi severnih, vzhodnih in zahodnih strmih poboèij. Avtorica dr. Nada Praprotnik je v monografiji zbrala vse znane podatke o tej ro•i ter opisala njeno morfologijo, genetsko diferenciacijo, fitigeografsko in fitosociološko pripadnost ter njeno mesto v hortikulturi. Fotografije v razliènih stopnjah razvoja te lepe cvetlice pa je prispeval fotograf Ciril Mlinar. Ciril Velkovrh, Ljubljana 10 misli | december 2004 p. Ciril A. Božiè, OFM Marija An•iè, laièna misijonarka Ss.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSION Baraga House, 19 A’Beckett Street PO BOX 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 E-mail: ciril@infoxchange.net.au DOM POÈITKA - MOTHER ROMANA HOME Sv. ciril in Metod Melbourne GRUDEN je staro slovensko ime za mesec december. Gruda, zemlja namreè ta mesec, zadnji v letu, priène poèivati in nabirati moèi za novo pomlad. Tako naj bo tudi z našo duhovno grudo, da v novem adventu in praznovanju bo•ièa, praznika Jezusovega rojstva, najde moè za duhovno rast v letu 2005, ki se nam po Bo•ji dobroti pribli•uje. MIKLAV•EVANJE bo prvo nedeljo v decembru, 5. decembra, po deseti maši. Vabimo mlade dru•ine k deseti sveti maši, še posebej so povabljeni vsi tisti, ko so v preteklih letih prinesli svoje otroke h krstu v našo cerkev. Ta dan bosta zakljuèila letošnje šolsko leto tudi SLOMŠKOVA ŠOLA in TEÈAJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA ODRASLE. Hvala uèiteljicam Lidiji Bratina, ravnateljici Veroniki Smrdel in voditeljici teèaja Dragi Gelt, uèencem in udele•encem teèaja, staršem in starim staršem za podporo. V torek, 7. decembra, bo ob 10. uri dopoldne v naši cerkvi slovesno somaševanje izseljenskih duhovnikov melbournske nadškofije skupaj s škofom, ki je odgovoren za izseljensko pastoralo dr. Hiltonom Deakin. Somaševanje bo vodil melbournski nadškof dr. Denis Hart. Vabljeni vsi, ki lahko to dopoldne pridete v cerkev, da se udele•ite te svete maše dan pred praznikom Brezmade•ne. Tako bomo lahko tudi pokazali duhovnikom, škofu in nadškofu, koliko smo še •ivi. Po maši bomo imeli duhovniki sestanek z nadškofom in škofom ter nato kosilo v jedilnici Baragovega doma. ADVENTNO ROMANJE bomo imeli v soboto, 11. decembra. Sprejeli smo predlog, da gremo letos nekam drugam. Tako se bomo podali na pot v Shepparton, kjer bomo imeli ob 10.30 dopoldne romarsko mašo s petimi litanijami Matere Bo•je v cerkvi sv. Brendana, kjer •upnikuje msgr. Peter Jef- V cerkvi Srca Jezusovega v ST. ALBANSU, severno-zahodnem predelu Melbourna, se vsako drugo nedeljo v mesecu ob 5. uri popoldne •e desetletja zberejo rojaki, ki •ivijo tam okoli, k slovenski sveti maši in po maši se mnogi ustavijo še v slovenskem klubu. To je bilo obèestvo, zbrano 10. oktobra 2004. 11misli | december 2004 frey VF. Sreèala sva se na seminarju na policijski akademiji v Glen Waverley •e lansko leto ter tudi letos, ker je tudi on policijski kaplan. Vedno je izrekel prijazno povabilo, da obišèem in mašujem za Slovence v Sheppartonu in okolici. Tako ste vabljeni k tej sveti maši vsi tisti rojaki, ki •ivite v bli•nji in daljni okolici Sheppartona. Po kosilu si bomo ogledali sadne nasade, kjer dela tu in tam tudi nekaj Slovencev. Pot bomo nadaljevali v Cobram, ob meji med Viktorijo in New South Walesom, kjer •ivita Marija in Frank Vodušek, znana pridna in ustvarjalna poslovne•a. Seveda se bomo ustavili tudi v vinarni in se nato še s kratkim postankom v Benalli vrnili v Melbourne do 18.30. Prijave sprejema Fani Šajn osebno ali po telefonu 9853 1946. MEŠANI PEVSKI ZBOR LUBNIK IZ ŠKOFJE LOKE bo na turistiènem potovanju po Viktoriji od 9. do 16. decembra. V nedeljo, 12. decembra, bodo peli pri sveti maši ob 9. uri zjutraj v naši cerkvi v Kew, po maši bodo imeli koncert v dvorani. Ob 12. uri bodo imeli BBQ kosilo na slovenskem društvu Planica v Springvale. Ob 3.00 popoldne bo tam koncert ter nato pravo ljudsko rajanje ob glasbi harmonike, kitarista in škafbasista ter pesmi iz veselega slovenskega srca. Dan prej, v soboto, 11. decembra, bodo zveèer ob 6.30 imeli veèerjo v slovenskem klubu St. Albans ter seveda potem tudi kaj zapeli. Teden prej bodo v Sydneyu. BO•IÈNA DEVETDNEVNICA: od 16. do 24. decembra se bomo ob delavnikih zbrali ob 7.30 zveèer v naši cerkvi, kjer bomo med daritvijo svete maše peli posebne psalme in speve. V teh dnevih bo sveta maša smo ob 7.30 zveèer. Na 4. adventno nedeljo, 19. decembra, bo devetdnevnica pri deseti sveti maši. Letos bo ves èas še posebej slovesno, saj bosta med nami z Brezij pater dr. Mihael S. Vovk, nekdanji provincial franèiškanov in sedaj urednik revije Brat Franèišek ter frater Leon Rupnik, rodni brat patra Filipa iz Sydneya. Prideta na bratski obisk 15. decembra v dru•bi Franèiške in Miha An•iè, staršev misijonarke Marije, njene sestre Ivanke Pev z mo•em Jo•etom in petletnim sinom Maticem ter Marjeto in Jo•etom Bo•iè, ki je letos slavil Abrahama. Jo•e Bo•iè je leto dni mlajši brat patra Cirila. Iz Melbourna pa bodo naslednji dan nadaljevali pot v Adelaido brat patra Janeza Tretjaka, Marijan Tretjak in njegova izvoljenka Marija Krevh ter sestra Jo•ica Dermol s hèerko Andrejo in •elimo, da bomo pozneje nekaj èasa pre•iveli skupaj tudi z njimi. V tistih dneh bodo v Melbournu tudi dr. Vinko Gorenak z •eno Ireno ter njegovi prijatelji, profesorji. Na obisk pride k svojim sorodnikom Rodetovim v Canberro jezuitski pater, dolgoletni zaslu•ni misijonar v Zambiji, pater Lovro Toma•in, doma iz Buenos Airesa. Pri nas v Melbournu bo tretjo nedeljo v decembru. To nedeljo nam društvo sv. Eme pripravlja dru•insko kosilo. V januarju so poèitnice, spet bo v februarju 2005 in vsako tretjo nedeljo v mesecu vse do decembra 2005. GENERALNO ÈIŠÈENJE bomo imeli v soboto, 18. decembra. Ker so vse stvari urejene in prostori ter okolica redno izredno lepo vzdr•evani, bomo lahko z delom hitro konèali. Pripravili pa bomo vse potrebno za obhajanje bo•iènih praznikov in polnoènice na dvorišèu pred lurško votlino. Z delom bomo zaèeli ob 8.30 zjutraj in konèali z BBQ kosilom. To bo prilo•nost tudi za zahvalo ob koncu leta vsem skupinam in posameznikom, ki se izredno po•rtvovalno trudite vse leto, da je vse, kar imamo, vredno obèudovanja. Ta dan bomo nazdravili tudi naši misijonarki MARIJI AN•IÈ, ki bo v nedeljo, 19. decembra, dopolnila 30 let. Brez nje bi bil naš misijon siromašen. Mnogo let, desetletij, sta tukaj delovala dva patra in pet, šest sester – »zlati èasi, kam hitite?« – ob p. Baziliju še p. Odilo, p. Stanko, p. Bernard, p. Niko, p. Tone. Vsi so odšli, p. Bazilij pa je na koncu sam omahnil. Dela ni manj in vse mora biti narejeno. Vsako leto pospremimo mnogo rojakov v veènost, a hvala Bogu, cerkev je še vedno polna, dvorana vsako tretjo nedeljo tudi, bolnih in ostarelih pa je seveda vedno veè. Mislim poveèujemo strani, so aktualne, zapisujejo utrip avstralske Slovenije, zato imajo vedno veè sodelavcev. Baragov dom je ves prenovljen in poln ljudi – v nekdanji sobi SNS sta dve postelji in štirje pogradi, nova omara, noèni omarici, dve mizi. Prvi so bili tam nastanjeni èlani ansambla Svetlin in Matej Bala•ic. Dom matere Romane se prenavlja in dopolnjuje. Hvala vsem, ki sodelujete na razliène naèine pri mnogih dejavnostih in hvala Mariji, ki je pripravljena, da se •rtvuje in dela brez postanka. Bog naj ji na priprošnjo Marije Pomagaj naklanja še naprej moèi za veliko poslanstvo Kristusove misijonarke. Brez tega daru gotovo ne bi videla smisla takšnega izgorevanja njene mladosti. Vesel sem, ko vidim, kako hvale•no cenite njen neprecenljiv dele• kot pastoralne sodelavke v Viktoriji in urednice ter pomoèi pri vodenju uprave 12 misli | december 2004 Misli in Baragovega doma, kjer je vedno polno ljudi. In to je dobro znamenje! ZAKRAMENT SPRAVE – SV. SPOVED: V KEW ob nedeljah in praznikih pol ure pred mašo, vse dneve bo•iène devetdnevnice od 7. ure zveèer. V nedeljo, 12. decembra, od 4. do 5. ure v ST. ALBANSU, ob 5.00 sveta maša 3. adventne nedelje. V ponedeljek, 13. decembra, od 6. do 7. ure v SPRINGVALE. V torek, 14. decembra, v ALTONI NORTH od 5. do 6. ure zveèer, v GEELONGU od 7. do 8. ure zveèer. KONZULARNE URE bodo v Kew v ponedeljek, 20. decembra, od 9.30 do 12.30. BO•IÈNA ODDAJA NA RADIU 3 ZZZ (FM 92.3) bo v sredo, 22. decembra, od 7. do 8. ure zveèer. PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA ROJSTVA: Sveti veèer je letos v petek, 24. decembra. Ob 11.15 zveèer bodo mladi pripravili poseben program v anglešèini, kot je to •e nekaj let doslej. Slovesna polnoènica s procesijo, v kateri bo kip novorojenega Jezušèka, ki ga bomo med pesmijo Sveta noè polo•ili v jaslice, bo ob polnoèi v noèi s petka na soboto. Na bo•iè bo zorna maša ob 8. uri, slovesna praznièna maša pa ob 10. uri. Dan po bo•ièu, nedelja, 26. decembra, je praznik sv. Štefana, prvega muèenca in letos, ker je nedelja, praznik Svete Dru•ine. Ta dan je tudi slovenski praznik - dan samostojnosti, 14. obletnica plebi- scita. Sveti maši bosta ob 8. in 10. uri z zahvalno pesmijo; zveèer ob 6.00 bo praznièno bogoslu•je v MORWELLU ter nato po maši sreèanje ob prigrizku v parku. SILVESTROVO – dan zahvale za vse milosti leta 2004. Ob 7.30 zveèer bo zahvalna sveta maša z zahvalno pesmijo. NOVO LETO, praznik svete Bo•je Matere Marije, svetovni dan miru. Praznièni sveti maši bosta ob 10. uri in ob 7.30 zveèer. TRIJE KRALJI – GOSPODOVO RAZGLAŠENJE, ta praznik se v Avstraliji praznuje v nedeljo, 2. januarja. POÈITNIKOVANJE V MT. ELIZI bo od 9. do 16. januarja 2005. Prijave s plaèilom sprejemamo samo do nedelje po bo•ièu, 26. decembra 2004. Tabor bo, èe se bo prijavilo vsaj 20 udele•encev. MARIJA DEBELAK in HILDA VIDOVIÈ, prizadevni èlanici društva sv. Eme, sta dopolnili 70 let. Ko se jima zahvaljujemo za njuno marljivo delo v blagor skupnosti, jima klièemo še na mnoga zdrava in sreèna leta. Bog •ivi! BO•IÈNE VOŠÈILNICE, marijanske koledarje, Mohorjeve knjige in pratiko, glasbo na kasetah in CD-jih dobite v Baragovi knji•nici pri knji•nièarki Mariji Oppelt Oppelli. V veselem razpolo•enju pesmi in harmonike, ki jo raztegne Slavko Koprivnik, smo tretjo nedeljo v novembru med dru•inskim kosilom nazdravili MARIJI DEBELAK in HILDI VIDOVIÈ za 70 let •ivljenja, LOJZETU JERIÈU za 71, FRANCU KRENOSU za 68, STOJANU BRNETU za Abrahama, zakonskim jubilantom LIDIJI in ALEXU BRATINA za 20 let, JUSTI in GEORGU SCHNEIDER-BOLE za 10 let. Spomnili smo se tudi BORISA SRKULJA, ki je nekaj dni prej sreèal Abrahama in VERONE, sestre Ive Jeriè (druga z leve), ki je na obisku iz Slovenije. 13misli | december 2004 ZAHVALJUJEMO SE: Pevkam, pevcem, pevovodkinji in organistom, ob prazniku sv. Cecilije, za njihov trud za lepoto bogoslu•ja vse nedelje in praznike. Hvala èlanom Pastoralnega in Gospodarskega sveta, Kulturnega odbora, knji•nièarki; uèiteljice Slomškove šole in voditeljico teèaja smo omenili •e v zaèetku, sodelavcem pri urejevanju vrta, okolice, èišèenju in krašenju cerkve, ministrantom, akolitom, me•narjem, darovalcem cvetja. Hvala društvu sv. Eme za redno pripravo kosil ter za kritje stroškov pleskanja dvorane in predvideni nakup novih prtov za mize v dvorani ter èišèenje dvorane. Zahvala zaupnikom doma matere Romane za skrbno delo pri vodenju in upravljanju doma, prav tako upravnici in delavkam. Zaupniki so v imenu doma nakazali $5000 slovenskemu misijonu za kritje stroškov prenove cerkve in vzdr•evanja središèa. Sredi novembra smo kupili tudi nov kopirni stroj, ki je stal $2953.50. Obnovili smo tudi kopalnico v ju•nem delu Baragovega doma ter namestili nova umivalnika v tako imenovani škofovi in patrovi sobi. Na pokopališèu Keilor smo uredili grobove, odstranili zarašèene ciprese in lepo okrasili vse grobove. Zahvaljujemo se za darove za vzdr•evanje grobov $737.70 ob molitvah na Keilorju; društvu Planica ob maši za pokojne $448.45 ter darovom SDM iz Elthama ob molitvah za pokojne $160. Ivu in Heleni Leber hvala za podarjene knjige, kasete in CD-je s slovensko glasbo in Tonèki Plesnièar za knjige, spominke in narodno nošo. Bog lonaj vsem dobrotnikom in sodelavcem! OREHI za praznièno potico: povprašajte v dvorani èlanice Društva sv. Eme! KRST: Deborah JERNEJÈIÈ, rojena 07.04.2004 v Bundoori VIC. Mati Elizabeth r. Horvat, oèe John Jernejèiè. Botra sta Štefi in Marjan Jernejèiè. Sv. Ciril in Metod, Kew, 23.10.2004. Èestitke dru•ini, botrom in starim staršem! POROKA: Frank PETELIN, sin +Franca Petelina in Marije Jelen, in Frances Mary PLUT, hèerka Franka Pluta in Marije Šajn, sta sklenila sv. zakon med sveto mašo v naši cerkvi v Kew, 06.11.2004. Prièi sta bila Michael Mario Renzella in Julia Anticev. Èestitamo! ODŠLI SO: ERNA JAKIN je umrla 27.03.2004, rojena je bila 30.08.1916. To so vsi podatki, ki smo jih prejeli. DARINKA PIBERNIK je umrla v St. Albansu v zaèetku oktobra 2004. Ni bila Slovenka, poroèena pa je bila s Slovencem. Pokopal jo je pogrebni zavod Tobin Brothers 12.10.2004 na pokopališèu Keilor. V novembrski matici pokojnih je bila •e zapisana. PAVLA GOMBAÈ, rojena VIÈIÈ je umrla 15.10.2004 v bolnišnici v Geelongu. Rojena je bila 10.08.1936 v vasi Harije pri Ilirski Bistrici. V Avstralijo je prišla leta 1967. Njen mo• Ludvik, tudi doma iz Harij, je umrl februarja 1988. V èasu svoje bolezni je z veliko vero sprejemala sveto obhajilo, ki ga je prinašal domaèi •upnik. Pogrebna maša je bila 19.10.2004 v cerkvi sv. Toma•a v Norlane ter nato pogreb na Western Cemetery v Geelongu, veèer pred pogrebom so bile tam molitve. V Sydneyu zapušèa hèerko Renato z mo•em Petrom. IVAN VALENÈIÈ je umrl 05.11.2004 na svojem domu v Taylors Hillu. Rojen je bil 14.02.1934 v Ljubljani. Študiral je umetnost in sicer kiparstvo. Leta 1956 je v februarju prispel v Melbourne, bil dva tedna v kampu v Bonegilli ter nato spet v Melbournu. Njegovo prvo delo je bilo v tovarni pip. Kmalu se je odloèil za bolj ustvarjalno delo in sicer urejanje zelenic. Med njegovimi prvimi deli je bilo urejevanje zelenic leta 1956 za olimpijske igre v Melbournu, pozneje je tudi nasadil ciprese ob poti do vojaškega spomenika »Shrine of Remembrance« v Melbournu. V mestu in okolici je najti veliko sadov njegovega dela. V 60-tih letih do 1973 je uprizoril veè iger na odru slovenskega društva. Leta 1974 je zbolel za sladkorno boleznijo, ki jo omejila Ivanovo gibanje. Lotil se je podjetja in delal razliène stvari iz cementa in gline za vrtove, gradil pa je tudi hiše in zgradil nekaj tovarn. Vedno je ohranjal spomin na domovino, èeprav se tja ni nikoli veè podal. Je bil pa izredno vesel obiska sester Cvetke in Vijolce ter svaka Jo•a, s katerimi so so sreèali po 37 letih. Pozneje sta ga obiskali še neèakinji. Zadnjih deset let se mu je zdravje slabšalo, hodil je na dializo, izgubil je obe nogi in tri prste na roki. Molitve zanj smo imeli v kapeli zavoda Tobin Brothers v St. Albansu 8.11.2004 ter naslednji dan tam pogrebno sveto mašo in nato pokop na pokopališèu Keilor. Zapušèa •eno Olgo, po rodu iz Ukrajine. Poroèena sta bila 37 let in jo je nauèil, da izredno lepo govori slovensko. Imata sina Daniela in hèerko Suzy, ki je poroèena z mo•em Paulom Millsom - imata Jacka, Michaela in Mirando. V Ljubljani •ivi sestra Cvetka Miklošiè. FRANK MARTIN TELICH je mirno zaspal po dolgi bolezni 03.11.2004 v Palotive Care Repatriation bolnišnici v Heidelbergu VIC. Še soboto pred smrtjo (30.10.2004) je prejel zakramente in skupaj z njim, 14 misli | december 2004 njegovimi domaèimi in prijatelji smo molili za sreèno zadnjo pot. Rojen je bil na god sv. Franèiška Asiškega, 04.10.1947, v kraju Iga vas pri Lo•u oèetu Martinu in Mariji roj. Meden. V dru•ini je bilo šest otrok, pet hèera in on. Vsa dru•ina se je v razliènih letih preselila v Avstralijo. Sestra Martina Hribar •ivi v Canberri, Majda Krevatin je umrla leta 2000 v Canberri, tretja sestra po vrsti Olga Dubbert tudi •ivi v Canberri, Martina Micomonaco •ivi v Melbournu, potem je bil Frank in najmlajša sestra Ermi Šega tudi •ivi v Canberri. Ata je umrl leta 1982 v Melbournu, mama pa leta 2003 tudi v Melbournu. V Avstralijo je Frank prišel leta 1964 z ladjo Galileo. Ob svojem obisku Slovenije si je našel ljubeèo •eno Bernardko roj. Pozderc iz Melinec v Prekmurju, kjer sta se leta 1979 poroèila v Beltincih. Rodila se jima je hèerka Mateja. Frank je delal kot vodja v tekstilni tovarni. Rad je imel po zgledu svojega zavetnika Franèiška naravo, skrbel za vrt, ro•e, •ivali. Devet let je bil bolan, rak na èrevesju. •ena Bernardka in hèerka Mateja sta z vso ljubeznijo in pozornostjo skrbeli zanj. Molitve zanj smo imeli v naši cerkvi v Kew, pogrebno mašo pa naslednji dan, 08.11.2004 ter ga nato spremljali na njegov zadnji dom na severnih obronkih Melbourna, na pokopališèe Yan Yean v Whittlesea. MARIJA UZELEC je umrla v Melbournu 07.11.2004. Pokopana je bila 11. novembra. Zapušèa hèerko Dorris. MARTINA URH rojena ERPIÈ je okrepèana s svetimi zakramenti odšla v veènost 09.11.2004 v bolnišnici v Box Hillu. Rojena je bila 21.10.1923 v Šmihelu pri Novem mestu v dru•ini oèeta Jo•eta Erpièa in mame Francke roj. Radiè. V Avstralijo je prišla leta 1957. Poroèila se je z Janezom Urhom leta 1960 v Kew. V zakonu so se jima rodile hèerke Marjeta por. Brinkley (•ivi v Canberri), Veronika por. Bellis in Olga, ki je •ivela skupaj z mamo. Pogrebna maša je bila v cerkvi Our Holy Redeemer v Surrey Hillsu. Pokopal jo je franèiškanski pater Fr. Anthoni Selvaraj, •upnik v Box Hillu. MARIJA FRANK, rojena GRL, doma iz vasi Èelje pri Ilirski Bistrici, je 11.11.2004 pristala na letališèu v Sydneyu. Bila je na poti, prviè v Avstraliji, na obisk k svojemu bratu Franku Grlu v Melbournu, sestri Milki Rebec, ki je •e pred njo prišla v Avstralijo na obisk iz Trnja pri Pivki, sestri Mihelci Konšek, ki •ivi na Gold Coastu ter sestri Jo•ici Šabec v Melbournu in njihovim dru•inam. Pot se je konèala zanjo na letališèu Sydney, izgubila je zavest, odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili smrt zaradi krvnega strdka. V èetrtek zveèer smo imeli molitve zanjo v naši cerkvi v Kew. V roke smo ji polo•ili ro•ni venec, ki ga je prinesla s seboj. V petek, 19. novembra, smo darovali mašo slovesa in nato imeli slovo v dru•inskem krogu v krematoriju Fawkner. Pepel bo poslan v Slovenijo, kjer ga bodo polo•ili v grob k pokojnemu mo•u Antonu. V Sloveniji •alujejo za mamo sinova Jo•e in Tone ter hèerki Vlasta in Mihaela z dru•inami. Prva hèerka Nika je umrla še kot otrok. CECILIJA WEST – KLANJŠEK rojena TOMPA je umrla 21.11.2004 v Sunshine Hospital, Palotive Care v Sunshine VIC. Rojena je bila 17.01.1933 v Mariboru. Pred nekako 45 leti je prišla v Avstralijo. Leta 1962 se je poroèila s Tonijem Klanjškom. Zaradi te•av pri izgovorjavi priimka sta ga spremenila v West. Toni je umrl pred 15 leti. •ivela je v Yarraville. Pogrebno mašo je opravil domaèi •upnik v èetrtek, 25. novembra, v cerkvi Corpus Christi v Kingsville. Pokopana je na Altona Memorial pokopališèu. Zapušèa sinova Roberta in Andrewa. V veèeru, ko smo pripravljali Misli za tiskarno, smo bili prièa zadnjim minutam •ivljenja, s katerim se je borila v te•ki bolezni SABINA LONÈAREVIÆ roj. DOMAJNKO. Izdihnila je v veèeru 22.11.2004 v bolnišnici Alfred v Melbournu. Veè bomo zapisali o tej mladi materi v prihodnjih Mislih. Rojena je bila 31.10.1971 v Solingenu v Nemèiji, oèetu Ivanu in materi Ivanki roj. Jaušovec – oba sta doma od Sv. Jurija ob Šèavnici. Sabina se je poroèila 19.11.1994 v Brunswicku z Zrenkom Lonèareviæem iz Zenice. Imata tri otroke: Sarah (7 let), Luke (5 let) in Emma (2 leti). Leta 2001 je zbolela za levkemijo. Po kemoterapiji je še rodila Emmo, èude•no dete po vsej bolezni. 6. novembra letos so ji presadili kostni mozeg od darovalca iz Nemèije. Po maši v St Albansu, 14. novembra, smo jo obiskali v bolnišnici in jo našli pri pletenju puloverja za njeno noseèo sestro. Bila je polna upanja in volje do •ivljenja. Njen mo• Zrenko je daroval kri, ki naj bi ji pomagala premagati infekcijo. Boju je podlegla 22.11.2004.Naj poèiva v miru! So•alje vsem sorodnikom in prijateljem pokojnih v luèi vere v uèloveèenega Odrešenika, ki naj vsem dragim rajnih nakloni svetlobo veènosti. p. Ciril 15misli | december 2004 LYDIA and ALEX BRATINA celebrated their 20th wedding an- niversary on Wednesday 13th of October 2004. It was way back in 1984, after they had known each other for about 2 years that they both decided to ‘tie the knot’ and declare their eternal love for each other – at the Slovenian Mis- sion, Ss Ciril and Methodious, Kew. Before their first wedding anniversary, they bore their first child – Andrew Steven and following two years later was their daughter and second child – Melissa Anna. The following seven years Alex and Lydia watched joyfully as their two eldest children grew up, and all the while encouraging them to participate in the Slovenian community and other extra curricular activities to help them to discover their talents and dreams. Just then, unexpectedly, 7 years after bearing her last child, she fell pregnant with Mathew Mark, her second son and third child. Upon remembering Alex’s dream; ‘to fill all the seats at their dinner table’, they decided to try for one more child to make that aspiration a reality. Sure enough in 1999 Natalie Louise was born – this made two sons and two daughters. Both Alex and Lydia to this day, love each other as much and they did on 13th October, 20 years ago. They continue to nurture and help their four children grow into well developed young adults, always seeking to advance their success and assisting them to achieve their life long goals. They are loving parents who both together are the glue that holds the Bratina family together. So to Alex and Lydia congratulations on 20 years, and lets hope that this is only the beginning. Andrew and Melissa Bratina, Melourne VIC MARIJA in MATIJA CIMERMAN sta se z zahvalno sveto mašo v soboto, 13. novembra 2004, Bogu zahvalila za 55 let zakona. Njuni hèerki Anica Markiè in Stella (Stanka) Rob z dru•inama in prijatelji pa so bili najlepši šopek njunega praznovanja. Tako je raztegnil harmoniko mladi muzikant FILIP NADVESNIK, na praznovanju stare vinske trte v McWilliams Winery, med premori ansambla Svetlin, v nedeljo 7. novembra 2004. Filip je star 11 let in igra veè inštrumentov. Zadnjih 16 mesecev tudi harmoniko. Filipu •elimo, da bo še naprej z veseljem zabaval ljudi s slovensko glasbo. 16 misli | december 2004 Sv. Rafael Sydney p. Valerijan Jenko OFM, OAM p. Filip Rupnik OFM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Rd., Merrylands NSW 2160 PO Box 280, MERRYLANDS NSW 2160 Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 valerian@pacific.net.au ** filipr@pacific.net.au Adventni in bo•ièni spored Sv. Rafael Merrylands 2. dec.: Sreèanje bolnikov in upokojencev. Zaèetek s sv. mašo ob 10.30, sledi kosilo in dru•abnost. 5.dec.: 2. adventna nedelja – Pri maši bo pel zbor Lubnik iz Škofje Loke. Po maši ob 9.30 bodo otroci Slomškove šole nastopili v dvorani in pozdravili sv. Miklav•a, ki bo nato obdaroval vse otroke, nato bo zbor Lubnik imel krajši koncert. V soboto zveèer bo zbor pel na društvu, v nedeljo popoldne na Triglavu. 7. dec.: torek ob 11.00dop. – Entetainment Centre, Sydney: Seniors Concert . 8 .dec.: sreda - praznik Brezmade•ne. Sveti maši bosta ob 9.30 dop. in ob 7.00 zv. 12. dec.: 3. adventna nedelja - Pri sveti maši poje mešani zbor. 13. dec.: ponedeljek – Fatimski dan, romanje v Penrose Park s privatnimi avtomobili ali avtobusom krajevne •upnije. Romarska maša je ob 11.00 dop. 16.dec.: èetrtek – zaèetek BO•IÈNE DEVETDNEVNICE - sreèanje molitvene skupine. Zaèetek ob 10.00 dop. z ro•nim vencem, ob 10.30 sveta maša. Sicer pa je druge dneve devetdnevnice sveta maša vsak dan ob 7.00 zveèer, razen èetrtka ob 10.30 dop. in v nedeljo ob 9.30 dopoldne. SPORED BO•IÈNE DEVETDNEVNICE od 16. – 24. decembra 2004: Nameni: 1.dan: za duhovno do•ivetje bo•ièa pri naših dru•inah. 2.dan: za dobro opravljeno bo•ièno spoved. 3.dan: za veè ljubezni in dobrohotnosti v naših dru•inah. 4.dan: za •rtve terorizma in begunce po svetu. 5.dan: za mladino. 6.dan: za spoštovanje zakramenta sv. zakona. 7.dan: za pape•a in Cerkev. 8.dan: za bolnike, za mir na svetu in potreben de• v naši de•eli. 9.dan: za duhovne in misijonske poklice. 19. dec.: 4. adventna nedelja – 4. dan devetdnevnice. Sv. maša ob 9.30 dop. 24. dec.: petek – Bo•ièna vigilija, Adam in Eva: - ob 8.00 zj. - vigilna maša in sklep bo•iène devetdnevnice. - ob 11.30 zv. – prepevanje bo•iènih pesmi v dvorani. 25. dec.: sobota, BO•IÈ – Jezusovo rojstvo: -ob 12.00 slovesna polnoènica za èlane naših skupnosti z zborovim petjem. -ob 8.00 zj. zorna maša. Prepeva mladinski zbor. -ob 9.30 dop. velika maša z zborovim petjem. 26. dec.: nedelja, Sveta Dru•ina in sv. Štefan – prvi muèenec: -ob 9.30 dop. dru•inska maša ob 9.30 za starše, otroke in mladino v anglešèini. Med mašo bo blagoslov otrok in soli (sv.Štefan); -ob 6.00 zveèer praznièna sv. maša; -ob 7.30 zv. ŠTEFANOVANJE in praznovanje neodvisnosti – dru•abna prireditev s plesom. Igra ansambel »The Masters«. Pater Valerijan in pater Filip ob zasilnem oltarju na pokopališèu Rookwood. 17misli | december 2004 27. dec.: ponedeljek – sv. Janez Evangelist: ob 7.00 zv. sv. maša z blagoslovom vina. 31. dec.: petek – Silvestrovo: -ob 6.00 zv. molitev pred Najsvetejšim; ob 6.45 zv. litanije in blagoslov; ob 7.00 zv. zahvalna sv. maša ob koncu leta. 1. januar 2005, sobota: NOVO LETO, praznik Matere Bo•je: ob 9.30 dop. praznièna sv.maša. 2. jan. 2005.: nedelja - Gospodovo razglašenje – TRIJE KRALJI: -ob 9.30 dop. slovesna sv. maša z ljudskim petjem. 9. jan. 2005, nedelja – Jezusov krst: ob 9.30 dop. praznièna sv. maša z ljudskim petjem bo•iènih pesmi. Wollongong – Figtree, NSW 12. dec, 3. adventna nedelja: ob 5.00 pop. sv. maša, nato prihod sv. Miklav•a v dvorani. 24. dec, petek : Bo•ièna vigilija, zgodnja polnoènica ob 8.00 zveèer. 1. januar 2005, sobota: NOVO LETO, praznik Matere Bo•je: izredna praznièna sv. maša ob 5.00 popoldne. 9. jan. 2005, nedelja – Jezusov krst: ob 5.00 pop. redna sv. maša, sicer pa vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu. Canberra, ACT 19.dec., 4.adventna nedelja: redna slu•ba bo•ja ob 6:00 zveèer. 25.dec, sobota – BO•IÈ, izredna slovesna maša ob 6:00 zveèer. 16. jan. 2005, 2. navadna nedelja med letom -ob 6.00 zv., redna slu•ba bo•ja v cerkvi sv. Petra in Pavla, Wisdom Street, Garran, ACT. 20. feb. 2005, 2. postna nedelja: -ob 6:00 zv., redna slu•ba bo•ja. Sicer pa je sv. maša vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6.00. Gold Coast (Zlata obala), QLD 1. jan. 2005, sobota: NOVO LETO – praznik Matere Bo•je: ob 7.30 zv. – slovesna sv. maša, cerkev Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac, QLD. Cornubia »Planinka«, QLD 2.jan. 2005, nedelja - Gospodovo razglašenje: -ob 10.30 dop. slovesna sv. maša, sledi obièajni piknik. Buderim, Sunshine Coast, QLD 2. jan. 2005, nedelja - Gospodovo razglašenje: -ob 5.00 pop. slovesna sv. maša. Povsod bo obisk bolnikov in onemoglih. Newcastle NSW 26. dec., nedelja – praznik Sv. Dru•ine in sv.Štefan -ob 6.00 zv. praznièna sv. maša in zahvalna pesem za konec leta. Po maši sreèanje v dvorani. Sicer pa je sv. maša vsako 5.nedeljo, kadar jo mesec ima, in sicer: 30. januarja 2005; 3. aprila – velika noè; 29. maja; 31. julija; 30. oktobra 2005, vedno ob 6.00 zveèer. Perth (WA) Datum obiska duhovnika bo objavljen pozneje. Zakrament sprave – sv. spoved je v Merrylandsu in na drugih krajih vedno pol ure pred slu•bo Bo•jo. KRSTI: JOHNNY MJEDA GEURTS, Georges Hall, NSW. Oèe Peter Geurts, mati Magdalena roj. Mjeda. Botra sta Michael Mjeda in Klorinda Kacinari. Slovenska cerkev sv. Rafaela, 24. oktobra 2004. SOPHIE JASMINE VERTEL, Warriewood, NSW. Oèe Joseph Vertel, mati Joanne roj. MacGregor. Botra sta Franc in Angela Vertel. Slovenska cerkev sv. Rafaela, 23. oktobra 2004. CLAUDIA ROSE VERTEL, Warriewood, NSW. Oèe Joseph Vertel, mati Joanne roj. MacGregor. Botra sta Franc in Angela Vertel. Slovenska cerkev sv. Rafaela, 23. oktobra 2004. Prvoobhajanka VERONIKA KONDA, ob njej je katehistinja Klara Brcar, na levi je mama Olga Konda, na desni pa sta stara starša Anica in Toni Konda. Prvo obhajilo je prejela v cerkvi svetega Ambro•a, Con- cord West, 12. septembra 2004, v naši skupnosti pa smo jo predstavili pri angleški sveti maši 24.10.2004. 18 misli | december 2004 N A Š I P O K O J N I V soboto, 23. oktobra 2004, je v Princ Alfred bolnišnici, Camperdown, NSW, umrl VLADIMIR LOVRENÈIÈ. Rojen je bil 12.5.1932 v Mariboru. Poroèen je bil z Betty roj. Donnelly. Pokojnik je bolehal za levkemijo zadnjih 18 mesecev. Poleg •ene zapušèa tudi sina Larryja, v domovini pa brata Leona in sestro Elzo. Pogrebna maša je bila v petek, 29.10., v cerkvi sv. Fiakra v Leichhardt, pokopan pa je na slovenskem pokopališèu na Rookwoodu. V èetrtek, 4. novembra, je Sutherland bolnišnici umrla NADA TEREZIJA PFRINGLE roj. KROPEJ. Rojena je bila v Beogradu 16.10.1955 slovenskim staršem pokojnemu Milanu Kropej in Ljudmili roj. Koncut. V Avstralijo je prišla leta 1959. Dru•ina je •ivela v Ashfieldu. Nada je bila zaposlena na banki in tudi v Western Suburbs bolnišnici v Croydonu. Pokojnica zapušèa sina Guntherja (30 let) in Bjohnija (23 let), mamo Ljudmilo, sestro Suzi in teto Marijo Kos. Pogrebna maša je bila v kapeli Srca Jezusovega v Rookwoodu, v èetrtek, 11.11.2004. Pokopana je bila v dru•inski grob na slovenskem pokopališèu. V sredo, 10. novembra 2004, je v Concord bolnišnici (Sydney), umrla ANGELA VERTEL roj. UMKOVIÈ. Rojena je bila 2.8.1932 v Raèicah na Korèuli kot hèerka Nika in Marije roj. Siliè. Angela je prišla v Avstralijo leta 1963. Leta 1967 pa se je v Paddingtonu poroèila s Francem Vertelom, ki je po rodu iz Podgraj. Poleg mo•a zapušèa sina Jo•eta, dve vnukinji, sestre Erlindo in Ano ter brata Anteja. Pogrebna maša za pokojno je bila v naši cerkvi v torek, 16.11.2004. Pokopana pa je na slovenskem pokopališèu v Rookwoodu. p. Valerijan V letošnjo sveèanost ob Vseh svetih se je vmešal nekašen škrat, bi lahko rekli, saj je poleg vseh opozoril in dogovorov s katoliško pisarno na pokopališèu v Rookwoodu prišlo do nesporazuma in naša duhovnika in verniki so zaman èakali pred zaprtimi vrati cerkve Srca Jezusovega na pokopališèu, nakar so se odloèili za mašo na prostem, ob znamenju kri•a v sredini slovenskega pokopališèa. Ker je pisarna ob nedeljah zaprta, ni bilo mogoèe priti v stik z odgovornimi ljudmi, èlovek s kljuèem pa se je prikazal šele eno uro kasneje, ko je bila sveèanost •e skoraj konèana. Vernikov je bilo zelo veliko, saj se tudi število slovenskih grobov veèa in število svojcev, ki okrasijo grobove s cvetjem in pomolijo kak Oèenaš za svoje drage pokojne, je tudi vedno veèje. Hvala Bogu, da imajo naši duhovnki tudi direktno zvezo s sv. Rafaelom, ki vedno poskrbi za lepo vreme na tak dan, tako da ni bilo niti de•evno niti prevroèe, ampak ravno prav. Še celo ozvoèenje je dobro delovalo, tako da se je dobro slišala tako maša, kot tudi petje cerkvenega pevskega zbora in moškega zbora Ro•marin pod ju•nim soncem, ki sta polepšala dan z ubranim petjem. Èe bi imeli na slovenskem pokopališèu še nekaj veè klopi za starejše in bolehne, bi bili kar vsi zadovoljni z mašo na prostem. Govori se tudi o tem, da bi ob slovenski kapelici postavili zid s prostori, kamor bi se spravljale •are s pepelom tistih Slovencev, ki se odloèijo za upepelitev. Za take morajo trenutno najti mesto drugje. Lepo in prav pa bi bilo, èe bi tudi tisti Slovenci našli mesto na slovenskem delu pokopališèa. Kaj mislite o tem? Martha Magajna Iz Kraljièine de•ele V Brisbanu imamo Slovenci vsako leto v novembru sv. mašo za vse pokojne rojake v Queenslandu, ki so odšli iz naše srede. Tokrat nas je 17. oktobra obiskal pater Valerijan in maševal v vseh veèjih središèih Zlate obale, Brisbana in Sonène obale. Na zemljišèu društva Planinke smo se po maši v dvorani v procesiji z ro•nim vencem podali h kapelici Marije Pomagaj, kjer imamo vklesana imena pokojnih rojakov. Tam je pater prebral letošnja imena pokojnih. Ob tem se tudi spomnimo vseh svojih sorodnikov v domovini, katerih grobove ne moremo obiskati. Pater Valerijan se je po šestih dnevih med nami vrnil nazaj v Syd- ney ter nam še obljubil, da dobimo naslednji obisk slovenskega duhovnika kmalu v zaèetku novega leta 2005. Ob letošnjem patrovem obisku smo imeli tudi pogreb ANKE BRO•IÈ doma iz Ilirske Bistrice, ki je po daljši bolezni raka prav èakala slovenskega duhovnika, saj je samo nekaj ur po maziljenju in sv. maši na njenem domu mirno zaspala. Anka je imela veliko prijateljev pri pogrebni sv. maši v cerkvi Holy Cross Kippa Ring. Njeni podatki in datumi so Vam •e znani, zato bi vam rad podal le nekaj znaèilnih vrlin po katerih je bila pokojna poznana med nami, saj se jo spominjamo, kot dolgoletno sodelavko naše skupnosti, kakor tudi re•iserke veseloigre Špelca v Ljubljani, katera je leta 1985 •ela velik uspeh v Brisbanu in Sydneyu. Ob obisku škofa msgr. Jo•efa Kvasa je uprizorila še 19misli | december 2004 Slovenija.svet, november 2004 Pred nami je nova številka revije Slovenija pika svet. Uvodni del je posveèen povolilnemu èasu v Sloveniji in analizi novonastalim razmeram. Zadnje parlamentarne volitve so namreè prinesle pomemben zasuk v slovenskem politiènem prostoru, po katerem je prièakovati kar nekaj sprememb. O vsem tem podrobneje piše Toma• Celestina. Pomembne naloge èakajo tudi zunanjo politiko, saj je Slovenija, tako je preprièan novinar Branko Soban, še vedno premalo prepoznavna, preveè pasivna in prilagodljiva. Z vstopom Slovenije v evroatlantske povezave se pravo delo šele zaèenja. Evropski partnerji namreè od Slovenije ne prièakujejo prilagajanja, kot smo bili vajeni poslušati doslej, temveè predvsem jasna stališèa do kljuènih vprašanj svetovne politike ter samostojno razmišljanje; samo tako bo lahko postala dejavni in prepoznavni èlan evropske skupnosti. Pomemben korak na domaèem polju pa je bila postavitev spomenika •rtvam vojnega in povojnega nasilja v Teharjah. Okoli tega vprašanja se je dolga leta bil vroè politièni boj, nazadnje pa je le obveljala predvsem pieteta do mrtvih in politièni konsenz glede samega obele•ja. Spomenik v Teharjah je zato pomemben korak k spravi vseh Slovencev in preseganju medvojnih in povojnih razkolov, ki so usodno zaznamovali tudi Slovence v svetu. Odkritje spomenika so pozdravili prav vsi predstavniki slovenskega dru•benega dogajanja, •rtvam nasilja Revija za Slovence po svetu pa so se poklonili najvišji predstavniki tako politiènega kot cerkvenega •ivljenja. Oktober je za Slovenijo povezan tudi z dnevom reformacije, Primo•em Trubarjem in slovensko knjigo. In tej temi smo v zadnji številki Slovenije pika svet posvetili dol•no pozornost. Protestantizem je namreè pomembno zaznamoval ne le našega slovstva, temveè predvsem slovenskega duha. Kot poudarja profesor Marko Kerševan, nas protestantizem uèi, da se ne smemo zapirati pred svetom, pa tudi ne pasivno sprejemati ideje in zamisli drugih. Naša moè lahko izhaja le iz tega, da si zmoremo zunanje pobude kritièno prisvojiti. O tem bi verjetno znali veliko povedati tudi premnogi Slovenci, ki so v svetu pustili svoj peèat. Eden takih je zagotovo dr. Edi Gobec iz Clevelanda, ustanovitelj slovitega centra za slovensko dedišèino, ki je raziskoval razseljene Slovence in bele•il njihove dose•ke v novih domovinah. Pomemben peèat v svetu je v preteklosti pustil tudi kamniški sadjar in misijonar Franc Pirc, po katerem je v Minesotti poimenovano celo mesto in v njem Kamniška ulica. Tudi o tem pišemo v zadnji številki Slovenije pika svet. Seveda nismo spregledali 70-letnice kulturnega društva Cankar v Sarajevu, kjer smo obiskali glavno tajnico Elizabeto Strunjaš. Pokukali pa smo tudi v Porabje, zbrali celo vrsto pisem iz najrazliènejših koncev sveta, poiskali zanimive povratnike, pobrskali po bogati zakladnici slovenske kulturne dedišèine ter nabrali še kopico zanimivih aktualnih dogodkov preteklega meseca. Vabimo vas, da si revijo še sami ogledate, saj boste v njej zagotovo odkrili še veliko zanimivega. Naroèite jo lahko po telefonu: 0011 386 1 2410 284 ali na e-naslovu: tajka.martinec@zdruzenje-sim.si MARIO JURÈIÈ Builder - Lic. No. 15968 Member Master Builders `Association Homes - Extensions - Bathroom renovations under pinning - Specialising in all concrete work - Repairing concrete cancer - Concrete pools & spas - Landscaping and pavers QUALITY SERVICE - FREE QUOTES - Za slovenske upokojence v Sydneyu in okolici 10 % popust PO BOX 384 Frenchs Forest 1640 Phone: 02 9984 1869 Mobitel: 0425 293 647 ABN 28 589 647 832 enodejanko Potica za škofa ter naslednje leto še enodejanko Miklav•ev veèer. Od leta 1985 naprej je tudi veè let uspešno vodila slovenske radijske oddaje na radiu 4 EB, kjer je naredila radijski izpit za panel operatorja. Bila je velika ljubiteljica balinanja in je uspešno sodelovala pri naših, kakor tudi drugih lokalnih balinarskih društvih. Naj poèiva v miru. So•alje njenemu mo•u Tonetu in hèerki Esteri z dru•ino. Lep pozdrav! Mirko Cuderman, QLD NAJ VPIŠEM NOVEGA ÈLANA v našo slovensko skupnost: Janez Jo•e •AGAR se je rodil 16.9.04 v Canberri. Oèe Marjan in mati Kathy sta dobila prvega sina, Nasha in Eliza pa prvega bratca. Pozdravljeni! Cilka Žagar, Lightning Ridge NSW 20 misli | december 2004 Izpod ognjišèa je prilezla miš, splezala na tram in se zagledala v ogenj. Preplašil jo je Peter, ki se je na glas zasmejal in sedel na rob ognjišèa. Peter je segel po èedro, si jo natlaèil in priprl pod pokrovec •iv ogorek. Stan je zadišal po tobaku. Za rahlo meglo dima pa se je prikazal Petru materin obraz, ves mlad in objokan, prav tak, kakršen je bil tisto jutro. Mama je pravkar prinesla iz hleva golido mleka: “Je•eš, Marija!” se je prestrašila in spustila golido iz rok. Belo peneèe se mleko se je razlilo med razhojene kravjeke in èrno blato. “Maamaa!” je zaklical Petrèek, stegnil obe roèici hkrati in silil iz strièevega v materino naroèje. “Petrèek, Petrèek, Petrèek!” je stiskala mama svojega edinèka k sebi. Ne prej ne kasneje ni pomnil Peter, da bi ga bila mama kdaj poljubila. Takrat pa, dobro se je spominjal, ga je obsipala s poljubi, da mu je kar sape zmanjkovalo. Še stricu Toma•u se je zdelo preveè: “No, Meta, ne snej ga nikar!” je povedal prav poèasi in na pol zasmehljivo izpod košatih brk: “Ti utegne na stara leta biti še v oporo. Fant je èisto •iv in zdrav. Le preobleèi ga boš morala, se mi zdi.” Petra je postalo sram. Zmuznil se je mami iz naroèja na tla, stekel v hišo in se skril za peè. Mama je prišla koj za njim z gorko vodo v pomijniku. Slekla ga je, umila in preoblekla. Peter je priznal, da mu je res malo ušlo, ko je mislil, da je stric Toma• divji mo•. Vekal pa ni, se je pohvalil še mami. In pa da ji bo •e vse povedal, ko bosta sama, je obljubil. V kuhinji je stric Toma• kuhal •gance in topil mleko. Gospod doktor se pa zunaj kar naèuditi ni mogel lepoti pomladnega jutra v bohinjskih gorah. Peter je hitro pozabil prestani strah. Tudi sram ga ni bilo veè. Saj so bili vsi tako prijazni z njim. Videl je samo še petelina, ki je visel na leseni kljuki poleg vrat. Smukal se je okrog njega in obèudoval spreminjajoèe se perje. Prav posebno so mu bile všeè rdeèe obrobljene oèi. Mikalo ga je, da bi mu izpulil vsaj eno pero iz repa. Lepo bi se mu podalo za klobukom. Pa je vedel, da ne sme. Sklenil pa je, ko bo velik, da si petelina sam ustreli. Peter je puhnil dim pod ostrešje in glasno spregovoril: “Èe bo prav, se mi jutri ali vsaj po jutrišnjem zjutraj •elja iz otroških let izpolni. Še veè. Moj petelin bo nosil krivce v repu in ne ravnih peres.” Gospod doktor ni mogel prehvaliti popeèenih •gancev. Kar niè jih ni ostalo. Zato je pa izpraznil svoj nahrbtnik in pustil na mizi dokaj dobrih stvari. Njemu pa je stisnil za slovo še srebrn goldinar v roko. Peter je iztrkal èedro, nalo•il znova na ogenj in spet legel. Plamen je plapolal na ognjišèu, po strmi notranji strani strehe pa so plesale sence preènega tramovja. Zveèer pri lešèerbi je šele Peter povedal mami, kako je vso noè hodil po Lomu. “Vso noè si blodil sam po gošèah?” se je zasmilil materi. “Revèek!” “Res, mama, za roko me je vodila. Z drugo pa je privzdigovala veje, da se nisem opraskal po obrazu. Èez trnje me je pa kar prestavljala. Kadar mi je padel klobuèek na tla, ga je pobrala in me spet pokrila. Ko sem se utrudil, me je polo•ila v mehko posteljico in me odela z belim ko•uhom. Obljubila je tudi, da mi prinese gorkega mleka in velik kos pogaèe. Potem je pa padel petelin predme in stric Toma• je prišel. Posteljica je pa kar zginila. Pravzaprav bi bil moral poèakati dobro •eno. Gotovo me je dolgo iskala. Nisem naredil lepo.” Mati je pritisnila sinèka k sebi: “Angelèek varuh te je vodil, Petrèek.” “Ne, ni bil angel,” je ugovarjal Peter: “Ni imel niè perutnic.” “Potem te je pa sama Mati bo•ja varovala.” “Morebiti, ko sem prav zanjo nabiral cvetje,” je verjel takrat Peter. Sedaj je vedel, da se mu je le sanjalo. Mati je bila do groba preprièana, da je Marija njenega sina sprejela posebej v svoje varstvo. Stric Toma• je pa govoril o belih triglavskih •enah in da utegne Peter biti kdaj v gorah tako doma, kakor nikdo drug ne. Jane z J alen (3) Trop brez zvoncev 21misli | december 2004 Ogenj je pojemal in Peter je zami•al: “Mama! Najbr• jo je Bog zato vzel k sebi, ker bi ji ne mogel jaz sedaj s èim postreèi.” Vzel je iz •epa ro•ni venec, se pokri•al in zaèel moliti: “Verujem v Boga Oèeta, vsemogoènega Stvarnika nebes in zemlje.” Ro•nemu vencu je Peter dodal še dokaj oèenašev. “Hu, hu, hu, huhuhuu,” je zajukala sova v lešèevju na Kraju. Peter je ni veè slišal. Pravkar je bil zaspal. Nad Podrto goro, Rodico in Èrno prstjo se je prièelo svitati. V skalovju, Petru za hrbtom, je zahrkala belka. Iz gošèevja je prigostolel str•ek. Mrak se je hitro umikal jutranji svetlobi. V brsteèem macesnu je zacvilil komatar in hrešèeèe skliceval tovariše. Ves nestrpen je Peter hitro še enkrat pregledal puško, èe je nared, in jo pripravil za strel. Tanko je prisluhnil. Slišal je biti lastno •ilo v vratu. Hipoma se je zdrznil. Glasen frfot je završal skozi somrak. Na poboèje pred njim je priletel škarjevec, usloèil se je in stegnil vrat ter gledal in poslušal, èe je vse varno. Pe- ter je kar drgetal, ruševec je pa rahlo zapihal: “Èu huj.” ZAHVALA Ob nenadni smrti naše sestre MARIJE FRANK rojene GRL bi radi izrekli zahvalo vsem, ki ste nam v teh te•kih dneh stali ob strani. Hvala p. Cirilu in misijonarki Mariji za molitve, sveto mašo in molitveni spomin in vsem, ki ste nam izrazili so•alje, prišli k molitvam in sveti maši. Iskreno so•alje izrekamo tudi mi njenima sinovoma Jo•etu in Tonetu ter hèerkama Vlasti in Mihaeli ter njihovim dru•inam v Sloveniji. Upali smo, da se bomo imeli veliko za povedati, pa je beseda za veèno zastala. Naj draga sestra Marija poèiva v Bogu! Brat Frank Grl in sestre Milka Rebec, Mihelca Konšek in Jo•ica Šabec – vsi z dru•inami. Stal je pa še vedno mirno kakor ulit. Èez kratek èas je zaèuhal moèneje in zamahnil s perutnicami. Peter je vedel, da se ne sme niti ganiti. Petelin je poskoèil in prièel izzivati. Zaropotal je s perutmi, se odgnal od tal, se preletel in potresajoèe zapihal. Naokrog je ostalo vse tiho. Ruševec se je èutil varnega. Našopiril je perje, razprostrl rep, napihnil vrat in zagrulil: “Rukutu kukutu kur.” In je pihal in grulil, poskakoval in plesal, se ropotaje spreletal, se priklanjal, s povešenimi perutmi vozil koèijo in se pomikal èimdalje više po poboèju navzgor. Na strel se pa Petru ni hotel pribli•ati, kakor bi vedel, kje ga èaka smrt. Peter se je spet zdrznil. Prav prek njega je hrumeèe prifrfotal drug petelin in se spustil blizu izzivaèa na slemenu na tla. Zaprašila sta se drug v drugega, odletelo je nekaj perja in pritepenec je odfrfotal naprej, drugam iskat sreèe za svojo mlado zaljubljenost. K zmagovalcu pa je priklokalo dvoje kokošk. Med petjem in plesom se je ruševec pobrigal za zarod. se nadaljuje Veè kot pol leta je •e minilo, odkar sva se vrnila iz Avstralije. Po vseh mesecih so vtisi s popotovanja še vedno •ivi. Ko razmišljava o Avstraliji, si zmeraj za•eliva, da bi jo znova obiskala in spoznala tiste kraje, ki jih med prvim obiskom nisva mogla obiskati. Svoje potovanje po delu Avstralije sva zaèela februarja. Iz zimske Slovenije sva poletela v Sydney, kjer sva ostala tri tedne. Stanovala sva v Merrylandsu, v hiški poleg slovenske cerkve. Iz Sydneya sva z vlakom odpotovala v Melbourne, kjer sva prav tako stanovala v slovenskem verskem središèu. Melbourne je sicer lepo mesto, priznati pa moram, da me je nenehno spreminjajoèe se vreme kar pošteno jezilo. Ko pišem o Melbournu, se moram iskreno zahvaliti zakoncema Vuèko in dru•ini Sommer za njihovo gostoljubje. Iz Melbourna pa v Adelaide, kjer sta naju èakala zakonca Vuzem. Pod njuno streho sva pre•ivela dva nepozabna tedna. Nisva spoznala samo Adelaide, ampak tudi okolico. Tudi iz prijetnega gnezda, kjer sva se poèutila kot doma, sva morala naprej. Tako sva poletela v Cairns, kjer naju je èakal »wicked campervan«, ki sva mu nadela ime »Rozika«. Z Roziko sva prevozila 6400 km. Od Cairnsa po vsej vzhodni obali in bli•njem obalnem pasu, s krajšimi in daljšimi postanki v krajih, ki so se nama zdeli še posebej privlaèni. Peljala sva se vse do Bateman’s Bay-a, od koder sva zavila v Canberro in po nekaj dneh nazaj v Sydney. Po poklicu sem profesorica slovenšèine in ker sem se odloèila za nadaljevanje študija, sem na potovanju prijetno zdru•ila s koristnim. Odloèila sem se, da bom v Avstraliji skušala poiskati Prekmurce, posneti njihov govor in kasneje med študijem raziskati, v kolikšni meri je njihovo nareèje ohranjeno. Ne bom imensko naštevala vseh Prekmurcev, ki so mi pomagali, ker jih je bilo preveè. Zahvala velja vsem Prekmurcem iz okolice Sydneya, Melbourna in Adelaide, ki so si vzeli èas za mene. Pripomogli so k temu, da bo nastala pomembna raziskava o prekmurskem nareèju. Avstralija je s svojo pokrajino, mesti in prijaznimi ljudmi de•ela, v katero se •eliva vrniti. Prve sne•inke smo v Sloveniji •e dobili. Zato pošiljam v toplo Avstralijo lep zimski pozdrav! Katja Meško, Slovenija Lepa Avstralija in prijazni ljudje 22 misli | december 2004 sv. druzina AdELAIDE p. Janez Tretjak, OFM HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION 51 Young Avenue WEST HINDMARSH SA 5007 Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 2903 E-mail: tretjakj@picknowl.com.au ÈLOVEK BI DEJAL, da smo komaj prièeli leto pa se •e bli•amo zadnjemu mesecu, mesecu, ko se bomo duhovno pripravljali na naš najveèji praznik, ko se spominjamo rojstva našega Odrešenika Jezusa Kristusa. V našem verskem središèu bo ves ad- vent vsak petek prilo•nost za bo•ièno spoved in pa ob nedeljah po maši. Za do•iveto praznovanje marsikaj storimo, koliko bolj se moramo kot kristjani duhovno pripraviti, predvsem z iskreno spovedjo. Kadar je èlovek notranje miren, ima èisto vest pred Bogom in ljudmi, takrat se tudi v njem naseli tiha notranja sreèa in mir, le tega si vsi •elimo. BO•IÈNI RAZPORED: Pred polnoènico bomo lahko poslušali stare bo•iène pesmi in bo•ièno zgodbo. Ob polnoèi bo slovesna polnoènica – z ljudskim petjem in petjem zbora. Èe bodo starši pripeljali otroke, bo bo•ièna procesija in bi ob luèkahprinesli Jezusa v jaslice. Na bo•ièni praznik Jezusovega rojstva bo ob 10. uri dopoldne sveta maša z ljudskim petjem. V nedeljo, 26. decembra obhajamo praznik prvega muèenca svetega Štefana. Letos bomo na to nedeljo praznovali praznik svete Dru•ine, zavetnice našega misijona. Po maši bo blagoslov vode in soli. Prav je, da ta blagoslov ohranimo, saj verniki tudi danes uporabljamo blago- slovljeno vodo in sol. Voda je namreè eden od pomembnih simbolov, ki spremlja èloveka v vsakdanjem •ivljenju in pri bogoslu•ju. Sol je kot simbol manj znana, vendar jo radi pomešamo k vsakdanji hrani. V èudovitem sonènem ponedeljku, 4. oktobra je slovenski klub Adelaide pripravil piknik v Sandy Creek v Barossa Valey. Pater Janez mašuje vsak dan v malteškem domu sv. Rafaela za sestre in ostarele. Tako je bilo za praznik sv. Franèiška, 4.10.2004. 23misli | december 2004 Zahvalno pismo patru Janezu in slovenski skupnosti v Adelaidi Dear Pater Janez, On behalf of all the families that had the pleasure of supporting and watching our children participate at the professionally organised Slovenian Concert in Adelaide we would like you to accept our heart felt thank you. Our young people appreciate very much the chance to perform to a different audience in a different state to their home state. They know that what they do at home is appreciated by their parents and grandpar- ents but when people who don’t know them, haven’t seen them grow up, appreciate there efforts, they know for sure that what they are learning and doing is truly worthwhile. The other important point is that the concert provides the young and the not so young an opportunity to meet other Slovenians just like them and have a lot in common. And that there are Slovenians in other states putting together cultural events and hanging on to our precious customs, culture, language and song, even though at times it is difficult, keeping in mind that many participants are now third generation. I think that we can all be inspired by one another. Pater, thank you and your helpers once again. It was a pleasure being involved in such a well organised, hospitable event and best of all it gave us a chance to be together and isn’t that what Jesus wanted for us? Na Silvestrovo, na zadnji dan leta 2004 bo zveèer ob 6. uri sveta maša v zahvalo za vse prejete dobrote leta, ki se izteka. NOVO LETO 2005, praznik Marije, svete Bo•je Matere in svetovni dan miru - praznièna maša bo ob 10. uri za blagoslov in Bo•je varstvo. Rojake v MILDURI in BERRIJU bom obiskal v dogovoru z njimi - v tednu med bo•ièem in novim letom. Praznik svetih Treh Kraljev ali Gospodovo razglašenje praznujemo v Avstraliji na prvo nedeljo v januarju. p. Janez Varnost je zagotovljena: p. Janez z bernar- dinko Heidi, p. Valerijan, p. Ciril, p. Filip. Yours faithfully Lydia Bratina, together with all the parents, Melbourne VIC 24 misli | december 2004 V èetrtek, 30. septembra, se je velika dru•ina Slovencev zbrala v Kew •e ob sedmi uri zjutraj in se z dvema avtobusoma podala na pot v Adelaido, na slovenski koncert, ki ga vsako leto organizirajo slovenska verska in kulturna središèa v Avstraliji. Vsi dobre volje smo se podali na dolgo pot. Zanimiv je bil postanek v Penola in ogled muzeja edine bla•ene v Avstraliji, Mary MacKillop, ki je bila rojena v Melbournu leta 1842 in je umrla v Sydneyu leta 1909. V Penoli je delovala kot redovnica in uèiteljica zapušèenih otrok. Na poti smo videli lepote narave zahodne Viktorije in Ju•ne Avstralije. Vozili smo se med nepreglednimi polji Potovanje iz Melbourna na mladinski koncert v Adelaide Spoštovani rojaki, nastopajoèi in organizatorji! Spoštovani gostje! Danes smo se zbrali na jubilejnem, •e 30. Slovenskem koncertu - ob gostoljubju slovenske skupnosti v Adelaide. Visoka obletnica te tradicionalne prireditve v organizaciji slovenskih verskih in kulturnih središè v Avstraliji izprièuje zavzetost in ljubezen, ki jo je dele•na slovenska kultura in tradicija – èeprav daleè od Slovenije. Vztrajno delo organizatorjev in volja ter znanje nastopajoèih je v ponos slovenski skupnosti v Avstraliji. Hkrati je ob številni udele•bi to prilo•nost za osebna sreèanja in pogovore - ne dvomim pa, da tudi prilo•nost za razmisleke o vlogi mlade izseljenske generacije. Vzpodbudno je delo mladih, ki ob zavedanju in iskanju svojih slovenskih korenin gledajo naprej in v slogu sodobnega •ivljenja išèejo mesto novim poudarkom in prilo•nostim slovenstva v Avstraliji. Ob pomoèi staršev, starih staršev in oblikah organiziranja same skupnosti v Avstraliji, tudi Republika Slovenija poskuša nuditi oporo na razliènih podroèjih: kot jezikovno izobra•evanje, arhivistika, novinarstvo, v zadnjem èasu tudi na znanstveno-poslovnem podroèju. Posebej pa bi na to temo omenil zadnji razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za posvet mladih izseljenskih Slovencev konec oktobra v Ljubljani. Distinguished Guests, It is with great pleasure to welcome you on the 30th Slovenian-Australian Concert. This high jubilee reflects a great deal of un- derstanding how the Slovenian community cherish its cultural and national tradition. Through all its enthusiasm and activities, our community is a proud member of the Australian multicultural society. At the same time, the community role and fo- cus on young generation of Slovene Australians is resting us assured of the same enthusiasm in the years to come. Through evolution and help from first Slovenian emigrant wave in 50´, young generation will take their place. Responsive new home - as found in Australia with fulfilling synergies - and modern life bring new ideas, approach and opportunities. But there is no replacement for our roots. That´s why I will say: see you on next and many more Slovenian-Australian Concerts! Adelaide, 2. oktober 2004 Govor odpravnika poslov veleposlaništva RS g. Bojana Bertonclja rumenega cvetja ‘kanole’ in pozneje med lepimi vinogradi. V veèernih urah smo prišli v naš hotel Rydges v Adelaidi. Imeli smo dobro veèerjo in kmalu vsi utrujeni od dolge poti pospali. V petek zjutraj smo si ogledali Adelaido iz najvišje razgledne toèke Mt Lofty lookout. Narava v okolici Adelaide Hills je zelo lepa in me je spominjala na naše Dandenong Ranges v okolici Melbourna. Zatem smo obiskali zgodovinsko mesto Handorf, ki ima moèan vpliv nemškega naselja. Okrog leta 1836, v èasu naseljevanja Adelaide, je veliko nemških priseljencev zaèelo svoje •ivljenje v tem mestu, ki izgleda zelo ‘evropsko’. Vsi smo bili lepo postre•eni za kosilo v Saša Srkulj, Rafal Kaplon in Melissa Fistriè. 25misli | december 2004 nemški gostilni v središèu mesta. Zatem smo se odpeljali na Glenalg Beach. To izgleda kot pravi adelaidski ‘Gold Coast’ ali naša St. Kilda Beach v Melbournu. Glenalg je eno najlepših naselij adelaidske obale in ima zgodovino, da so v veèini vsi prvi priseljenci Adelaide pristali na tem mestu. Zanimivo je, da je edini tramvaj v Adelaidi, ki povezuje Glenalg z mestom Adelaide. Proti veèeru smo se vrnili v naš hotel, se osve•ili in bili povabljeni na okusno veèerjo in generalne vaje za koncert v slovenski klub Adelaide. V soboto zjutraj so tisti, ki so s seboj prinesli velike in debele denarnice, odšli primerjat cene trgovin Adelaide in Melbourna! Ostali smo si ogledovali lepote veè kot miljonskega mesta. Središèe mesta Adelaide je lepo naèrtovano in ga obkro•a veliko zelenih parkov. Reka Torrens teèe skozi mesto. Adelaida kot mesto me moèno spominja na glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Ad- elaide ima svoj zanimiv stil planiranja mesta in arhitekture. Adelaida je mesto cerkva! Videli smo jih zelo veliko med vo•njo po mestu in ob ogledu mesta. Soboto popoldne je bil èas, ki je bil vzrok, da smo se vsi podali na dolgo pot iz Melbourna, namreè na trideseti slovenski koncert. Nastopajoèi so bili vsi iz Adelaide in Melbourna. Na lepo izpeljanem koncertu je nastopilo 27 prijavljenih, ki so nastopili v petju, recitacijah, glasbi in folklori. Zelo lepo je bilo videti še toliko mladih in ne tako mladih Slovencev, ki so popestrili sobotno popoldne in vsi odlièno pokazali s svojim talentom, da se še zanimajo za obstoj slovenske tradicije in kulture. Okrog enajste ure zveèer smo se veseli vrnili v naš hotel. V nedeljo smo se zbrali za deseto sveto mašo v slovenski cerkvi Svete Dru•ine v Adelaide. Z nami so bili vsi slovenski franèiškani ki delujejo v Avstraliji. To so pater Janez Tretjak, pater Ciril Bo•iè, pater Filip Rupnik in pater Valerijan Jenko. Po maši smo bili zopet povabljeni na okusno kosilo v slovenski klub in bili odlièno postre•eni! Hvala vsem Slovencem v Adelaidi, da ste nas tako lepo gostili! Potem smo se podali nazaj na dolgo pot v Melbourne! Koncert je bil zelo lepo pripravljen in organiziran s skupnimi moèmi adelaidske slovenske skupnosti in s pomoèjo Melbourna. Naj se ob tej priliki zahvalim patru Janezu in vsem, ki so njemu pomagali, da je tridesti slovenski koncert zopet pokazal, da slovenska zavest še moèno •ivi! Vsa zahvala gre tudi gospe Dragi Gelt in gospe Aniti Fistriè za pomoè pri organizaciji koncerta. Ne smemo pozabiti naše gospe Lidije Bratina, ki je tako skrbno organizirala avtobuse, bivanje v Adelaidi in ves ogled Adelaide. Za lepo poèutje na koncertu pa hvala napovedovalkama gospodièni Rosemary Poklar in gospe Lauri Premrl. Prisrèna hvala vsem nastopajoèim, saj brez vas koncerta ne bi bilo! Upam, da smo vsi, ki smo skupaj potovali v Adelaido na ta koncert, veseli sreèanja drug z drugim. Hvala vsem še enkrat za vaše delo in trud. Drugo leto bomo imeli 31. slovenski koncert v Melbournu. Mislimo •e zdaj na to in veselimo se zopet tega sreèanja! Lenti Lenko OAM,Melbourne VIC Sestra Irena Vertaènik - Koren in mama Urška Vertaènik išèeta STANKA PISTOTNIKA. Rojen je bil 19. novembra 1945 v Èrni na Koroškem. Njegov zadnji naslov je bil: Stan Pistotnik, Gange 26 Railway S.A.R. Jamestown S.A. Center za socialno delo išèe FRANCA SUŠNIKA, roj. 10.10.1936, doma iz Stahovice. V Avstralijo je prišel leta 1957 z ladjo ¨Roma¨s pomoèjo ¨Austra- lian Austrian Assisted Passage Scheme¨. Naprošamo vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, da to sporoèi veleposlaništvu RS v Canberri. Hvala! ELICA RIZMAL je urednica slovenskega programa radia SBS, ki oddaja iz studia v Melbournu ob nedeljah in ob torkih od 8. do 9. ure dopoldne. Ob nedeljah lahko poslušajo poslušalci v Sydneyu in Melbournu, ob torkih pa po vsej Avstraliji. Takole smo jo našli, ko je lovila vtise s 30. slovenskega koncerta v Adelaidi, 2. oktobra 2004. Kaj sta povedala Peter, Anita, mama Justi in stara mama Bole, so pa poslušalci slišali. 26 misli | december 2004 1954 -1964 Petdeset let mineva letos od pomembne odloèitve, da se ustanovi slovensko društvo - od zaorane ledine njive, kjer se je sejalo seme, ki je bogato obrodilo v zlato •etev. 19. decembra 1954 je bil ustanovni obèni zbor, kjer je bil sprejet osnutek pravil in odloèili so se za ime organizacije: Slovenski Klub Melbourne. Tako je bil postavljen temelj slovenskemu društvenemu udejstvovanju, na katerega rezultate lahko danes s ponosom ka•emo vsakomur širom Melbourna. Sledil je prvi redni obèni zbor, izid prve številke Vestnika, osnovanje pevskega zbora in upokojenske dru•ine, udele•be na raznih festivalih, prièetek prvih razgovorov o organizaciji nabirke za Dom v Melbournu, razni izleti in pikniki, prvi kulturni veèer s pestrim sporedom, prvo sodelovanje na festivalu Moomba, razstava na Royal Melbourne Show, športni odsek je organiziral prvi lov na zajce, dramske prireditve; 1. maja 1960 podpis pogodbe o nakupu Doma, avgusta prvi vpis v slovensko šolo; naèrti in organizacija zveze slovenskih društev v Avstraliji leta 1961; izid prve slovenske knjige leta 1962; osnovanje knji•nice, prva slovenska razstava slikarskih del, romanja, izbor kraljice nageljnov in lepotice plesa, organiziranje pomoèi •rtvam potresa v Skopju leta 1963, odprto prvo balinišèe leta 1964 na vrtu Doma v Carltonu. Zrna ljubezni do Slovenije so bila vsejana v vsako slovensko prireditev. Vkljuèeno je bilo hrepenenje po sreèi, ljubezni, veselju, upanju na boljše èase. Upanje in ponos Slovencev, ki so leto za letom prihajali v Avstralijo, je bilo zlito v seme in rodili so se uspehi. ZLATA •ETEV - GOLDEN HARVEST Slovensko društvo Melbourne je 20. novembra 2004 praznovalo zlati jubilej Še vedno mogoèno doni slovenska pesem v naši sredi. 1965 -1974 Zrna ljubezni so bila vr•ena na plodna tla, rodil se je moèan klub, ki je povezoval Slovence, da so skupno praznovali, se veselili in se tola•ili v èasu bolesti. Veè zrn je bilo vsejanih, veè zrn navdušenja, pridnosti, zagnanosti in novo zemljišèe je bilo kupljeno, prièela se je gradnja današnjega središèa – lep klas uspehov v snopu jubileja, •etev mnogih prostovoljnih ur ob sobotah in nedeljah. Sledilo je veliko kulturnih prireditev, športnih tekmovanj, nogomet in balinanje, gostovanje prvega slovenskega ansambla iz Slovenije, izbira lepotic, dramske prireditve, filmski veèeri, sestavljen je bil odbor za gradnjo novega središèa v Elthamu, nakup zemljišèa, blagoslov zemljišèa, ustanovitev •enske sekcije, prodaja Doma v Carltonu, izkopani so bili temelji za novi dom v Elthamu leta 1974, nogometno moštvo je postalo prvak nedeljske lige nogometne zveze Viktorije. Na zemljišèu je bilo zgrajeno novo balinišèe, praznovanje 20 letnice kluba je bilo praznièno in s ponosom so si èlani in prijatelji lahko ogledovali uspehe zadnjih let. G. Bojan Bertoncelj èestita v imenu veleposlaništva RS predsednici SDM Mileni Brgoè. V ozadju voditelja slavja Andrew Fistriè in Anica Markiè. 27misli | december 2004 In klasje uspehov se je blešèalo ob vsakem nastopu, ob vsakem koraku, ob vsaki lopati, ob vsaki opeki: vsaka pesem, vsaka slovenska beseda je bilo zlato zrno v klasju uspehov. Nihèe ni pozabil Slovenije – tiho je ljubezen do rodne domovine tlela v srcih do domaèe vasice - spomini na otroštvo so se prepletali z do•ivetji in upanjem v Avstraliji. Zrna ljubezni, katera so bila prinešena v srcih, zrna luèi, zrna rodovitne, domaèe pšenice so kalila na tujem. 1975 – 1984 Leto za letom so èlani sejali zrna ljubezni do slovenske besede, gojili materin jezik, s pesmijo praznovali praznike, s poezijo obogatili kulturne veèere, s plesom popestrili programe. Kljub neštetim zaprekam, neprijetnostim, skrbem in te•avam, je društvo uspevalo s športnimi tekmovanji in v dru•abnem •ivljenju. Od poni•nega zaèetka, z nekaj funti dobièka, a s pridnim delom in po•rtvovalnostjo odbornikov, èlanov in prijateljev, je pot napredovala do lepega središèa, ki je vzgled slovenski skupnosti in avstralskim prijateljem. Vsakoletnim prireditvam in športnim tekmovanjem so se pridru•ile še nabirka za •rtve neurja v Darwinu, prva slovenska radijska oddaja, ustanovitev mladinskega odseka, pomoè •rtvam potresa na Goriškem, leta 1977 ustanovitev lovsko-ribiške dru•ine, Vestnikova prva likovna razstava in 1978 uradna otvoritev slovenskega kulturnega in razvedrilnega središèa na Elthamu, ustanovitev slovenske šole, leta 1979 otroška razstava ob letu otroka, izdaja otroške knjige, praznovanje 25-letnice društva z odkritjem znamenja umrlim èlanom društva, otvoritvijo šolskega in mladinskega poslopja in bogatim kulturnim program z nastopom folklorne skupine, sodelovanje na Moombi, zbiranje Mamice leta, obiski sorojakov, 1982 nastop novega pevskega zbora, otvoritev pokritih balinišè, gostovanje slovenskih oktetov in osebnosti Slovenske izseljenske matice, otvoritev knji•nice; SDM je bilo vkljuèeno v Koordinacijski odbor slovenskih organizacij Viktorije. Pravijo, da je uspeh otrok poguma - vsako leto toliko velikih mo•, ki so s svojimi •ulji neštete ure pre•iveli pri centru, katerega spoznava tudi druga generacija. 1985 – 1994 Dom je bil sad neizmerne ljubezni do slovenstva. Nihèe ni mogle prešteti ur dela z lopatami, ne ure kopanja, zidanja, pleskanja, ne dela pri urejevanju notranjosti in okolja, vaškega trga, vodnjaka, ne ur priprav v kuhinji, v šoli, pri prireditvah in tekmovanjih. Sledilo je veè obiskov iz Slovenije, športne prireditve, letni ples z izbiro lepotice slovenske skupnosti in kraljice dobrodelnosti, razne prireditve, izleti in tekmovanja. Leta 1985 je bila dokonèana tudi lovska koèa s strelišèi za zraèno puško, vsakoletni velikonoèni piknik, materinski in oèetovski ples, kot tudi balinarski in lovski plesi. Leta 1986 je bilo veè obiskov iz Slovenije in Amerike, nadaljevanje upokojenske dru•ine z rednimi sreèanji, sreèanje ob 40 letnici taborišèa v Bonegili – spet so o•iveli spomini na rumena •itna polja v Sloveniji. Toliko let je •e minilo od odhoda. Organizirana so bila tekmovanja v bilijardu, šahu, košarki, tenisu, nogometu in èlani druge Plesalka Natasha Pišotek z Alexandrom Pišotek. 28 misli | december 2004 generacije so pristopili k društvenemu odboru. •e smo pred 35 letnico obstoja društva: veliko praznovanje z bogatim kulturnim in športnim programom, obiski iz Slovenije, med njimi tudi prvi slovenski politiki, pripravljalci nove demokratiène, svobodne Slovenije; Avstralija je priznala Slovenijo in gostje iz Slovenije so se vrstili, društvo jim je bilo prijazen gostitelj s kulturnimi programi. Športna tekmovanja so se nadaljevala, kot tudi delo za oskrbovanje središèa. Nove ideje so uporabljali mladi in modernejše prireditve so se pridru•ile tradicionalnim, kot Trivia Night, Car Rally, Bikeathon, Country Western Nights, Disco dances. Vsa leta so pridne •ene skrbele za prehrano za delavce in prijatelje, ob plesih in raznih slavnostih. Mnogo prireditev, ansamblov, humoristov, kulturnih delavcev je obiskalo središèe in vedno so se poèutili prijetno in domaèe med domaèimi ljudmi na hribu. Ponovno se je uredila nogometna ekipa, z delom je zacel vrtec, sledilo je praznovanje 40 – letnice društva, s pogledom v ogledalo, s pregledom zgodovinskih dogodkov društvenega •ivljenja. Ves trud èlanov in prijateljev se je strnil v klasje, zlato klasje prièakovanja, bogato, moèno klasje, katerega polagamo v zgodovino društva. Tudi mladi prepo- znavajo bogastvo društve- nega •ivljenja in sloven- ske kulturne dedišèine. Plesna skupina prinaša klasje, snop uspehov preteklosti, skupno s cvetjem njihove domovine Avstralije. Zlato klasje krasi zavijaèke in avbe, katere nosijo dekleta in •ene v gorenjskih narodnih nošah, rdeèi waratah pa po•ivlja zlati snop zgodovine duštva, ki je bilo rojeno v tolikem navdušenju in ljubezni. 1995 – 2004 Prinašamo klasje v svojem naroèju, klasje uspehov, klasje sreèe in zadovoljstva. Upokojenska dru•ina je praznovala 25-letnico, sledilo je sreèanje vseh deklet lepotic plesa, slovenske skupnosti - kraljic dobrodelnosti, napisana in uglasbena je bila himna slovenskega društva, ki poje o elthamskem grièu, kjer stoji dom, kjer se rojaki shajajo in rajajo, kot so nekoè doma, kjer bo bor zelenel, domaèe pravljice šumel, slovenski duh •ivel, dokler bo Eltham pel. Vedno veè pozornosti je bilo namenjenih potrebam središèa z vzdr•evanjem, popravilom, dodatki in prenovi. V letih 1998 in 1999 je bilo veliko prenove v središèu, veliko delavnih ur so •rtvovali delavci in odborniki. Za 45-letnico društva spet veliko praznovanje, z gosti in kulturnim programom. Toliko Milena in Jo•e Brgoè sta na dan praznovanja obhajala 39. obletnico poroke. Èestitamo! Pevski zbor Planika pod vodstvom Rolanda Carmodya. V imenu Slovenskega drušva Planinka Brisbane, ki bo v februarju 2005 sklenilo svoje obhajanje zlatega jubileja, je predsednici in podpredsedniku SDM Miru Ogrizku izroèila darilo predsednica Planinke Marica Podobnik. 29misli | december 2004 Cenjeni èlani in prijatelji Avstralske slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa. Pred nami je Božiè in zato je primerno, da Vas v imenu UO ASK pozdravimo in •elimo za bli•ajoèe se praznike lepo praznovanje v krogu Vaše dru•ine in prijateljev ter veliko vsega dobrega v novem letu. Bo•je Dete naj Vam nakloni svoj mir in blagoslov, v prihodnjem letu pa veliko sreèe, zdravja in uspeh v vsem Vašem trudu in prizadevanju. Istoèasno •elimo spregovoriti tudi o delu organizacije ASK, ki se bo moralo nekoliko spremeniti. Kot veste, je v letošnjem letu prenehal delovati najbolj aktiven Narodni svet Victorije. Tudi drugi Sveti so •e nekaj èasa manj aktivni, kljub temu, da je vsak posameznik še kako delaven v svoji skupnosti. Èlani ASK pa se aktiviramo le za posebne prilo•nosti in po potrebi. Glavna naloga ASK je ves èas bila povezovalne narave, saj so Narodni sveti nudili èlanstvu priliko za aktivnost in medsebojno povezavo. Ko prehajamo iz enega obdobja v drugo, se moramo vprašati, kako prilagoditi naše aktivnosti? V bli•nji bodoènosti bo potrebno spremeniti tudi Ustavo (Pravila ASK), kar Vam bomo predlagali ob dani prilo•nosti. •e veèkrat smo slišali ali celo sami stavili vprašanje, èe je Avstralska slovenska konferenca še potrebna. Do manjše mere so se s tem vprašanjem ukvarjale tudi nekatere druge Konference, nekatere so celo prenehale delovati, vendar je veselje videti, da so med zelo aktivnimi še vedno Primorska Konferenca, Kanadska, Argentinska, Nemška, Angleška itd. Kaj bomo dosegli, èe Avstralska konferenca preneha delovati? Odtegnili bomo podporo Svetovnemu slovenskemu kongresu, ki zelo prizadevno povezuje vse obstojeèe Konference po svetu, ki poleg mnogih koristnih dejavnosti uspešno prireja vsakoletne Tabore slovenskih otrok po svetu in svetovne konference slovenskih znanstvenikov, zdravnikov, arhitektov, gospodar- stvenikov, glasbenikov in raznih drugih strokovnjakov. SSK je postal ugleden del slovenske civilne dru•be, ki povezuje Slovence po svetu in je tudi v demokratièni Sloveniji neobhodno potreben. S svojim marljivim in predvsem varènim delovanjem se je povzpel med najbolj uspešne organizacije, ki zastopajo izseljence. Konference v posameznih de•elah pa tvorijo èlanstvo SSK in so pomembni èleni verige, ki povezuje slovenski •ivelj iz vsega sveta. Avstralsko slovensko socialno in športno Melbourne društvo zlati jubilej slavi, na to obletnico smo lahko ponosni vsi. Upanje je, da nekaj let bo •ivele še. Mnogi prvi zaèetniki so odšli v sveta nebesa, nasledniki pa na razne naèine ma•ejo zadnja kolesa. Pred 50. leti je bil gol eltamski griè, danes prepeva med košatim drevjem ptiè: “Pridite si ogledat slovenski gozd!” Bog blagoslovi po svetu delaven slovenski rod! Marcela Bole ur prostovoljnega dela in skrbi! Mladina je sodelovala v veliko veseljeh starejših, katerim dom pomeni tako bogastvo. Veè obiskov iz Slovenije je popestrilo vsakoletne prireditve in športna tekmovanja, èlani so se zdru•ili tudi za izlete in razlièna potovanja. Odprta vrata vsakomur in vsem èlanom. je bila dolgoletna poslanica društva - vedno so bili znanci in prijatelji sprejeti z nasmehom in lepo besedo. Šolski razred je zaprl vrata zaradi pomanjkanja uèencev - ni pa zmanjkalo dobre volje, navdušenja in prièakovanja. Vedno je nekaj novega v domu, vedno nekaj prenovljeno, dodano in olepšano. Leto zlate •etve je pogled na vse uspehe, na neštete ure v dru•bi prijateljev in èlanov, Slovencev, na hribu. Jubilejno leto zlate •etve je pogled v polno naroèje zbranega klasja, rodovitnega društvenega •ivljenja. Pravijo, da ni vse zlato, kar se sveti, vendar današnje klasje je zlato zaradi popolne dolgoletne predanosti in nesebiènosti èlanov. Lepo je slišati slovensko besedo in pesem, ki se strne v krono, kot simbol notranje povezanosti. Draga Gelt Avstralska slovenska konferenca Svetovnega kongresa 30 misli | december 2004 ASK v Avstraliji je •al bila »sporna« •e od ustanovitve dalje za nekatera društva, èeprav brez tehtnega vzroka. Kljub našemu prizadevanju, da bi ne konkurirali obstojeèim organizacijam in jim z našim obstojem ne odvzemali èlanstva. Prav zato je od vsega zaèetka Slovenski Narodni svet ACT namerno tesno sodeloval s Slovenskim društvom v Canberri in uspešno podpiral osamosvojitev Slovenije. Nekatera društva so •al s svojim pravilnikom prepovedala podporo ASK in se niso hotela ukvarjati z narodno politiènimi vprašanji. V sklopu SSK je ASK narodna organizacija in v nièemur ne tekmuje z društvi, spodbuja in ohranja slovensko zavest, s štipendijami podpira uèenje slovenskega jezika ter šèiti enakopravne pravice Slovencev po svetu. V tem je ASK narodno politièna organizacija, ki deluje na narodnem in kulturnem podroèju in ne more nikomur škoditi, ampak le koristiti društvenim organizacijam in vsesplošnemu slovenstvu. Društva, ki so se branila politiène dejavnosti, bi jim delovanje ASK moralo biti spodbudno. Med vsemi Konferencami je najbolj uspešna Slovenska konferenca, ki bi nam lahko bila za vzor, vendar deluje v popolnoma drugaènih razmerah. Njeno delovanje je osredotoèeno v Sloveniji, kjer se èlanstvo lahko sreèuje in prireja zelo uspešne ‘Veèere izza kongresa’, predavanja in pomembne prireditve v podporo ali v protest vsakovrstnemu narodnemu in politiènemu dogajanju doma in po svetu, kadar je potrebno. Zaradi ogromnih avstralskih razdalj med èlani, je UO nemogoèe organizirati redne seje vseh pridru•enih èlanov, (kot delujejo Društva), zato nam je povezava mo•na le prek interneta in s korespondenco. MATIJA CESTNIK je mojster televizijske kamere. •e veè let pridno bele•i na video posnetke mnoga dogajanja slovenske skupnosti v Melbournu. Delal je tudi za slovenski program televizijskega kanala 31, ki pa od lanskega leta veè ne oddaja slovenskega programa. Matija je lovil dogajanje ob praznovanju 3. obletnice posaditve sadike najstarejše vinske trte na McWilliams Vineyards v Yarra Ranges v nedeljo, 7. novembra 2004. Navdušujemo se lahko v dose•kih slovenstva in naše ogorèenje nad krivicami lahko izra•amo s protesti. Tudi ti bodo uspešni, èe bodo izra•eni z dovolj moènim glasom in mno•iènim odzivom. Radi smo podpirali in še bomo podpirali vredne narodne projekte SSK in drugih Konferenc. Upravni odbor ASK Vas v juniju-juliju 2005 vabi na potovanje v Slovenijo in romanje ̈ Po poteh muèencev 2005¨. Ob 60. obletnici mno•iènega izseljenstva in tragiènega poboja rojakov po vojni, bomo obiskali mno•iène grobove pobitih v juniju prihodnje leto. Spomnili se bomo vseh tistih rojakov, ki so bili med begunci pred 60.leti in so •e med mrtvimi. V Sloveniji se poleg spominskih komemoracij nameravamo udele•iti tudi okrogle mize na izseljenskem Taboru, ki ga organizira Društvo Slovenija v svetu. Na to enkratno potovanje Vas vabimo v upanju, da bomo zdru•ili naše sreèanje ljudi, ki dobro v srcu mislimo. Gospa Meta Lenarèiè pa prav v tem èasu organizira potovanje v Slovenijo in obisk Lemonta v ZDA, zato se pridru•ite, èe •elite potovati okoli sveta. ASK organizira v avgustu 2005 avstralsko turnejo Noneta Liguster, •enskega kvarteta Vita in tria Stor•iè, naših starih prijateljev. Slovenska društva, Verske cen- tre in Vas iskreno prosimo za podporo te turneje, ki nam bo nudila vrhunski u•itek v predvajanju slovenske kulture. •e v naprej se Vam iskreno zahvaljujemo za podporo njihovih prireditev. Pove•ite se z nami na spletni strani ali nam pišite s predlogi ter prito•bami. Še enkrat Vam za praznike •elimo obilo Bo•jega blagoslova in Vas iskreno pozdravljamo. Cvetko Falež l.r. (predsednik) www.geocities.com/ausslokon Jo•ica Gerden l.r. (tajnica) 1 Charles Court, Mildura VIC 3500 31misli | december 2004 Mešani pevski zbor iz Zreè pod Pohorjem je pred nedeljsko sveto mašo 31. oktobra 2004 napolnil cerkev v Kew z ubranim petjem lepih slovenskih pesmi. Zbor vodi Mojca Koban-Dobnik, predsednica zbora je Lojzka Šprajc. Na svoji poti po Avstraliji so se sreèali tudi z mnogimi rojaki in marsikje zapeli. Hvala Mauri Vodopivec in njememu sinu Ivanu za zvesto pošiljanje znamk za objavo! Znamke vseh vrst in rabljene telefonske kartice Dragi prijatelji misijonov, iskreno se zahvaljujem za pomoè, ki ste mi jo izkazali pri moji akciji, katera se še nadaljuje. Znamke in telefonske kartice še naprej lahko pošiljate na moj naslov: Saksida Franc, Ulica Biasoletto 125, Trst – Trieste, Italija. Obenem pa Vam vošèim in •elim sreèen Bo•iè ter obilo blagoslova in Bo•jega varstva v novem letu 2005. 32 misli | december 2004 KLUB PANTHERS, ST JOHNS PARK-TRIGLAV Piše Martha Magajna PRIZNANJA »SLOVENCEM LETA V NSW« ROBERT RUDOLF - slovenski študent leta 2004. Mladi Robert, sin Ivana in Marinke Rudolf iz Wollongonga, je dobil priznanje za izredne dose•ke v kategoriji univer-zitetnih študentov v slovenski skupnosti. V èasu, ko je bil predlagan za nagra- do, je bil študent na univerzi v Wollon- gongu, kjer je študiral kar dvojni program, pravo in komercialo, poleg tega, da je veliko èasa posveèal tudi aktivnostim v slovenski skupnosti v Wollongongu. V preteklosti je bil nekaj let èlan folklorne skupine kluba in prepeval je tudi v pevskem zboru kluba. Še vedno pa je tudi aktiven v Slovenskem klubu Planica, kjer pogosto prostovoljno pomaga pri razliènih opravilih, ki so potrebna v klubu. Leta 2002 je prejel štipen- dijo slovenskega Mini- strstva za zunanje zadeve za študij slo- venšèine na univerzi v Ljubljani, kjer je tudi izboljšal svoje znanje slovenšèine. V zadnjih mesecih je •e opravil diplomo iz obeh predmetov in to: pravo z »Honors« in komercialo z »Distinction« in se tudi •e zaposlil pri pravniški firmi Griffin Vincent Lawyers v Sydneyu, pri tem pa še vedno najde èas, da pride nazaj domov in pomaga pri slovenskem radijskem programu na VOX- FM106, 9 v Wollongongu, kjer dela •e nad deset let. Fant, kot je Robert, je v pravi ponos svoji dru•ini in tudi slovenski skupnosti in prav gotovo zaslu•i »Slovenian of the Year Award«. Èestitamo, Robert, in vse najboljše! Novi odbor kluba Panthers St Johns Park-Triglav za prihodnji dve leti. Konec oktobra je bil v klubu Panthers Triglav letni obèni zbor kluba, na katerem se je izbral novi odbor, ki bo vodil dru•abno •ivljenje kluba za naslednji dve leti. Po pogodbi z upravo klubov Panthers je odbor kluba Panthers Triglav vedno sestavljen tako, da je v odboru najmanj pet odbornikov slovenskega rodu Robert Rudolf in •upan mesta Fairfield g. Nick Laliæ. Novi odbor kluba, z njimi zastopnik matiènega kluba Panthers Penrith Don Elks in generalni manager kluba Panthers Triglav, Andrew Gardner. 33misli | december 2004 Predsednik balinarjev Emil Fabjanèiè èestita najboljšemu balinarju leta 2004, Karlotu Samsa, za pokal, ki mu ga predaja lanski najboljši balinar, Lojze Magajna. DRU•ABNO •IVLJENJE Za po•ivitev dru•abnega •ivljenja poskrbi uprava kluba z organizacijo razliènih zanimivosti. Tako so èlani skupno sledili dirkam za Melbourne Cup na velikem ekranu in èlanice so se temu primerno tudi postavile s klobuki, kot se za ta dan spodobi. Zadnja delovna skupina, ki je dokonèala balinišèa. in štirje odborniki Avstralci, tako, da imamo Slovenci vedno veèino v odboru. V letošnjem odboru je veèina odbornikov ostala ista kot prej, do zamenjave je prišlo samo pri enem odborniku, ko je Emil Fabjanèiè predal dol•nosti mlajši generaciji, to se pravi, na njegovo mesto v odboru je stopil Branko Fabjanèiè. Tako je sestav odbora takšen: predsednik je Peter Krope, podpredsednik Walter Šuber, ostali odborniki: Franc Valenèiè, Silvo Pahor in Branko Fabjanèiè in Avstralci: Stephen Minor in John Rapinette (oba zastopata Rugby skupino), Vic Zappia (zastopa nogomet) in Iris Tant, ki zastopa splošno èlanstvo kluba. Novi èlan odbora Branko Fabjanèiè pravzaprav ni nov, saj izhaja iz dru•ine Fabjanèièev, ki so vsi •e skoraj pol stoletja eden od trdnih stebrov, na katerih je vedno slonel klub, posebno pa še balinarska sekcija. Branko, ki je po izobrazbi raèunovodja, nam je v starih èasih prostovoljnega dela vedno vodil klubske knjige (to je bilo še prej, preden smo prišli v finanène te•ave), iz klubskega dela pa se je umaknil, ko si je ustvaril dru•ino. Sedaj je zaposlen pri podjetju Davco Construction kot »Customer service manager«. Ima dve hèerki, ki obiskujeta Slomškovo šolo v Merrylandsu. Njegova •ena Julie, ki je tudi iz dobre stare triglavske dru•ine Vrhovih, je po poklicu uèiteljica in vèasih v te•avah tudi priskoèi na pomoè Slomškovi šoli. Zelo smo ga veseli, da se je spet vkljuèil v odbor in preprièani smo, da nam bo v pomoè. Dobrodošel, Branko! BALINIŠÈA SO GOTOVA! Predelava triglavskih balinišè je konèana in prav lepo izgledajo. Na delovne dneve je izgledalo, kot da so balinišèa prevzeli »Grey Power« delavci, saj nas je veèina èlanov, ki so sposobni za tako delo, •e upokojenci. Mnogi so bolehni ali jih muèi revma, je pa še vedno med nami mnogo strokovnjakov, ki so kljub te•avam in boleèinam še vedno opravili po nekaj uric dela s takimi ali drugaènimi orodji 34 misli | december 2004 in stroji, ki so jih prinesli od doma. •eleli bi se iz srca zahvaliti vsem delavcem: Karlotu in Hedviki Samsa (Hedvika je pokazala, da je še prav spretna z lopato!), Jo•etu Pahorju, Tonetu Uršièu, Tonetu in Emilu Fabjanèièu, Emilu Kukovcu, Emilu Lozeju, Emilu Hrvatinu, Rudiju Gerdevièu, Jo•etu Fišerju, Mirotu Severju,Tonetu Šuštarju in ne nazadnje tudi samemu predsedniku Petru Kropeju, ki je sicer samo podporni èlan balinarske sekcije, za lopato in samokolnico pa je prijel prav tako pridno, kot vsi drugi. Ne smemo pa pozabiti tudi tehniènega vodje balinarjev Lojzeta Magajna, ki je delal vse delovne dni s krampom, lopato in orodjem, zraven pa še vedno vsak dan dela na balinišèih, dodaja pesek in po veèkrat vleèe te•ki valjar od enega konca vsakega balinišèa do drugega, da bi se balinarske steze dobro utrdile. (Èe smo katerega od delavcev pozabili omeniti, naj nam oprosti, ni bilo namerno!). V soboto, 13. novembra 2004, je na prvem veèjem tekmovanju na prenovljenih balinišèih lanski najboljši tekmovalec Lojze Magajna predal prehodni pokal najboljšega balinarja letošnjemu zmagovalcu, Karlotu Samsa. Èestitamo, Karlo! SREÈANJE Z GOSPODARSKO DELEGACIJO SLOVENIJE IN ANSAMBLOM SVETLIN Sredi novembra je bil klub Panthers Triglav do zadnjega kotièka napolnjen z ljudmi, ki so se •eleli sreèati z gospodarsko delegacijo dr•avnega Urada za razvoj in poslovno sodelovanje Slovencev po svetu, èe pa po pravici povemo, pa je bilo še veè Slovencev, ki so •eleli slišati ansambel Svetlin, za katerega smo slišali same pohvale s strani vseh, ki so imeli prilo•nost poslušati njihove nastope. Sreèanje je bilo organizirano zelo v naglici s pomoèjo Generalnega Konzulata Republike Slovenije v Sydneyu, Avstralsko- slovenskega instituta v Sydneyu in slovenske uprave kluba Panthers Triglav. V zelo kratkem in omejenem èasu je vsem prizadetim uspelo organizirati odlièno sreèanje, katerega se je udele•ilo veèje število slovensko-avstralskih poslovne•ev, zastopnikov uprave matiènega kluba Panthers in drugih, ki so z zanimanjem spremljali video-predstavitev zainteresiranih slovenskih podjetij, ki so v tej akciji sodelovala. Ansambel Svetlin je bil še boljši, kot smo prièakovali. Škoda je le, da niso ostali med nami dalj èasa in da se niso imeli prilo•nosti pokazati širši slovenski skupnosti, kot je bila zbrana v dvorani kluba Pan- thers Triglav. Pa mogoèe drugiè, fantje! In èakamo na nove CD-je. Ansambel Svetlin v klubu Panthers St. Johns Park-Triglav. Z njimi je predstavnica slovenske gospodarske delegacije Irena Pernat, èastni generalni konzul RS g. Alfred Bre•nik, na sredi fotografije njegova soproga Jeny, podjetnik g. Dušan Lajovic (skrajno desno) in predsednik kluba g. Peter Krope (prvi z leve). 35misli | december 2004 Že nekaj èasa je minilo, ko smo zaèeli pogovor s Slovensko-avstralskim društvom v Sloveniji o mo•nosti obiska ansambla Svetlin v Avstraliji. Med tem smo bili in smo vedno zelo zaposleni v slovenski skupnosti v Viktoriji, saj imamo vsak teden razliène predstave po društvih. Vsako drugo leto pripravljamo slovenske festivale pod vodstvom SSOV (Svet slovenskih organizacij Viktorije), kateri je bil letos •e deveti v osemnajstih letih. Praznujemo razne obletnice in sprejemamo obiske preko lu•e, katere vedno pogostimo. Torej prišel je tudi dan, ko smo sprejeli prijazne obraze ansambla Svetlin – skupino, ki predstavljajo veselo domaèo narodno zabavno glasbo s petjem. Z njimi je bilo še pet drugih gostov, vkljuèno z voditeljem, zastopnikom Slovensko– avstralskega društva Slovenije, Matejem Bala•icem. V èetrtek, 4. novembra, smo jih prièakali na letališèu v Melbournu. Bilo nas je lepo število s parom v narodni noši. Bili so dele•ni lepega sprejema s starim slovenskim kršèanskim obièajem ‘s soljo in kruhom’. Tudi vesela glasba se je zaslišala. Mimoidoèi na letališèu so ji vsi prisluhnili. Takoj smo se spoznali med seboj in se razdelili po avtomobilih ter se odpeljali na slovensko društvo Jadran. Tam smo bili vsi pogošèeni z bogatim in okusnim zajtrkom. Ob prihodu v društvo so gostje dobili darila – klobuk SŠD Jadran, kar je •e navada, da si odnesejo spominèek. Goste smo namestili v verskem in kulturnem središèu v Kew in tudi po privatnih domovih. V petek, 5. novembra, smo jih sprejeli na SAK-ŠD Planica. Ogledali so si vse prostore. Z zanimanjem so si ogledovali slike – arhiv, iz katerega je razviden naš zaèetek dela, obstoja in napredek društva Planica. Z zaèudenjem so poslušali, kako Slovenci po svetu veselo delamo, da ohranimo svoj jezik, kulturo – svojo identiteto. S ponosom povemo, da je vse to narejeno z ljubeznijo in prostovoljnim delom za obstoj slovenstva na peti celini. V petek zveèer so •e nastopili v nemškem klubu Tivoli ter tam zabavali obèinstvo, saj so tudi v Evropi znani kot ‘Svetlin’ in ‘Die Alpen Swingers’. V soboto zveèer so nastopili na SD Planica, kjer so zabavali polno dvorano z veselo godbo in petjem do ranega nedeljskega jutra. Navezala so se prijateljstva in pogovorov ni manjkalo. Ljudje so kupovali zgošèenke za spomin, da se bodo še naprej slišali veseli glasovi prijaznih muzikantov, ki so se od nas poslovili in odšli proti severu, v toplejše kraje, kajti vreme v Viktoriji jim ni bilo naklonjeno. Svet slovenskih organizacij je vsem gostom podaril spominke – kenguruje, da jih bodo greli. Majhen spomin je darovalo tudi društvo Planica. Ob prejemu svinènikov so obljubili, da nam bodo pisali, ko se vrnejo domov. V spominsko knjigo so se vsi èlani ansambla podpisali z •eljo, da se še kdaj vidimo ‘Down Under’. Izjavili so, da so z veseljem zabavali mno•ièno in veselo publiko. Mi pa se •e dolgo nismo imeli prilike veseliti se s tako vrhunskim ansamblom, kot je bil nepozabni ‘Svetlin’. Hvala! Odbor SSOV se zahvaljuje vsem dru•inam kakor tudi verskemu in kulturnemu središèu Kew, ki so sprejeli goste v èasu bivanja v Viktoriji. V nedeljo, 7. novembra, pa so zabavali številno publiko na McWilliams Lillydale Vineyards, kjer je bila •e tretja obletnica posaditve ‘Stare trte’ iz mariborskega Lenta na avstralska tla. Prisotni so bili tudi številni avstralski gostje. Od blizu in daleè so se vrstili obiskovalci. Mnogo obrazov iz prejšnjega veèera se je tukaj zopet zabavalo. To je dokaz, da so se nam fantje s pevko zelo priljubili, kar dolgo ne bo pozabljeno. Lucija Srnec, uèiteljica slovenskega jezika, tajnica SSOV Ansambel Svetlin na Slovenskem društvu Planica v Melbournu Matej Bala•ic, voditelj gospodarske delegacije, v dru•bi z lastnikom vinarne g. Maxom McWilliamsom in igralcem Johnom Woodom. 36 misli | december 2004 37misli | december 2004 Dom poèitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domaèem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domaèa hrana, vesela dru•ba, popolna zdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu poèitka ob cerkvi v Kew. Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbeti vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni na osnovi posameznikovega premo•enja, temveè na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege. Ste mogoèe sami •e razmišljali, kakšno bi bilo •ivljenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval usluge slovenskega doma poèitka, ali pa •elite kaj veè vedeti? Potem je res najbolje, da èimprej poklièete upravnico gospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren èas ogleda Doma. Ker je zadnje èase med Slovenci precej veè zanimanja in veèje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala, kako dolgo bo treba poèakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja. MOTHER ROMANA HOME Slovenian Hostel for the Aged Phone: 03 9853 1054 Fax: 03 9855 0811 DOM POÈITKA MATERE ROMANE Slovenski dom za ostarele 11-15 A’Beckett Street KEW VIC 3101 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827 e-mail: vca@mzz-dkp.gov.si www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/ Odpravnik poslov: Bojan Bertoncelj Tretji sekretar: Andrej G. Rode Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30 Konzularne ure so od 10.00 do 12.00 Embassy of Republic of Slovenia PO BOX 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608 GENERALNI KONZULAT RS SYDNEY Generalni èastni konzul: Alfred Bre•nik Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889 PO BOX 188, COOGEE NSW 2034 GENERALNI KONZULAT RS NOVA ZELANDIJA Telefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024 PO BOX 30247, LOWER HUT NZ DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnika Simon Kovaèiè in James Rizzo Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 Telephone: 03 9387 8488 Fax: 03 9380 2141 LUCIANO VERGA & SONS ALDO AND JOE MEMORIALS P/L 10 Bancell Street Campbellfield VIC 3061 Work: tel. 9359 1179 Home: tel. 9470 4046 ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO! Slovencem v Melbournu se priporoèa kamnoseško podjetje IZ BARAGOVE KNJI•NICE UÈIMO SE SLOVENSKO Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET’S LEARN SLOVENIAN I, II, III ($20 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO – DO YOU KNOW SLOVENIAN – Teèaj slovenskega jezika za odrasle – Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIÈNA PRAVILA IN VAJE – Draga Gelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UÈBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena Gobetz in Breda Lonèar, I. del $20, II. del $30. SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25. VENETI – FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY – angleški prevod, trde platnice – 534 strani, 150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO – Ivan Toma•iè, $30. ETRUŠÈANI IN VENETI – drugi venetski zbornik – Ivan Toma•iè, $25. SLOVENSKE KORENINE - Ivan Toma•iè $10-mehke platnice; $15-trde platnice ZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva - PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $30. TRETJI VENETSKI ZBORNIK – V Evropi 2000 – Ivan Toma•iè, $25. RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM – Ptuj 2001, 46 strani, v slovenšèini z angleškim prevodom, $8. 100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15. POTOK TREH IZVIROV – èrtice, pesmi in aforizmi – Ivan Lapuh, $15. BO•IÈNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $30. PAX ET BONUM – MIR IN DOBRO – Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE – trde platnice $45, mehke platnice $30. THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, trde platnice - $20, mehke platnice - $10. PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS – Leopold Suhodolèan, $1. SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE – SLOVENE LEGENDS – Dušica Kunaver, $30. POTOVANJE SKOZI ÈAS - Jo•ica Marn Gerden, $20. TIHI GLAS IZ GLOBOÈINE SRCA - Jo•ica Polak, $15. MOLITVENIK ZA BOLNIKE - OSTANI Z NAMI - $10. SLOVENSKE KORENINE - I.Toma•iè, trde platnice $15, mehke $10. GEORGE KOZIAK - Slovenian Janizary by Joseph Jurèiè, historical novel from 15. century, $15. SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR, $30 ANGLEŠKI SLOVENSKI SLOVAR, $30 POBEGLI ROBOT – Vida Peèjak, $3. CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKE MOHORJEVE KNJIGE, $90. NA USODNEM RAZPOTJU - M. Peršiè, $25. PREMIKI – Janez Janša, $35. KRISTJAN MOLI - molitvenik, $15. NOVE ZGOŠÈENKE (CD) CENA $22 MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncert KOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojeno ANTON MARTIN SLOMŠEK - Drobtinice SESTRE KLARISE - Marija, Mati moja FRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opere KVINTET SONÈEK - Veèerni zvon BRATJE PIRNAT ‘IGNITE’ 29. SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT, $25 Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške ISSN 1443-8364 Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni meseènik za versko in kulturno •ivljenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski franèiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Bo•iè, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in raèunalniški prelom: Marija An•iè | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naroènina za leto 2005 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 70 dolarjev | Naroènina se plaèuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središèa v Avstraliji | Rokopisov ne vraèamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene èlanke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: |Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au - Tam klikni na MISLI. Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške 38 misli | december 2004 Are you dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free cosultation contact: STAN KRNEL dental technician specialising in dentures and mouthguards Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Èe ne, z zaupanjem poklièite za prvo brezplaèno posvetovanje. STANKO KRNEL zobni tehnik specialist za umetno zobovje in zašèitne proteze 391 Canterbury Rd. Vermont tel. 9873 0888 Suite 7/14 Market St. Box Hill tel. 9898 6293 Australian Mallee Art Velika izbira kvalitetnih avstralskih spominkov Avtentièna Aborigenska umetnost Roèna dela in darila Shipping service – Interstate and overseas Shop 3092, Level 3 Westfield Shoppingtown Southland CHELTENHAM Vic 3192 Phone: +61 3 9584 4466 Mobile: 0419 037 054 Email: info@malleeart.com Web: www.malleeart.com GOJAK MEATS& SMALL GOODS Rojakom v Sydneyu se toplo priporoèam! 220 Burwood Road Burwood NSW 2134 Tel. (02) 9747 4028 MIDITEK MUSIC PRODUCTION RECORDING & TUITION LENTI LENKO BA (MUS), AAGM, LAGM (TD), OAM. TEACHER OF PIANO, ORGAN, KEYBOARD AND THEORY. PROVIDING PROFESSIONAL FRIENDLY SERVICE & TUTION WITH VERY REASONABLE RATES! 52 GLADESWOOD DRIVE, MULGRAVE VICTORIA 3170 Phone/fax: (03) 9701- 0159 Mobile: 0438 256 257 www.miditek.com.au e-mail: administration@miditek.com.au TOBIN BROTHERS FUNERALS LEADERS IN SERVICE AND CARE 100% AUSTRALIA OWNED VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NA USLUGO V ÈASU •ALOVANJA For all enquiries please contact our Call Centre 9500 0900 www.tobinbrothers.com.au Royal Guardian MORTAGE CORPORATION PTY.LTD. MORTAGE ORIGINATORS ~ DIRECT LENDERS At Royal Guardian we have one aim, to get you the best loan and enable you to secure your purchase. tel.: 02 133 455 4 Railway Parade, Burwood, NSW 2134 www.royalguardian.com.au Anthony Toma•in J.P.LI.C.M GLAS SLOVENIJE »THE VOICE OF SLOVENIA« PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224 Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922 STIÈIŠÈE AVSTRALSKIH SLOVENCEV Domaèa stran na internetu: www.glasslovenije.com.au