17. številka
V Trstu, v sredo I. marca
Tečaj XVI
„EDINOST"
tehaja dvakrat na teden, vsako sredo In soboto ob 8. ari zjutraj.
„Edinost" »tane:
ta rse leto gl. 6. — ; isven ifevst. 9.— jjl. ca polu leta „ 3.—; . »„ 4.50 „ za četrt l*ta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Z ..Novičarjem" vred:
za vae 1 to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 * četrt „ „ 1.75 PoflaciiČrie Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TritU po H nor., t Gori o i in v AjdOTičinl po « nov. — „NoviČar" pa po 2 nov.
EDINOST
Oglasi in osoaalla m rakune po 8 vrstica t petita ; za naslove ■ debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obsegio navadnih vrstic. Poilsaa, Jsvse zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredniAtvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pisao mora biti tritnkovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre« iema uprsvnlitro P iazza Caserma 6t. S
Odprte reklamacije o proste poAtnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
<V »ćlnoat aoii
Sodne razmere.
(Govorii dr. Laginja v 201. seji državnoga zboru dne 16. februvarja t. 1.)
Druga velika neudobnost — bagatolno p'ostopanjo jo še vedno moći zrna trati za neko udobnost — zlasti za kmetsko prebivalstvo jo način, kako se izvršujejo realne eksekucijo. D oči m je moči v mestih izvršiti mobilarno rubežen in cenitev tudi proti bolje situviranemu trgovcu skoro brez troškov, tako da ga vsa reč le jako malo velja, postopa se zoper kmetsko ljudstvo navadno z realno eksekucijo, ker je itak maloštevilno premičnine lahko zapisati kot fundus instruetus.
Kakor znano, so troški pri realni ekse-kuoiji izredno veliki. Troški prošnje za in-tabulocijo so prvi, potem pridejo koleki, upisnina, potem troški za prošnjo in za izvršitev realno cenitve in kar to velja, to je v nebo kričeča krivica (Posl. Krona-wetter : Tako je I), sosebno ker ti stroški večinoma niso v nikakem razmerji z do-tičnimi tirjatvami. (Posl. Kronawetter : Cenitve ni treba, naj odpade 1)
V zapadni Istri, kjer se, žal, da ne vedno s popolno opravičenostjo, vršo take realne eksekucijo v velikem številu, velja realna eksokuoija, oziroma znašajo komi' ■ijski troški za cenitev in media 15 gold« (Posl. dr. Lang: Pri nas je stvar še dražja, po 20 gld.!). Za naše razmere je to jako drago in če Vam rečem, da bo naberejo ti troški za posamnega dolžnika po trikrat in Štirikrat na leto, potem si morete pred" staviti, kakdne razmere so tam doli pri nas. Pri prodaji pridejo potem še troški za razglasitev v uradnem listu, kar po moji sodbi nima t nas prav nikako opravičenosti, ker pri uas je še dandanes tako, kakor da smo še vedno pod beneško vlado, česar čestiti gospodje menda ne veste, namreč uradni list „Osaervatore triestino" se tiska še vedno samo v italijanskem je-tiku. (Čujto ! Čujte ! mej somišljeniki.)
Neposredni interesovanci, tisti, ki bi eventuvalno kupili kmetsko posestvo ali del njegov, se sploh ne brigajo za razglasila v listu „Osservatore triestino" in kasalo bi torej to razglašanje premeniti, sosebno, ker velja osem do deset goldinarjev in Časih še več; posebno kadar treba obširnejšega popisa, stane razglasilo po 16. 18 in 20 gld. Jednostavno razglasilo v občini, kjer se vrši eksekucija, bi po mojem mnenju popolnoma zadostovalo in vrh tega bi bilo še, kakor navadno, dotični edikt prilepiti na občinsko desko.
Dovoljeno mi bodi omeniti na kratko tudi financijclni in ekonomični položaj sodnega osobja. Govoril bodem le malo.
Prepričan sem trdno, da so najnižje kategorijo sodnih uradnikov nezadostno, da, slabo plačane in da je zboljšanje dohodkov nujno potrebno. Želel bi, gospoda moja, da se to omogoči, ne da bi država imela ca krajcar več troškov, kajti država so davkoplačevalci. Ali je to izvedljivo P Mislim, da je ! To^mislimo in vomo vsi, a zdi
so mi, da nimamo poguma to povedati, akopram je po najsvetejšem našem prepričanju le na ta način moči zboljšati plačo, ne da bi država imela kaj več troškov.
Osvojil bi si namreč vodilno idejo, o kateri je Nj. ekscelenca gospod finančni
minister, predloživši davčne predloge, trdil — če sem ga prav umel — da *se je je držal, namreč jednakomernejšo razdelitev v jedni in tisti kategoriji. (Dobro! luoj somišljeniki.)}
V	tem oziru bodi le na kratko omenjeno, da dobiva jednajst najvišjih osob pri višjem deželnem sodišču za Primorsko na plači, dokladah in kakor se vse to že zove, celih 47.000 gld.
Gospoda moja ! Predsednik apelacijskomu sodišču ima na pr. na leto 10.000 gld. plače.
Mislim, da bi bilo za naše razmere in za razmere mesta, v katerem živi, 9000 gld. dovolj. Morda bi mogel en apelacijski predsednik izhajati tudi z 8000 gld.
A jaz nikakor nisem za tako veliko redukcijo. Moj račun je jednostaven. Ako bi se tem 11 funkcijonarjem znižala plača povprečno za 200 gld., prihranili bi 2200 gld. in bi mogli s temi novci povišati 22 pisarniškim uradnikom istega okrožja plačo vsakemu za 100 gld. na leto.
Mislim, da bi višji uradniki na ta na* čin ne bili oškodovani, nižjim uradnikom bi pa bilo oa ta način izdatno pomagano.
V	tem pogledu bi po mojem mnenju nikakor no bilo navajati ugovora, da mora višji sodni uradnik tudi v finančnem oziru absolutno neodvisen biti, da mu je moči zoperstavljati se vsakoršnemu zapeljevanju. Ta ugovor je naravnost žaljiv za značaj in za inteligencijo prizadetih visokih funk-cijonarjev.
Priznali mi pa bodete tudi to, da more tudi preprost kancelist, navaden vodja zemljiške knjigo pri kakem okrajnem sodišču mnogo škodo provzročiti, ako jo vsled skrbij za etovilno svojo rodbino, ako je vsled svojo mizere razmišljen.
Naj še na kratko nekoliko izpregovo-rim o omejitvi okrajnih sodišč v Istri. Kolikor jaz vem, je v Istri samo jedno okrajno sodišče, v čigar okrožji je manj kakor 10.000 piebivaloev, zato pa so v tej majhni deželi druga sodna okrožja, katera niso samo teritorijalno prevelika, ampak kjer je tudi prebivalstvo preštevilno.
V	področju političnega oblastva v Kopru je okrajno sodišče Koperako, čigur okraj jo šest štirijaških milj obsežen in kjer je 38.000 prebivaloev, dočim je sosednega Piranskega sodišča okrožje obsežno le 10 štirijaških milj in kjer je le 13.000 prebivalcev, torej po obsežnosti je to drugo sodišče manjše od prvega za dve tretjini, po prebivalstvu pa le za polovico.
(Dalje prih.)
Gosp. posl. Ivan Nabergoj
prejel jo dvoje zaupnic: iz Rojana in Skednja — in smo naprošeni, da ja priobčimo.
Ker nam je vsikdar veljalo načelo, lojalno poštevati razne glasove javnega menenja — seveda: ne da bi pri tem odstopili ni za las od svojih politiških nazorov —, ker se nam vidi taka lojalnost kot posebna dolžnost glede na našega gospoda poslanca, in slednjič, ker ne gojimo osebnega nasprotstva do nikogar, kakor se je nam hotelo podtikati v pošlednjem
času: priobčujemo drage volje omenjeni zaupnici.
Velečastiti gospod poslanec I
Čeprav nismo bili VBi prisotni o priliki shoda dne 8. januvarija t. I., h kateremu ste nas pozvali, da nam poročate o Svoj em delovanju v državnem zboru, vendar poznavamo deloma iz lista „Edinosti", deloma po pripovedovanju drugih vse to, kar ste nam poročali ter priznavamo, da Vam sta bila pri vsakem koraku in ukrenbi na srou blagor in korist nas, Vaših vo-lilcev. Uprav Vašemu prizadevanju se moramo mi spodnji okoličani IV. okraja, zaprti v užitninski črti, zahvaliti, da nam ni osoda trpkejša nego nam je in nego se nam je obečala. Vam se imamo zahvaliti za marsikako drugo uslugo in pridobitev, ki ste nam jih učinili s tem, da sto se vsikdar pobrigali za našo gmotno in duševno korist pri predpostavljenih oblastvih.
Da ste so v narodnem pogledu držali tega, kar ste nam pred volitvami obečali, da bodete namreč vsikdar tesno držali z ostalimi slovenskimi poslanci ter se v družbi z njimi potezali za občno našo težnjo — izvršenje narodne ravnopravnosti,
da ste neglede na nasprotno začasno monenje jednega dela slovenskega naroda pri tem vedno vztrajali ter v soglasju z njimi glasovali in delovali ter se z a-jedno ogrevali za napravo „jugoslovanskega kluba", čigar izvršitev je naša gorka želja;
da ste delovali v soglasju z ostalimi slovanskimi poslanci, nehoteč spustiti se v odprto opozicijo proti slavni vladi, č o -prav nam ta dosti ni dovolila, vendar pa marsikaj obljubila! — vsega tega ne štejemo Vam v greh, pač pa v zaslugo, kajti delovali ste dosledno in vstrajno po onem programu, katerega ste nam prod volitvami načrtali. Da se Vam vse ni posrečilo, to pač ni Vaša krivda, temveč krivda'politiškega položaja, kojega pač mi sami menj umevamo nego Vi, ki Vam jo prilika občevati z zakonodajnimi krogi. V vsem Svojem delovanju kot zastopnik nas slovenskih volilcev IV. okraja vršili ste Svojo dolžnost ter naB zastopali možato v popolno našo zadovolj-nost.
Izrekamo Vam torej s pričujočim pismom svojo hvaležnost in polno zaupanje, nadejajoč se boljše bodočnosti, v kateri se bodo avstrijski Slovani združili v jedno samo državnozborsko skupino ali klub, čigar veren in odločen član bodete tudi Vi. Obsojamo zajedno neosnovane napade lista „II Diritto Croato", naperjene proti Vaši osebi, srčnega prvoboritelja in iskrenega narodnjaka, osivelega v dolgem delovanju v prid Svojih volilcev.
Z odličnim spoštovanjem v Bojanu dne 29. januvarija 1893.
(Sledć podpisi.)
Velecenjeni gospod državni poslanec! Iz dna duše obžalujemo, da je „II diritto croato" donesel članek, v katerem Vas je takj*" hudobno napadel zaradi Vašega temeljitega sporočila o delovanji v državnem zboru.
Globoko obžalujemo ta čin, ker so je s tem razširila vest o naših domačih pre-
pirih v taboru naših nasprotnikov in ker se s tem daje njim v roke naše lastno orožje v svrho, da ga izkoristijo proti nam. Da-si nam gre v prvi vrBti za stvar in ne za osebo, vendar-le nas je globoko v srce ranil članek, tudi zato, ker je hotel očrniti pred slovenskim elementom ravno Vas, ki ste pri nas zapisani kot uzor moštva, jeklenega značaja, vstrajnega boritelja za naše svete pravice in v vsakem pogledu poštenega in odličnega narodnjaka.
Gorje narodu, ki žrtvuje svoje junake in boritelje le zaradi političnih pomot. A Vas slovenski narod, hvala Bogu, ni obsodil — napadel Vas je le zasebnik in s tem samega sebe obsodil. — Strogo do pičice držali ste so programa, h kateremu sto se poznali, ko smo Vas izvolili državnim poslancem. Obljubili ste nam, da bo bodete držali večine slovenskih državnih poslancev in to ste nutanko izpolnili. Storili ste Svojo dolžnost ter ostali v katerem se dandanes nahaja večina slovenskih poslancev, kar je od Vas logično, naravno in dosledno. Kako je tedaj moči zahtevati od Vas, da bi svojemišljeno prelomili besedo ter se ločili od drugih slovenskih poslancev P Ako bi bili to storili, tedaj šele imeli bi mi pravico tirati Vas k opravičenju.
Naj le izve dopisnikar omenjenega članka iz naših lastnih ust, da si od nas se svojimi napadi in izgredi na Vašo osebo ni zadobil priznanja in lavorik, temveč ožigosati, grajati in obsojati moramo njegovo nezačuvano drznost, da se je postopil napasti osebo, ki jo mi Slovenci visoko čislamo in ne trpimo da se je kdo nekazno dotakne. Ivana Nabergoja štejemo mi med junake našega slovenskega naroda na obalib jadranskega morja, in b tem bodi povedano vse.
Zanj smo pripravljeni seči z roko v ogenj, da je narodnega mišljenja — da je njegovo stremljenje naše stremljenje — da z nami čuvstvuje in gori za našo sveto stvar, a to ne le v praznem besedovanji, ampak v dejanji je dokazal, da naB ne zapušča tudi tedaj, ko je treba »tati v divjem boji tujega, sovražnega nam nasilstva. Zatorej krepko protostujoči proti izgredom članka naperjeuega v časniku „II diritto croato * proti Vašej osebi, izrekamo Vam kakor doBlej tudi v prihodnjost svoje popolno zaupanje.
Skedenj dno 2. svečana 1893.
(Sledć podpisi.)
Kmetovalci pozor!
Kakor lisica kuretino, tako zalezujejo brezvestni agenti našega kmeta in sledeči slučaj je tako značilen, da jo vreden objavljenja v svarilo vsakemu gospodarju.
Prve dni novembra p. I. prišla sta dva agenta s slovenskim tolmačem, ker sta samo ucm:ki govorila, v hišo k Janezu Počkaj-u v Slope in sta mu vsiljevala kmetijske stroje neke ogerske tvrdko ▼ Szombathely-u.
Počkaj so je stanovitno branil rekoč, da je ud okrajne gospodarske zadruge, katera mu od slučaja do slučaja svetuje in ga preskrbuje z vsem, česar potrebuje. Na-poslod, ko so agenti, videli, da se zaman trudijo, usilili bo Počkaju tiskani naslov
tvrđke, da ji lehko neposredno piše naročila ; zahtevali pa so od Počkaja, naj jim zapiše natanjčni svoj naslov, da mu bode mogla tvrdka točno odgovoriti. Da se nadležnih sitnežev odkriža in ne sluteč nikake nevarnosti, izdrl je Počkaj iz svoje listnice listek in na njem zapisal s svinčnikom svoj naslov, ter ga dal agentom, kateri so potem odšli s plenom.
Kako so je pa Počkaj začudil, ko je okolo 15. novembra dobil tiskano in prilično izpolnjeno nemško dopisnico, s katero mu „Max Goldschmied in Steinamanger" naznanja, da je po svojem agentu dobil naročilo na ročni mlin in stiskalnico v vrednosti 225 gl., kojo svoto je plačati v treh obrokih do 1. januarja 1894 ter da bo naročilo pravilno izvršil. Počkaj je na to takoj odgovoril, da ni naročil ničesar, da ničesar ne sprejme in torej tudi ničesar ne plača. Malo dni pozneje dobi Počkaj aviso železnice, da sta došla zanj dva stroja ; a on teče nemudoma k načel-ništvu postaje z izjavo, da ni naročil ničesar in torej ničesar ne sprejme. Ob jednem pa še posebno piše Goldschmied-u, da se čudi takemu ravnanju ter da naj razpolaga s svojimi stroji.
Počkaj je mislil, da s tem je stvari konec; toda mislite si njegovo presenečenje, ko mu letos na dan Svecnice prinese sodni sluga madjarsko menjično tožbo Goldschmied-a, uloženo pri sodnem dvoru v Szombathely-u za 225 gld., katere bi imel Počkaj v treh dneh plačati in povrniti 15 gld. stroškov, ali pa v istem roku po (seveda madjarskemj odvetniku uložiti pri sodnem dvoru v Szombathely-u oporekanje v ogib menjične eksekucije!
Drugo jutro že podala sta se Počkaj in predsednik gosp. zadruge k državnemu pravniku v Trstu, da uložita tožbo zaradi ponarejanja menjice. Zaman, ker dobila sta odgovor, da ni še povoda za postopanje, ker so ne ve: kdo in kje bi bil menjico ponaredil! Nič ni pomagal ugovor, da se „Goldschmied" poslužuje ponarejeue menjice proti avstrijskemu podaniku v naši državni polovici. Stvar da spada v področje ogerskega državnega pravništva, ker menjica je vsled prepisa, priloženega tožbi, datirana: „Steinamanger am 10 November 1892" in trasirana : Herrn Janez Pozkay in Slope, zahlbar in Steinamanger. Svetoval je tedaj državni pravdnik, takoj iskati pomoči pri odvetniku.
Odvetnik se je začudil skoro neve-rojetni historiji, a ni vedel boljšega sveta, nego uložiti pri našem državnem pravdni-štvu pismeno ovadbo dogodka a prošnjo za postopanje v svojem področju, ali pa da ono posreduje pri ogrskem državnem pravdništvu v ta namen, da se uvede kazensko postopanje. Da se pa ustavi za-žugana menjična eksekucija, deponuje naj Počkaj pogojno vso obtoženo glavnico in stroške — ali pa najme ogrskega odvetnika za civilno pravdo pri ogrskem sodnem dvoru. (!) Pristavil pa je, da nima ni-kakega zaupanja ni v madjarske svoje kolege, niti v ondotne sodnije.
Počkaj ne pozna jezika izven materinega, slovenskega, in nima na razpolago potrebne svote denarja. Kaj je torej storiti P „Poskusiva potrkati pri namestništvu" — poreče eden moledovalcev — »vsaj je vladi dolžnost braniti Bvoje podanike proti vsakojakim napadom po kopnem in po morju, doma in na cesti, proti krščenim in nekrščenim, gospodskim in preprostim alodejcem. Toda pri namestništvu dobila sta odgovor: da ta stvar spada v aodnijsko področje. — Tedaj so Poncij, Pilat in Kajfež instancije proti ogrskim čifutskim poštenjakovičem v naši državni polovioi, akoravno naša sodišča točno in strogo izvršujejo ogerske sodbe.
Pa šla sta moledovalca še k drugemu odvetniku pomoči prosit; a ta jima je svetoval, kakor prvi, samo pristavil je, da bi kazalo obrniti se na kacega odvetnika v Szombatholju, mu poslati legalizirano po> oblastilo in prilični znesek na račun Btro-
škov s prošnjo, da stori, kar bi bilo slučaju primerno.
Po šematizmu izbral se je dr. Marko* vitz, ker nima po čifutski dišečega imena, ter tukajšnji naš odvetnik mu je poslal potrebno informacijo itd. in sedaj čakamo na uspeh.
Kmetovalci, kadar vam pride kak agent ponujati stroje, tedaj ne zgrabite koj za gorjačo in ne udrite po njem, ker z našim državnim pravdniŠtvom se ni šaliti. Pač pa mu pokažite vrata z vso odločnostjo ; Hpominjajte se nesrečnega Počkaja iz Slop, kateri se sedaj po sili uči „čar-daš" plesati — a to ni kar si bodi za poštenega slovenskega gorjana!
Zupančič.
DOPISI.
j t
Iz Dekanske občine 16. februvarja. [Izv. dop.] (Lepa s 1 a v n o s t.) Dne 6. t. m. bil sem povabljen v Dekani, da prisustvujem lepi Blavnoati, kakoršne se le po redkoma vrše v naši tužni Istri. Tega dno se je namreč v Dekanih slovesno odprl II. razred ljudske šole. — S tem činom, kateri veseli vsacega pravega rodoljuba, postala je Dekanska šola četrta sestrica mej slovenskimi dvorazrednicami v naši Istri. — Slovenske dvorazrednice v Istri bile so do sedaj : 1. v Jelšanah, 2. v Podgradu in 3. v Šmarji, in sedaj se jim pridružuje z vso svežostjo in slovesnostjo tudi Dekani. Seveda bi tukaj že davno lahko bila dvorazrednica, ker bivša okrajna glavarja Putčn in Bosizio sta prav mnogokrat drezala, toda zastonj.
Še-le sedanji nadžupan gosp. Josip Mahnič, videč veliko potrebo, da se šola razširi, poprijel se je stvari z vso resnostjo, ter podpiran po velerodnem g. okrajnem, glavarju iu c. kr. okrajnem šolskem nadzorniku J. K., dognal je v prav kratkem času vse potrebno, da se je mogel oživotvoriti toliko potrebni drugi razred. — Dne 6. t. m. bilo je šolsko poslopje okra« šeno z narodnimi in cesarskimi zastavami. Ob 8. uri zbrali so se učenci z učitelj-stvom vse županije v stari šoli, od kodar so se ob ^9. mej pritrkovanjem zvonov napotili v cerkev. Tu so bili zbrani vsi občinski odborniki z nadžupanom na čelu, blag. g. c. kr. nadiornik J. K o ž u h in obilo domačega občinstva. Mej sv. mašo so krasno peli čitalnični pevci neko Be-larjevo mašo, katere je z orgijami spremljal gosp. naduČitelj K u r e t. Po sv. maši napotijo bo v dolgi vrsti v novo šolo: učenci z učiteljstvom, za temi pa g. župnik v koretu, občinski odborniki z nadžupanom in bi. g. o. kr. okr. šolski nadzornik ter obilo starišev. Zbravši se vsi imenovani v krasno okinčani novi šoli, vstopi se preč. g. župnik z administrantom v sredo šolske sobe, ter opravi sv. obred, t. j. blagoslov* ljenje. Za tem zapojo učenci zahvalno pesem, na kar zadone topiči, naznanujoč vsej širni okolici, da se je ravnokar odprl novi hram izomiki in prosveti. — Na to izpregovori preč. g. župnik ganljiv govor na učence in učiteljstvo, vzpodbujajoč ga, naj vestno izpolnuje svojo vzvišeno nalogo, ne glede na to, da ga sedanji svet slabo plačuje, ker ne more pojmiti položaja in ne ve po vrednosti ceniti vzvišenega poklica ; sklepajoč svoj ganljivi govor predstavi otročičem učiteljico g. Katarino Kuretovo. kojo naj spoštujejo in slu-šajo kakor svojo pravo mater. — Bili smo vsi ganeni, posebno pa, ko se oglasi mali deček Anton Toškan, ter se v imenu vseh součencev zahvali vsem onim, „kateri so jim oprli ta hram." To je vse prisotne tako ganilo, da je celo starim možem priigrala solza v očesu. Bilo je res krasno, bilo je res ganljivo. — Nato bili so vsi otroci obdarovani z pomarančami in kolači, zapeli so še „cesarsko", in a tem se je končal oficijelni del.
Gospod nadžupan povabil je na to v svoje stanovanjo blag. gosp. o. kr. okr. šolskega nadzornika, učiteljstvo vse občiue in tudi občinske odbornike. Pri kosilu
izustil je gosp. nadučitelj K. zahvalno na-pitnico g. nadzorniku in g. nadžupauu, g. nadzornik pa vsemu učiteljstvu, poživljajoč ga, da ga podpira v težavnem zvanji in zagotovljajoč ga svoje podpore. Razšli smo se v najveČem veselji in v gotovi nadi, da se v kratkem snidemo o priliki od-pretja tretjega razreda!! —
Pri vsej stvari zasluži največo čast in zahvalo gosp. nadžupan Mahnič, kateri ni štedil ni truda ni denarja, da je dovršil stvar, koje se je lotil! Čast torej, komur gre. —	J. B.
Politični pregled.
Notranja dežel«.
Poslanska zbornica. Dne 25. februvarja je nadaljevala poslanska zbornica razpravo o proračunu finančnega ministra. Na vrsto so prišli neposredni davki. Ker poslanci že iz skušnje vedo, da je finančna uprava neizprosna glede na svoje zahteve pri tem poglavju ter da po takem ni nikake nade, da bi mogli izposlo-vati kakoršnih-koli olajšav svojim volilcem, bilo je zanimanje za to razpravo neznatno. Kdo bi si neki ubijal glavo, ako mu pravi njegova zavest: Lasciate ogni speranza! Posl. D i p a u 1 i je slikal nepriličnosti, s katerimi se je boriti vinogradnikom. Te nepriličnosti so narasle posebno po vinski klavzuli v trgovinski pogodbi z 11 a -lijo. Od avgusta leta 1892. do januvarja 1893 uvelo se jo v Avstrijo 400.000 hektolitrov italijanskega vina, vsled česar so jako padle cene domačim vinom. Škoda, kojo trpi na tem Dalmacija, preračunal je govornik na 5 milijonov goldinarjev, škodo Tirolske pa na 3Va milijonov. Zato prosi govornik gospoda finančnega ministra, da se ozira na potrebe kmetovalcev, kolikor se dostaje davkov. Poštevajoč bedo ljudstva lotili so se že sooijalni de» mokratje obdelovati kmete za svoje namene. Kmetsko ljudstvo se sicer še upira tem agitacijam, na čemur se je pa zahvaliti verskemu čutstvu prebivalstva. Nikari pa strune preveč napeti, kajti verski čut je jel pojemati v poslednjih 20 letih. A tu ne pomagajo ni volilna geometrija ni neposredne volitve: nasledniki klerikalnim poslancem ne bodo liberalci > ampak sooijalni demokratje. Gorje pa, ko pridejo ti časi. Zaključujoč vsklikne govornik: Brez kmeta ni obstanka državi! — Posl. P a c d k je omenjal krivico, ki se godi občinam v onih slučajih, ko morejo izterjevati davke za državo. Predstojniki občin morajo namreč jamčiti še potem, ko so Že odšteli izterjane davke državnemu davkarju. In tako se je prigodilo že večkrat, da so davkarji poneverili denar, a davki so se tirjali še enkrat. Govornik prosi olajšav za občine pri onih poslih, koje morajo opravljati v prenešenem delokrogu. Na to so vsprejeli poglavje „neposredni davki". — V seji dne 22. t. m. se je nadaljevala razprava in so vsprejeli poglavje „užitnina". Potem so vsprejeli postavo o preizkušanju sodčekov za pivo ter vladno predlogo, tičočo se oddajanja soli za živino po znižanih cenah.
V včerašnji seji so vsprejeli kapitelj „sol" in naslov „tobak". Na to so vsprejeli postavni načrt, da je plačevati od dobitkov na loteriji 15 odstotkov.
Pri deželnozborski volitvi v skupini mest Stookerau-Korneuburg-Oberbollabrunn je bil dne 27. t. m. izvoljen baron Ozedik z 598 glasovi ; njega protikandidat, znani nemški naeijonalec dr. K n o t z je dobil 406 glasov.
Zagrebški „Obzor" pravi, da se je stolni kapitelj zagrebški obrnil do sv. Očeta in do Njegovega Veličanstva, da se vender enkrat popolni nadškofijska stolica v Zagrebu, kajti od smrti nadškofa-kardinala Mihaloviča ste pretekli že nad dve leti.
Proti civilnemu zakonu raz-vija se agitacija na Ogerskeui vodno bolj. Tudi Slovaki so se oglasili. „Narodnie
Noviny" pišejo: Naš narod, ki ceni vero višje, nego vse pozemeljske dobrote, zgraža se pri misli, da bi se zakon, ta prisega ljubezni in ravnopravnosti, ne sklepal v cerkvi pred božjim žrtvenikom, ampak ▼ zakajeni sobi mestnega sodnika, beležnika ali zdravnika, pred človekom, koji morda niti ne pripada veri poročencev.
Vnanje države.
Poljaki na Poznanskem. V pruskem deželnem zboru bila je nedavno huda debata, ker je vlada zahtevala 100.000 mark za podpore nemškim dijakom v poljskih pokrajinah. Zbornica jo seveda dovolila zahtevano svoto, namenjeno v ponemčevalne svrhe.
Iz zapora v parlament šel je vodja nemških antisemitov A h 1 \v a r d t. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora radi brošure, nazvano „Die Judenflinten". Mej tem ga je okraj Arnswalde izbral svojim zastopnikom v parlamentu in Ahlwardt je šel naravnost iz zapora v parlament.
Preiskava v zadevi sleparstev pri italijanskih bankah je dognala, da zadene rimsko banko na protestiranih menjioah škoda 42 milijonov lir; banko napolitansko 15 milijonov in sicilijansko banko 6 milijonov.
Različne vesti.
Papežev jubilej. Sv. oče je vsprejel avstrijskega poslanika, grofa Re-vertero, v nedeljo predpoludne. Grof Re-vertera je izročil papežu posebno pismo avstrijskega cesarja in razna darila, mej temi dragocen križ iz slonove kosti, okrašen z briljanti. Sv. oče je rekel, da so cesarjevo pismo in dragocena darila viden dokaz otroške udanosti cesarja do papeža. Cesar Fran Josip se odlikuje po posebni pobožnosti, iz česar je sklepati, da bode neprestano varoval verske koristi. To bi bil vir velikim dobrotam za cerkev in državo. Papež je podelil na to blagoslov ceBarju in vsej oesarski obitelji. Po oficijelni avdijenci je povabil sv. oče grofa Revertero, naj gre žnjim v njegovo privatno stanovanje, kjer sta so pogovarjala še nekoliko.
Tudi ruske novine pišejo jako iskreno o tej priliki. „Novoje Vremja" piše n. pr. mej drugim : Leva XIII. je smeti prištevati prvim politiškim činiteljem v Evropi. In zato se nam vatikanska slavnost kaže ne le kot zgolj cerkvena slavnost jedne izmej krščanskih cerkva, ampak tudi kot politišk dogodek nedvojbene važnosti. Ne samo iskrene in vrne katolike, nego vse prijatelje evropskega miru in mirnega ras« voja moralnih sil človečanstva, spominja ta slavnost. da je v Rimu velika moč, koje blagotvorni vpliv se pojavlja bolj in bolj.
Resnicoljubni „II Piccolo" moral je v ponedeljski svoji številki preklicati, kar je pisal o tistem slavnem napadu na meščane pri sv. Ivanu. Laž ima kratke noge !
Točarlna. Lisica izgubi dlako, a trme ne — veli uek pregovor. Isto smemo reči o tolikokrat spominjanem tržaškem listu „II Mattino". Ta list bil je dolga leta hud boj za odpravo toli krivičnega davka od špine ali točarine. Slednjič se je vendar krčmarski zadrugi v Trstu — po priproi-nji našega okoličanskega poslanca gospoda Nabergoja — posrečilo, prepričati slavno vlado o krivičnosti tega davka in konoem minolega leta bilo je sklenjeno, da se to* čarina za stalno odpravi. V Izraelu je tedaj zavladal velik strah iu radikalni listi so stokali bojazni, kaj pač bode za občino, ako jej preneha ta bogati vrele o. „II Mattino" je pa ukal od veHelja, da je zmagala ideja, za kojo bo je tudi on potegoval. Gospodujoča gospoda jo pa napela vse svoje moči ter preprosila vlado, da jej dopusti pobiranje točarine vsaj oe jedno leto, kar »o je tudi zgodile. „II Mattino" jo ta vladin odlok nemilo dirnol, vendar
je pa molčal, ker tako mu je bilo menda — zaukazano. A sedaj smo v postnem času, v času pokore, in tam gori jo menda zavladal drugačen veter, ugodnejši točarini. Ker je pa že stvar rešena in se točarina mora umakniti kaki drugi dokladi; ker ima mestna blagajna vedno na iztežaj odprto žrelo — tuhta se tam za kulisami kak novi davek, kateri naj bi občini, ako mogoče, prinašal še večjih dohodkov, pla-čevalcem pa brez dvojbe še večjih bremen. V tuhtanju in iznajdbi novih doklad so pa gospodje na magistratu jako spretni in brez dvojbe si ne bodo belili svojih modrih butio s preteškimi študijami: naložili bodo nov davek, ki bode morda težji od prejšnjega — in mirna Bosna. A ,11 Mattino", ki je vsikdar pisaril za odpravo davkov ter se veselil, da je bil isti odpravljen, jol je sedaj učiti gospodo, kakšne davke in naklade naj najdejo in nalože I Glej ga, Lahončka: poprej se je potegoval za odpravo krivične točarine, danes pa uči, kako naj se ustvarjajo nove doklad e. Pravo bi jo pa zadel in vsaj dosledno deloval, ako bi magistratno gospodo učil varČiti in gospodariti, kajti teh lastnosti jim manjka popolnoma. Dokler pa teh ne pridobč, ne bodo jim občinske doklade nikoli previsoke. —
Pristopajte k družbi sv. Cirila In Metoda ! Kdor ni še ud te prekoristne šolske družbe, zglasi naj bo bodisi pri tržaški moški ali ženski, bodisi pri kateri podruž-nioi okoličanski. Plačati mu je 1 gld. ali podpornino 12 kr. na leto. Ta poziv prinašali bodemo odslej vsako pot, posnemajoč tržaške laške časopise — poluurad-nim „Mattinom* na čelu —, kateri vsaki dan svojim čitateljem priporočajo, naj se vpišejo v „Lego*. Slovenci, posnemajmo jih v tem ter pristopajmo pridno k naši prekoristni družbi t —
Za moiko podružnico družbe sv. Cirila In Metoda V Trstu podaril je v e s e-lični odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva" od čistega prebitka plesnih vaj 10 gld.
Družbi sv. Cirila In Metoda je daroval lepo zbirko knjig svetnik deželne sodnije v Ljubljani, g. K. P 1 e 9 k o , neimenovan duhovnik pa 10 izvodov „Iskric*. Občinski svet deželnega stolnega mesta L j u b I j a n e je dovolil v avoji seji 24. januv. za 1. 1893 družbi 500 gld. podpore. Pokroviteljioi sta postale vrlo napredujoča ženska podružuioa v Št. Vidu nad Ljub• Ijano, ki je poslala 103 gld. do malega samih prostovoljnih darov, in Ribniška posojilnica na Kranjskem, ki nam je takoj izročila 60 gld., ostalih 50 pa nplača 1. 1894. Prva Ljubljanska možka podružnica nam je poslala poleg nekaterih usta-novnin 84 gld. 70 kr. božičnega darila; darovali so pa gg. I. Knez 10 gld., I. G o gala, I. Hribar, dr. V. K r i-sper, dr. M u n d a , V. P e t r i č i č , dr. I. T a v č a r, I. V i 1 h a r in Tomo Zupan po 5 gld., dr. J. Stare 3 gld., dr. M. H u d n i k, dr. M o š e, Pleter*-nik, dr. Svetina, dr. Vošnjak in dr. V. Z u p a n po 2 gld., A v i i č, Bar-t e 1, dr. Drč, J. K u š a r, Ledenik, G. Pire, Pleško, Senekovič, dr. Slajmer, Šubio, prof. Tavčar, gospa Tratnikova, Trstenjak, Vončiua, Žagar in Žumerpol gld. in Kuhar 50 kr. Družba je te dni tudi prejela 50 gld. kot volilo pokojnega č. g. župnika pri sv. Barbari v Halozah, državnega poslanca Božidara Raiča. Nadalje so nam naklonili: Ženska Št. Jakobsko-trnovska podružnica prostovoljnih darov v znesku 50 gold., možka podružnica vKraujipo g. blagajniku Juraji .Režeku 42 gold. 50 kr.. in sicer 15 gld. 50 kr. novoletnega oprostila in 27 gld. nabranih darov, ž e u-ska podružnica v Logatoi 20 gl. T r žičan g. V. P. v Švici 40 kron, g. K. W i d o r , tajnik čitalnice v Vipavi, 13 gold. 10 kr., nabranih pri Vodnikovi
veselici 2. febr. zlasti po požrtvovalnosti vrlih gostov iz Ajdovščine, vesela družba v gostilni pri „L 1 o y d u" 11 gl., podružnica v L e h n u 10 gld., družba pri gosp. V i č i č i v Postojni 10 gold., čast. ne-imenovanec 6 gld.i nabranih povodom veselega dogodka, g. A. L a v r e n č i č iz Št. Petra na Notranjskem 4 gld. 72 kr., zloženih pri banketu novega župana, gosp. K. Rozman 4 gld. 60 kr., nabranih v veseli družbi pri Malenšku v Trebnjem, g. M. P r o s e k a r iz Kotmare Vesi na Koroškem 2 gld. 60 kr., ki so jih zložili rodoljubi na veselici pri Podstražišniku dne 26. jan., g. učitelj Rudolf K o s č r 2 gld. 10 kr. kot novoletno darilo vesele družbe pri g. Fr. Koserji v Jutšincih, č. g. kapelan A. Vetrnik v Trbovljah, 1 gld. 73 kr. kot dar, ki ga je nabral v veseli družbi rudar Matija Grčar, in blagajniČarica žensko podružnice na Vrhniki, g. Mici Petričeva, 1 gld. kot novoletno oprostilo po 50 kr. gospe Ka-roline Brilajeve in gospice Berte Flisove.
Iskreno zahvalo, ki jo izrekamo zopet in zopet požrtvovalnim prijateljem, moremo izražati le z besedami; dejansko zahvalo pa kaže na stotine otrok, ki jih ohranjujemo in vzgajamo v zveste sinove veri, cesarju in domovini.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda vršil se je v nedeljo popoludne. Obširneje poročilo prinesemo prihodnjič. Z vsklikom so bili izvoljeni: MateMandič, predsednikom, Niee-for Stepančič tajnikom, Viktor K 1 i-nar blagajnikom, Ludovik Furlani in M a k s o Cotič pregledovalcema računov.
Občni zbor »Rojanskega posojilnega in konsumnega društva" vršil se je v nedeljo predpoludne pri ogromni udeležbi Članov. Obširneje spregovorimo o tem zborovanju v prihodnjem „Novičarju", a na-glašamo že danes, da je vspeh minolega leta povoljen nad vse nade in da je temu društvu zagotovljena ovetoČa bodočnost, dokler je bodo vodili taki možje, kakor-šen je sedanji gospod predsednik. Pri dopolnilnih volitvah sta bila izvoljena v pred-stojništvo gg. France Štrekelj in Josip Turk ter 9 namestnikov; v nadzorništvo pa gg. Goljevšček Alojzij, Josip Požar in Franjo Dolenc ter 6 namestnikov; v razsodišče gg. Jereb Gregor in Šorli Ivan. Ostali člani predstojništva, nadzoruištva in razsodišča bili so izvoljeni minolo leto na tri leta.
Le tako naprej, kajti ta pot nas jedini more dovesti do osamosvojenja — gospodarskega in političnega.
Posnemanja vredno. Veselični odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva" je v svoji seji dne 25. februvarja odločil podariti od čistega dohodka svojih plesnih vaj družbi sv. Cirila in Metoda 10 gld. in bolniški blagajni „Tržaškega podpornega in bralnega društva" pa 50 gld. To je res lep dokaz nesebične požrtvovalnosti tega odseka in posnemanja vreden primer.
Vodstvo „Tržaškega podpornega In bralnega društva" nas prosi, da naznanimo, da je žo razposlalo vsem članom račun in vabilo na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 5. t. m. Ako slučajno katori član računa ni prejel, naj se oglasi v društvu, kjer ga lahko se dobi.
Tržaški mestni svet ima noooj svojo
sejo.
Vesela vest iz Koroške. V Črni na Koroškem zmagali so Slovenci prvikrat pri občinskih volitvah v tretjem in drugem razredu. Slava !
Proti izssljevanju v Brazilijo. C. kr.
nauaestuištvo tržaško je izdalo nastopno svarilo :
Oblast vas resno opominja, da se ne selite v Brazilijo, če tudi Vam brezvestni agenti obljubujejo prudplače iz državuega zaklada, odkaze zemljišča, prosto vrnitev itd. To obljube so lažnive. Vaša vlada ima gotovu
uradna poročila, da se dajejo predplače le za težka dela pri zgradbah cest, in n e v gotovih denarjih, ampak le v nakaznicah. Te nakaznice prevzamejo brazilijanski trgovci za jako nizko ceno in dajo za-nje komaj toliko živeža, da so zamore prav borno preživeti.
Vrh tega sedanja brazilijanska vlada neče nič vedeti o odkazih zemljišča in o predplačilih, ki jih je bila prejšnja, v maju 1892. izpoarinjena vlada zagotovila; ona je celo ustavila zgradbe cest in se brani podpirati za lakoto skoro umirajoče družine naselnikov. Tako najstrašnejši bedi izročeni naselniki moledvajo svoje konzule za prosto vrnitev v domovino.
Kdor se izseli v Brazilijo, gre gotovo v n a j v e č o revščino.
»Narodni dom" v Ljubljani se počne zidati tekom letošnjega poletja, tako, da se letos poslopje dozida do vrha. Drugo pomlad se prične notranja in vnanja olepšava in se jo nadejati, da bode ta vidni spomenik zavesti naroda slovenskega dovršen do jeseni leta 1894. Mi se radujemo na tem, da je ta pereča zadeva vender enkrat prišla v pravi tir. Ta zadeva jo zares častna zadeva v d e g a naroda slovenskoga, kajti vsa Slovenija je prispevala v ta namen. A ne le to, ampak „Narodni dom" postane last „Matico Slovenske", kakor hitro se poplačajo vsi dolgovi; poslednja pa bode morala polovico dohodkov obrniti za ustanove dijakom, pisateljem in umetnikom. Po takem smemo reči po vsej pravici, da postane „Narodni dom* naša narodna last.
Podporno društvo za slovenske vlso-košolce na Dunaju razpošilja ravnokar četrtoletno poročilo svojega delovanja. Iz tega je posneti plodonosno delovanje za dobo od novega leta do konca meseca septembra. (Odslej bodo poročila izhajala ob občnem zboru, ter bodo obsegala šolsko dobo.) Ustanovnikov šteje društvo 38 : med njimi nadškofa Goriškega, knezonad-škofa lavantinskega in Ljubljanskega. Kne-zoškof lavantinski je častni član. Novi ustavovniki so : Slavna mestna občina Ljubljanska (100 gld.), gg. Feiiks Starč, gra-ščak v Domžalah, dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboruin Viktor Rosi na, c. kr. notar v Mokronogu, ki so društvu darovali po 50 gld. Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov je društvo štelo 127, med temi 22 duhovnikov. Na prvem mestu stoji Maribor z 31 členi; potem: Dunaj z 21, Kranj zli, LJubljana z 8 itd. — Posojilnica v Črnomlju, kmetiška posojilnica Ljubljanske okolice in hranilno iu posojilno društvo v Radovljici so društvu darovali po 10 gld. Dohodkov je imelo društvo 1424 gld. 68 nvč. Osnovna glavnica znaša 4144 gld. 98 nvč. Največe je darilo neimenovanega gospoda izvolila pokojnega rodoljuba Kotnika s 400 gld. — Podpor se je razdelilo 456 gld. 25 nvč. med 32 podpirancev v 125 slučajih in sicer v gotovini 47 krat, v znamkah obednicah pa 78 krat, (1035 obednic po 25 nvč.) — Žalibog^je moral odbor večkrat tudi zares potrebnim podporo odreči ali jim nakazati najmanjšo malenkost. — Med podpi-ranci je bilo: 15 juristov, 7 medicincev, 6 filozofov, 1 tehnik in izredoma 1 akademik in 2 veterinarca. — Posebno hvalo odbo-rovo so si zaslužili: g. Fr. Dolenc, trgovec v Mariboru, g. Avg. D r u k a r, not. kandidat v Kranju, g. Ivan Hočevar, not. kandidat v Krškem, g. Jurij Krai-g 1» e r, trgovec v HraŠčah pri Postoj ini, č. g. M. Šervicelj, župnik na Reberci; potem dijaki vseučiliščniki gg. Žmavc, Benedikt, Dokler, Mihalič. Zupančič. Društvo žaluje po blagem členu g. dru. Fr. Skofiču, c. k. okr. sodil, v Škofiji Loki. — Ker je društvo zares vredno in p r e p o t r e b u o, zato je prav t o-p 1 o p r i p or o č a m o. — Doneske je pošiljati č. g. Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kapelanu in ravnatelju v Avgustineju na Dunaju, I. Augustinerstrasse 7. —
Zdravniško društvo tržaško bode
imelo nocoj ob 7Va ari svoje zborovanje v veliki borzni dvorani. Predaval bode dr. Xidias o „higijeni tobaka*.
Neumestno strahovanje. Deklica M a-rija Poljšak obiskuje V. razred (b) tukajšnje državno „Ljudske in meščanske šole za deklice*. Ker je za neko ročno delo brez vsacega posebnega namena izbrala rudečo in modro barvo, oštela jo je dotična učiteljica pred vsemi drugimi učenkami, — češ, da so to slovanske barve — tako, da je uboga deklica prijokala domov. To bi bilo pa že preneumno, ako bi hoteli nedoraslim deklicam podtikati agi-tacijske ali morda celo — panslavistiške namene!
Iz Dekani prejeli smo zopet celo kopico dopisov iz obeh tatorov. Vseh teh dopisov ne moremo vsprejeti, tudi ko bi hoteli, ker nam skromni naš prostor tega ne dopušča. A ne vsprejmemo jih tudi zato, ker nočemo, da bi se še bolj vzbur-jali duhove. Konstatujemo le še nastopno: Zagovornik sedanjega nadžupana nas prosi popraviti, da njegov psevdonim pod zadnjim dopisom bi se bil moral glasiti „Žiga", no pa — »žiga*; zagovorniki prejšnjega župana pa naglašajo, da sedanji nadžupan nI hotel pristopiti čitalnici, dasi je bil posebno povabljeu v to, da se noče udeleževati narodnih veselic, da zahaja o priliki volitev po nasvete k g o s p d d i v Koper, toli nasprotni Slovencem. Slednjič svetujejo ti poslednji zagovorniku sedanjega nadžupana, da naj no hvali, kar ni hvalo vredno ter naj pomisli, da ako bi šlo po volji sedanjega nadžupana, gotovo propadejo Slovenci pri prihodnjih volitvah v dfž. zbor. — Slavno občinstvo jo čulo torej glas z obeh strani in s tem jo Btvar končana za nas I
Pogrebno društvo v Rojanu bodo imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 5. marca t. 1. ob 11. uri predpoludne v zadružni krčmi v Rojanu.
Izpred sodišča. Fran Košuta iz sv. Križa, okolice tržaške, je bil dne 3. t. m. obsojen na 30 gld. globe ali 6 dni zapora in v povrnitev vseh stroškov radi razža-tjenja časti g. Kristijana Košute.
Nagloma je umrl 62 letni agent Leopold Obet.
Tatovi 80 ulomili v brzojavni urad, nameščeni v „Tergosteu" ter odnesli svoto 260 goldinarjev.
Književnost.
„Slovanski Svet* št. 4. ima naslednjo vsebino: 1. Sistem velikih Btvarij pa mali ljudje. — 2. Člen XIX. in pa nacijonalna kulturna avtonomija. — 3. Škofovski jubilej Leona XIII. — 4. Rusija 1892. leta.
—	5. Liturgija rimske cerkve — 6. JKe-.lauie. (Želja): Pesem Lermontova v izvirniku in slovenskem prevodu (v latinici in cirilici). — 7. Zlatna slova. — 8. Koliko je vremena Kraljovič Marko trpio glad i žedju. — 9. Muha. — 10. Kak6 je hudi-ček odkupil krujeo kruha. (V ruskem izvirniku in slovenskem provodu.) — 11. Svatopluh čech in Jaroalav Vrchlicky. — 12. Nekoliko misli o češki narodopisni raz-»tuvi. — 13. Dopisi. — 14. Ruske drobtinice. — 15. Ogled po slovanskem svetu.
—	16. Književnost. 17. Na savitku rasne literaturno objave.
Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških prodstav in dramatične književnosti slovenske. S čotirimi slikami. Spisal Anton Tratenj ak, Izdalo in založilo Dramatično društvo. V Ljubljani, 1892. Natisnila Narodna tiskarna. Str. 197. Priznati moramo, da je to izborno, na podlagi temeljitih preiskav in obširnih studij spisano delo, ustrezajoče najstrožjim zahtevam. Kdor želi dubiti jasen pregled o zgodovini slovenskega gledališča iu o razvoju dramatične književnosti slovenske, tumu bodi „Slovensko gledališče" najtopleje priporočeno.
Javna zahvala.
Iz dna potrte svoje duše izrekava najiskrenejo zahvalo vsem onim blagim osebam, ki so si prizadevale ublažiti najino neopisljivo bol o priliki smrti nepozabne nam hčerke
PAV L E,
bodisi sočutnim tolaženjem, bodisi priposlanjem krasnih cvetic.
Tugujoča roditelja
Franjo in Vekoslava Dollenz.
SVOJI K SVOJIM!
brivec t' *9 vi a Stadion št. 1, priporoča ne slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega iu konsum-itepa društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje »lavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Prodajaluica in zaloga jest™
„Rojunskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	49 104
Antnn Pnrltai nft T°slu ulice Gh<,«,,
niliuil lUblVdJ, Jn Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
rlpqrn4 v ulici ,Cane rma", glavni Bhaja-
UvDvU lig;;, tržaških Slovencev vseh stanov. N.t razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorll, kavarnar.	Gl.
Pivarna Lavreiieič 2L2rs"JKK$
priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži beni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Mlekarna Frana Gržine fcSi
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. o (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter no-posredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-cliia št 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Gostilna .Alla cM fli Graz"
poleg kavarne „Univevso" priporoča se Sloven-oem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Martin Krže,
Piazza S. Oiovanni, št. 1 trgovina z mnogovistnira lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Gostilna „Stoka", "^r--,
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirojuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno r ceno. Cl.
B. Modic in Grebene, sVto^Si
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Antonijeta Drenik,
Via Picolomini številka 2,
se priporoča tržaški slovenski gospčdi za vsakovrstna dola, spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	23 — 52
Franca Potočnika gostilna
aAndemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17
so priporoča preč. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: nioil-& t rane, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, so bodo po želji preČastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnino franko !	B—24
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-54 TRST	la~12 I
Corso, Piazza della Legna št.f 1. ; ' Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francijo Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parketo in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogate knjige z uzorci, kaknršnih še ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz ne popuščam za 21/, ali 3',', goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dela konkorenca na račun zadnje roke, ampak imam le trdne in Čiste cene. tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in ceno. Prosim toroj zahtevati le moje knjigo z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popustka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking za častito duhovščino, pred pisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce. telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize, preproge za vozove, loden nepremičen za lovske suknje.
snovij za prati, potne ogrtače od gld. 4-14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, poiteno, trajno,
čisto volneno sukneno blago, ne pa dober kup cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor so plača krojaču, obrne Kaj so do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—5 (v tem Manoliostru Avstrije) 24—2 Največja zaloga fabriškega sukna, v vrednosti
V, mi.ijona gld. Da pojasnim velikost in zmožnost izjavljam, da moja roka združuje najveće izvažanje sukna v Evropi, izdolovanje knmgarnov, potrebičin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namono* Da so prepriča o vsem tem, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika na-nosf, ogleda velikanske prostore mojih proda-JalniO, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja so lo po poštnem povzetju.
Dopisuj«) v neinžkoin, mailjarskem, češkem, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem Jeziku.
Nič več kašlja!
Itn Izu niski pclornlMki prah
ozdravi vsak knšelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva so v odlikovani lekarni. 16—10*
PRAXMARER „Ai du« Mori" Trst veliki trg
Poštne pošiljatvo izvršujejo so noutegoma.
Gllena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazebr zadavica, rora. zapala ustljuh itd.
mogu se u kratko vriemo izliečiti rabljenjein
NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) 31 godina sjajnoga uspjeha što jih gotovi Prendlnl, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prcbdjenih kašljne noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenlli zapalab nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji jo ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijovo sladkiše (Pastiglio Prondini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatulo) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih
jekarnah sviota.	19—52
J.
lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
z u goldenen R eichsapfel.
lrvrkrvli-i^rk nekdaj imonovano univerzalne krogljice, znano domače JVIlUlfeLllIie Kiogljice, odvajajoče sredstvo.
Jedna Škatljica z 15 kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih fikatljlc 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in Btano : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot joden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se Izrečno zahteva	1-12
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserliofer v rdečih pisraonih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Pserlioferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Trpotčev sok, 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr.
Prah proti potenj 11 llOg, škatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklonica 40 kr., poštnine prosto 65 ki.
Zivljenska esenca steklenica 22 kr
Angležki balzam, steklenica 50 kr.
Fijakerski prsni prašek, I škatljica 35 kr., poštnino prosto 60 kr. Tanokininska pomada j. Pserlioferja, pospošujo rast las, škatljica 2 gld. Univerzalni plašter Prof- Steudela, posodica BO kr.. poštnino prosto 75 kr.
TTnivar'/Qlna	lino o^l A. W. Bllllricha, domače sredstvo proti posledi-
U «1V t? I /j ili I Iti libili Ild »01 CBin 8lllbe prebavo, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se Se druge tu- in inozemsko farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in se na zahtevanje točno in v ceno preskrbljajo tudi prodmeti, kojih ni v zalogi.
3^"*" Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tnai po poštnem povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, etano porto dosti manj kakor B^" po povzetju.	8—12
c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 2'/,% I 30-dnovni odkaz 2%
• »'/«•/• I 3-mesečni „ 2",®/,, ^	-	3°/o I «- ,	„ 2-/.V,
Vplačovanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2»/,%	»voto.
V	napoleonih brez obresti.
Nakaznice
/.a Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Reichenborg, Saai in Solnograd, — brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 -2 pri odbitku 1%«, provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na jamftevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, slat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem curBU.
Trst. 18. maja 1892.	5-24
Petronio & Madalena
8
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlaBti pa svoje bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (polt>g <>h..kov Chiozza najosrndnija leg« v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Drehorjovo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrt 2bo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=50	p, Favero.
urar, Corso štv. 89. 24-104
Prodaja ln popravlja uro.
EPILEPSIJA
(božjast)
ozdravljiva brez povrnitve, tisući morejo dokazati ta čudežni vspeh znan-stva. —
Natančna poročila b povratno marko je pošiljati:	12-9
„Offlee Sanitas" Pariš
30. Faubourg Montmartre.
Riunione Adriatica d i Sicurta
24-5
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti loči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890
Gravnica društva	gld. 4,000.000'—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,012.910'22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 88.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000'— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanoa (A) „ 103.786*21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.578*85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000* —
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605*98
Urad ravnateljstva : Via Tuldirivo,	* (v lastnej hiši.)
Lastnik pol. društvo .Edinost".
Izdajatelj in od^vorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.