Poštnina plačana v gotovini. NASE NOVINE POLITIČN1-GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK. Prihaja vsako nedeljo. — Cena : -Naši Novin» je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok75par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. Uredništvo i uprava je v Dolnji-Lendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : HflRI LEOPOLD ev. p. duhovnik. I. Leto 13. štev. Dolnja Lendava, 15. augusta 1926. Cena edne številke 1 Dinar. Naš cil. Neodvisna prekmurska stranka je svoj glas za prekmursko kmetsko ljudstvo zdignola. Vidimo den za dnevom, kak ide na nikoj naš kmet, ar se nišče ne briga žnjim, ar vsaki samo hasek šče meti žnjega. Z pridelkov našega kmeta se vsaki norca dela i preveč po niskoj ceni njemi je plačajo, ali vse tisto ka pa on more sebi kupiti i notrispraviti drago more plačati. I donok največ ljudi to pravi, kmeti je naj-bogše, ar on vse ma, ka potre-;bQje. Ali me je resan najbogše? Ne, to je ne istina, to samo tisti pravijo, šteri nepoznajo kmečkega ljudstva težki stan. Najmreč zdaj je težki našega kmečkega Ijiidstva stan, gda so edno za driigim lagvejše leta, gda povoden, toča dostakrat celoga leta *rtid na nikoj dene. I donok ne-Ša človeka, ki bi na pomoč sko-čo torni odstavlenomi ljudstvi. Mamo narodne poslance, šteri se N kaj ne brigajo z kmetom, tak mislijo, naj kmet samo dela, kiija i plačuje velike davke, ar le njim samo tečas dobro, dokeč 'dfieta sem i ta lejko rivajo, do-keč kmet ne vidi dale od svoje-nosa. Mamo poslance klerikalne stranke, ali so oni kaj včinili za Prekmurskega kmeta! Z munov dtisnovestjov lejko povemo, ,da skoron nikaj ne. Ar oni samo Svoje temne, kmične fraze zganjajo i na tom so, naj kmet li tupasti ostane i naj li malo zna, ar §a tak ležej goriponticajo za svoje čile. Ali naši klerikalci mo-|ejo previditi, da je njihova ja-*0va politika samo na kvar na-^mi kmeti i da za mali čas nji-h°vo sunce dojzajde. Mamo samostojno demokrat-Sk°ga poslanca. To je pa tista franka, štera je najbole proti kme-■ Ar ona samo velike bogataše zagovarja i tiste velike gase, šte-re našemi kmeti ešče dnesden po 20—30% — i davajo peneze na posod. To je tista stranka, štera je na našega kmeta velke i ogromne bremena naložila. I donok se sili k nam v Prekmurje i šče loviti ljudi, da bi na njo glastivali. Prekmurski kmet, dobro pogledni to stranko, pogledni njene prekmurske eksponente, šteri se z tvoje krvi, z tvoji žiilov bogatijo i spravljajo si milijone, a ti pa moreš stradati i donok ti nepomagajo. Ne zaviipaj se tem ljudem, ar oni ne delajo za tebe, nego proti tebi. Mamo ešče radičove poslance. Radičova stranka je kmečka stranka i pred volitvami nam je preveč dosta obečala. Obečala nam je. da več nede trbelo dače pla-čiivati, da več nede trbelo našim j dečkom za vojake iti, či ona pri-jde na vlado. I posrečilo se njej je, prišla je na vlado, ma štiri mi-j nistre i dača, bremen je pa vsa-' ki den vekši, štero naš kmet more, nositi. Mi ne čakamo od radičo-!ve stranke to, da nam naj to | spravi, ka. več nemo plačisvali; dače, nego naj se samo zniža, ^ | zakaj ma naša država 18 mini-j jstrov, gda bi zadosta bilo 10, | zakaj je tak dosta uredništva v ministerstvaj i v drOgi uradaj, gda tisto delo dosta menje uradnikov lejko odpravla. Ci radičova stranka pomagati šče kmeti, te naj za to dela, da se število uradnikov zniža, ar edna država nema telko uradnikov, kak Jugoslavija, naj dela za to, da se zniža vojska, zakaj more država do pet miliardov na i vojsko trošiti, gda bi zadosta bio eden miliard. Či de za te stvari delala, tak mo vervali, da so ra-l dičovci za kmeta, ovak so njihove reči samo pesek v oči našega kmeta. Na kratki sem vam popisao tiste stranke, štere nas prekmurce zastopajo v parlamenti. Z toga Rima i duga leta je živo v preg-vsi previdimo, da gda knam pride-! nanstvi. jo, te svetešnjo obleko oblečejo naj Knam v Prekmurje je tildi prišeo eden takši moderni Korio-lanček z Madjarskoga. Da je vsaka prilika malo plantava, tak tildi ta prilika planta. Naimre naš Ko-riolanček je na Madjarskom ne bio patriciji zagovornik predpra- sebe, ali ne so tisti gda je ne vidimo. Prekmurski kmet ne za-vupaj se v te strankaj, ar so do jetiga mao vse škodlive bile za J nas ešče skoron do radičove 'stranke mamo lejko največ simpatije, ali od te stranke tudi dosta; vic plemenitašov, nego preveliki i dosta čakamo. ! proletarec; zato je zablodo v ko- Tak vidimo, da je ni edna | munistično zmešnjavo i zatoga stranka nikaj dobroga ne spra-lvolo ga je oblast vovrgla z vuči-vila Prekmurji, ne našemi kmeti, telske slilžbe. Pribežao je na to zato je zdaj razvila svojo zasta-jv Prekmurje, tu je dobo službo, vo domača prekmurska stranka,: — Dobro je. Vsakomi voščimo, štere edini cil je to, da z na-: naj si pri nas spoštenim delom šega lepoga prekmurja vse ško-i lejko zasluži kruh. To je pa ne dlive stranke odtiramo, da mo j dobro, ka te človek eti pri nas sami za sebe delali i več se ne j Koriolana šče igrati, zavupamo nikšemi tuhinci. Poj On piše naime vKlekinov„Nep-etom toga svoje domače ljudi ;ujsag“ i v „Novine" vnogo član-ščemo viditi v Belgradskom par-:kov. V svojih člankih šče, včiti lamenb, šteri do resan samo za mas, rodjene Slovence na sloven- nas, za naše Prekmurje delali. Zato pa ne čakajmo, nego vsi za neodvisno domačo prekmursko stranko, štera se je na domačoj zemli rodila i za prekmurske pravice se vojskuje. Modemi Kotiolan. Gnejus Marcius Koriolanus je 500 let pred Kristušovim rojstvom živo v Rimi. Gizdavi patricij (plemenitaš) je bio. Kmetom i delavcom je nikših pravic ne šteo priznati. Za vo’o tč svoje politike se je svađo z vladov'Csak i odišeo je k neprijatelom Rima magyarsagt61 stvo, od vseh Slovencov vekši Slovenec šče biti. Zato poglednimo, kak je mi-slo gospon Koriolan pred nikel-ko letami i kak je svoje misli napisao. — V nigdašnjem „Also-lendvai Hirado" — Dolnjelen-davskom Glasniki je 8. sept. 1912. eto pisao: „Es ha eloveszi a gazda a szent „stajer ujsagot", el-hallgat a nota, a pajzan beszčl-getes. s az egybegyiiltek ajkai ahitatos, komoly allast vesznek. Es szivjak a metelyt, amit ezek a stajer szent fiizetek oltanak be-lejiik. Ki hibas ezert?.......... kezdeni kell, dsszehozni a elvaditott nepet, i vojsko je pelao proti svojoj do-1 čdes otthont kell nvujtani neki s movini. Rim je ne bio pripravljen1 egy oltart allitani bele, melyen na vojsko i ne se mogo braniti, magasan lobogjon a „Magyar ige V skradnjoj sili je vo prišla pred, langja". — Tu je slovenske knji-vrata Rima stara mati Koriolano-;ge i novine [sramotilno „svete va, doli se vrgla pred vrata i[ štajerske novine" imeniivao, iz pravla: „Vojvoda, naj vidim, alEšterih po njegovoj trditvi narod si moj sin, ali neprijateo Rima.1 „čemerne bacile" diha. Zato — Vu ete varaš samo prek mojega,veli — je potrebno torni narodi, tela lejko prideš". To je genolo[naime prekmurskim ,vendom‘neki Koriolana i odpelao je vojsko od1 oltar postaviti, na šterom naj vi- soko plapola plamen „madjarske reči“. — I te isti Koriolan dnes v Klekl-novih „Novinaj" (25. jul.) etak piše: „Mi čutimo, da nas goni liibezen, biti z brati Slovenci Jin Slovani na jugu edna velka častna in poštiivanja vredna slovenska lipa (Kak bodo Slovani na jugu to so horvatje, Srbi i Bolgari „Slovenska lipa“, to naj rešijo jezikoslovci).........Ar liibezen, štera nas sili, da bi postali z brati Slovenci edno, se rodi v srci, ima z božjov rokov zapisane zakone...........liibezen do bratov, do svojih, je ne vogrska! pesem, .... se nemre navčki, ne kupiti; to liibezen.kakti lepi plamen viižge v naše srce sam dober nebeski Oča“. Čiidno, za-istino čiidno. Dober nebeski Oča v srci Madjarov ne vužge plamena liibavi do bratov, ar je prej to ne vogrska pesem. Nego “či eden Madjar med Slovence pride, te, da dober nebeski Oča v časi vužge vu njegovom srci liibav do slovenskih bratov. Gospon Koriolan, krive navuke glasite; haere-tik ste. Ne vmešavajte se vu verske navuke, posebno ne v na-vuk o milosti, ar toga vi neraz-mite. — Glejte Prekmurci, te madjar-ski Koriolan vam predga v Klekl-novom „Nepujsagi“ i „Novinaj". Kelko trbe na njegove reči dati, to lejko spoznate z toga, ka vas je pred svetovnov voj nov tožo, ka vi iz „svetih štajerskih novin“ čemerne kuke pijete, on vam je pa vužigao na oltari plamen „madjarske reči". — Zdaj vam pa kak velika liibezen ga goni -- liibiti brate Slovence. Rimski Koriolan je etak odgovore svojoj materi: „Mati, zgubila si sina, rešila si svojo domovino." Potom je odišeo i tiho je bio. — Prekmurska gimnazija i meščanska šola. Prosvetni minister je vddo eden odlok, da se v Sobočkoj gimnaziji v 1926-27-om šolskem leti ne odpre sedmi razred. Siromaška prekmurska gimnazija, z tebom se nišče ne briga, ne najde se nišče ki bi se proti torni odloki postavo. Tak smo se troštali pred par le-tami, da bomo v 1926-27*om šolskem leti že prve maturante meli na Sobočkoj gimnaziji. Ali v našem viipanji smo se vkanili. Vidimo, da dotični faktorje ne delajo za to, da bi se naša prekmurska gimnazija okrepila, nego za to so naj jo oslabijo, naj jo na nikoj denejo. Znamo zakaj to delajo, znamo ka je zadnji cil. To naj se poletaj sploj ukine prekmurska gimnazija, ar se nekaki bojijo, da bi za mali čas prekmurska inteligencija prišla na vodilna mesta i tak bi konec postao onomi lepomi žitki, šteroga majo zdaj ništerni ljudje v Prekmurji brezi vsake kvalifikacije. Zdaj nam v oči mečejo ni-kaki, da mi nemamo takši svoji ljudi, šteri bi lejko za uradnike prišli, kak pa te moremo to prositi, naj na vodilna mesta naši prekmurski ljudje pridejo. Ali za par let bi ji pa zadosta meli, gda bi nam to ne mogli več praviti. To znajo, da je v Prekmurji največ takši Ijiidi, šteri svojo deco nemrejo daleč dati, da bi je tam dali šolariti, samo so to tak mogoči včiniti, da njihova deca ali zdomi hodi v šolo, ali pa v evan- ! geličanskom, ali v katoličanskom' | diaškom domi dobi stanovanje i Dirano za fal plačo. Tiste velike | stroške pa, ka bi je v tiihinskom | mesti koštalo, so naši ljudje ne mogoči nositi. Či vlada vsako leto samo takše odloke dava vo, da se eden—eden razred ne odpre, tak | pomali naša prekmurska gimnazija merje, tak na ednom lepom dnevi samo na pamet vzememo, da nemarno gimnazije. I to se trno z lejka zgodi, či mi sami nikaj nemo delali proti torni. Sobočko meščansko šolo so nam že vzeli, za šlero ustanovitev so se tak dosta trudili ešče za vogrskega vladanja naši prveši gospodje. Samo to vidimo, da se vse naše prvejše spra-višča rušijo, nove se pa ne zidajo i tak nas ščejo pomali osmrtiti. Ne samo, da so Sobočko meščansko šolo vničili, nego to so veinili z Lendavskov tiidi. Lendavska meščanska šola je nigda preveč herešna šola bila, zdaj smo pa samo eden razred meli i zdaj se pa tak čiije, da nekaki za to delajo, naj se v jesen ne odpre prvi razred, nego samo driigi. Pa dece bi bilo dosta za prvi razred. Prosimo vlado, naj na Lendavsko meščansko šolo pošle redne moči, naj bodejo tiste moči, redni profesorje za meščanske šole i naj pomali Lendavska meščanska šola pa šli rirazredna bo kak nigda. Prekmurski poslanci, gde ste, ali vsi spite, gda se za prekmursko ljudstvo tak velike krivice godijo. Ali lejko so vam neznane te kr-vice, zdaj stante na pete i pokažite svojo ljubezen . do prekmurskega ljudstva, gda nam šole za-perajo. Edno meščansko šolo so nam sploj ukinili, edno pa na pol, prekmursko gimnazijo nam tiidi leto za letom kratijo. To pa že donok nemremo dopustiti, da bi nam te dve šoli luđi vzeli, za te se mo- ramo boriti i vojskiivati, ar či nam Sobočko gimnazijo i Lendavsko meščansko šolo vzemejo, tak bomo resan veliki siromacke. Že smo tak preveč dojrazlečeni, tak smo-na nikoj djani na gospodarskom poli, zdaj nam driigo ne trbej, naj nas ešče na šolskom poli na nikoj denejo. Tak bomo resan oropani, tak se več niti včiti nemo smeli. Mi pa svojo deco včiti ščemo dati i zato prosimo vlado i vse dotične faktore, naj naše srednje šole ne rušijo, nego naj je vsakem tali pomagajo rasli i cvesti, ar de stoga najvekši hasek samo država meta, ar de tak naše prekmursko ljudstvo bole razmero i izobraženo i tak vsigdar več i več dobroga i hasnovitoga lejko včini za državo. Države, vlade dužnost je to naj se dosta briga za šolstvo, naj da priliko svojim državlanom, da svojo deco lejko dajo vonavčiti i nigdar ne nasprotno. Prosimo našo vlado naj nikaj aldtije na prekmursko gimnazijo i meščansko šoio, naj nam pošle dobre i zavestne profesore, i naj nam na te zavodaj vse razrede odpre pomali. Tak bomo vsi zahvalni našoj vladi, ar se tak pokaže da je tiidi za naše ljudstvo. To čakamo! Politični glasi. Voditelje opozicije Davidovič, Korošec i J. Jovanovič so v Bel-gradi sklenoii, da interpelacije vložijo za voio odgovornosti za velike poplave v Bački; Baranji i v driigi krajaj i da pošlejo krali spomenico proti zdajšnjoj vladi i da pošlejo predsedniki narodne skupščine pismo, v šterom do prosili, naj se narodna skupščina kak najprle vkuperpozove. V nedelo so radikali i demokrati (davidovičevci) velike shode Podlistek. Siroče. IV. lakšna je mali? Čudna driižba je sidela pri stoli, i te so bili trije mali siročeti. I samo božji previdnost je’ zahvaliti, da je reši živle-nje dvema siročeti, ki je siroče vsej sirot, ki si je glad odgnao zadnjo skorico kriija dvej sirot. Zdaj so ze povolji imeli vse. Vej je za pejneze bilo mogoče vse kupiti. Žužana se je sukala v kuhnji tak, či bi gostiivanski obed mogla delati. Siročeta so se friško pobratila. Naše malo siroče se je tak dobro čutilo pri bogatovih si-rbčetaj, da bi skoro pozabilo na svoje poslanstvo. Ravnok so vkiiper sideli vsi trije. Anika je pitala Jančija: Ti zdaj mater iščeš? Ja — pravo je Janči — mati somi pravili, da naj idem. To so mi te pravili, da so betežni bili. Potem so jij pa na cintor nesli i pokopali. Te si pa ti meo mater — ga začudeno pita Jožek. Kak pa da sam meo! I či bi znao kak dobra je bila .... si je zdihavao z nekšov bolečinov mali Janči. Miva sva ne mela matere —- se toži Jožek. Jeli bar Anika, da sva mtiva ne mela matere? Anika je tužno gledala pred sebe. Ne je znala kaj bi čdgov©-rila na to pitanje. Kak bi se ona naj neraj spominjala na svojo mater? Da se je Jožek narodo, te je ona komaj v drugem leti bila. Ajtek so nam večkrat od nikše matere gučali, no pa smo ne znali od kaj gučijo. Oba sta pod Žuža-novoj rokov zrasla i njoj sta nikdar ne pravila: mama! Jožek je ne mogeo tuj biti, liki je pa pitao: Anika! povej, zakaj sva muva ne mela matere ? A Anika na to tildi zdaj ne mogla odgovoriti. Zdaj se obrni Jožak k Jančiji i ga pita; Pa te ti povej: Kakšna je mati. Kakšna je ? so se mu začele oči svetiti. — Moja mati . . . dosta je šteo povedati, pa je svojov malov pametjov nej najšeo reči, zato je ponavljao — mati, moja mati — so bili.dobri, dobri, jako dobri .... Jeli so ti dali jesti, kak nam Žužana. Da sam samo šteo. Dali so mi kriij, pogače, kavo, mleko, cuker, oreje, jabo-ka . . i . po tem so me pa obimnoli, špilali, božali, t so mi dopustili, da jij tildi jez obimlem i kiišnem. Da mi je mrzlo bilo so mi dali toplo obleko, da sam žeden bio, so mi vodo dali. Da sam jokao so me v naroče zeli. So bili čemerni? Moja mati? — je nikak čemerno gledao. So bili tvoja mati takši, kak naša Žužana, štera je dostakrat čemerna i v čemeraj vsigdar to pravi, da nas povrže. Moja mati so nigdar kaj takšega ne pravili. Oni so tudi odišli z doma, a nigdar ne prido nezaj, liki šli so na njive delat, da spravijo kruj skoj bomo živeli. Pa so prišli domo, pa so me bin-cali i kiišovali. Anika ga je z otprtimi lampami poslušala, kaj guči o svoje pokojne matere. Ne je pravila nikaj, liki til tam so joj skuze kapale na stol. Mali Jožek da je dale pitao: Pa tvoja mati so znali’ tak pripo-vedavati, kak naša Žužana. Po zimi so zakdrili v peči, pa so me te k sebi vzeli i somi pripovedali. Pripovedavali so mi angelij, šteri v ne-besaj prebivlejo, i tam odnet pridejo doli na zemlo, da čuvajo dobro, malo deco; pripovedali so mi o blaženi de* vici Mariji, kak so prišli k njej pasterje i trije kralje, kak je mogla zjezušekom v Egiptom bežati, da so božni liidje šteli Jezušeka umoriti. Pripovedali so mi kak o božiči pride Jezušek na zemljo, pa hodi od vesnice do varaša. pa vsem dobrim otrokom da darila. Tiidi menije prneseo. Pa tiidi meni je prneseo — se je hvalo mali Jožek. Moja mati so me tiidi navčili, kak morem gučati z malim Jezušekom. Pa kak ? Povej — je radoveno pi' tao Jožek. Tak: Oča nas, ki si v nebesaj, pO' svečeno bodi tvoje ime. . . Mi tUdi znamo tak — dene mala Anika. držali v Belgradi. Na shodi radikalov je minister predsednik Uzu-novič držo govor, v šterom je po-kazo na velike zasluge radikalne stranke, da je ta stranka največ včinila za državno edinstvo, na* dale je pa proti opoziciji gučo i nied večimi je pravo, da se čiidi kak moro Davidovič vkiiperdelati z Korošcom i Spahom, šteriva niti nemata določenoga programa. Na shodi demokratov je sam Davidovič držo govor i da je zvedo za napade Uzunoviča, je na tiste včasi reagiro. Gučo je proti radikalnomi terori, šteri se izganja v Srbiji pri občinski volitvaj. Radičov klub se dale riiši i edna skupina pod vodstvom poslanca Preke nameni svoj posebni klub nastaviti, šteri klub bi sploj samostalni bio. Od toga gibanja se Radičovci preveč bojijo, ar bi stem pa vnogo poslancev zgubili. Predsednik muslimanske stranke dr. Mehmed Spaho je v Južni-Sr-biji prebivajočim muslimanom pro glas pošlo, v šterom njim pravi naj se pri občinski volitvaj trdo združijo z demokratskov strankov. Davidovičovo stranko hvali i za pošteno i narodno jo imenuje, štera se bori za pravico. Turska država nemeni notri stopiti v Ligo narodov, proti torni je sovjetska vlada v Rusiji. Na predsednika Grške države Pangalosa je nekak strelo, ali ni-kaj se me je ne zgodilo, nikši trgovec je to včino i to delo je gviišno v zvezi z kakžim političnim gibanjem. Francoska i Nemčija je zvezala med sebom važno pogodbo, Po šteroj pogodbi se obe dve dr-žavi bole zbližate. Po toj pogodbi Nemčija pa dosta železni stvari, Mašine, kemično, elektrotehnično blago vozila v Francosko. Francoska i Ruska vlada se ^tidi pčgaja, da bi se obe dve državi zbližali i poravnali svoje fi- nančne i gospodarske stvari. Rumunski prosvetni minister je zapovedo, da v tisti šolaj, gde ne včijo po romunskem jeziki, morejo vučenci na keden tri dni romunski gučali. Nedelja po risalaj dvanajsta. Niki Samaritanuš pa po poti idoči, prišeo je do njega i videvši, ga, geno se je na smilenost. I pristopivši zave« žao je rane njegove i vlejao je vnje oli i vino; i položivši njega na svoje živinče, petao ga je v ostarijo, i skrb je na njega nošo. (Liikač v X tali)«. Nemremo se ločiti od tega usmiljenega Samaritanuša, da ne bi premislili vse podrobnosti njegovi) del. Rane štere je meo Samaritanuš so zbudile v njem gnjii-sobo, na to pa ni gledao, dosta je zamiido, pa je pozabo na to. Poklekno je k njemi i skrbno je zavezao, pa ga je položo na svoje živinče. Pa gotovo bi rad bio, či bi prie mogeo priti, da bi ga položio na mejko posteo pa ne mogeo. Sam je šeo peški po kamenitoj cesti, nej je meo več pijače, da bi si hladilo žejo, dao je tii-hinci svoje živinče, olij i vino. Po dugoj poti pride do krčme, stopi gospodari, ga naprosi da naj poskrbi za ranjenca. Tak se nam vidi, da bi tii mi se vidili i slišali kak pravi krčmari: »Skrb me na njega i kajkoli potrošiš, jez, gda se vrnem, nazaj ti dam«. Pri tej rečaj pa Jezus ostane i nikaj več ne pravi. Pa človik še čaka, da pove, kaj se je godilo dele z betežnikom, kak je ozdravo, kak se je zahvalo svojem i dobrotniki. Zakaj je pa Jezus ne delo pravo? V tom je navuk dnešnjega evangeliuma, da ljubezen ne išče plačila i hvale pri ludej i na Večkrat smo že tak gučali z Jezu-Sekom, i vsigdar ka sva ga prosila nam R dao. Dao nam je gvant, kranščak, ^revlje, krtij i vse driigo, potem smo me Pa z molitvijo zahvalili. Mati so se vsig- te jokali. I jer sam pitao, zakaj jo-Cete? pa so mi nikaj ne pravili, liki Vzeli so me v naročje i so me takstis-Roli, či bi me driigi se bi razjokao, a od matere mi je to dobro djalo. Jožek je vse to z napetostjo poslii-šao 5 ga je pitao: Pa zdaj nemaš več matere ? Nemam! — je zadosten odgovor. Si pravo, da so jo v zemlo pokopali. Da, ta so jo pokopali. V triigo so Jo djali, pa so vo na cintor odnesli. pa jez zdaj drugo mater iščem. Mati so mi tak nahali, da si naj zdaj drugo fiiater iščem. Znaš ka, nama tildi Išči! — je tužno ga proso Jožek — bar bi nama tudi najšeo. Dobro je vama bom tildi iskao. 1 da ščeš idti dale iskat ? ga netre- pežlivo pita Jožek. Sče gnjes idem dale. Voni je mrzeo veter pihao. Po mali je snežilo. Mali popotpik se jespravlao na pot. V tem božnem vremeni morem idti, ar zdaj ne iščem samo sebi mater, liki dvema drugovima. Zužani ne smemo povedati, ar te oni ne bodo pustili v tom božnem vremeni — ga je opominola Anika. I so sklenili, da bo Žužana v kiinji te mali Janči skrivoma odide. Šeo bo i tak daleč bo šeo, dokeč nenajde dobro mater. Pred Marijino podobo so pokleknoli i so tak pobožno molili i prosili, da na njihovo molitev bi še le bregi mogli genoti. Žužana je poglednola v hišo, pa je vidila, kako pobožno molijo, je je pustila dele, da molijo. Da končajo svojo molitev, so se obimnoli i kiišnoli i naš Janček, kak je bio brez krajcara, brez skorice kruja v strašnoj mrzlatr odišeo na pot — da zdaj že 3 siročetom išče mater. (Dalje.) zemli, nego pri Bogi. Bili so fa-rizeušje, šteri so davali javno mi-loščo, da bi jij liidje hvalili i spo-štiivali. A o takšoj pravi Zveličar: Tej so še prijeli svojo plačilo. Prava liibezen ne išče posvetske hvale, ne mara, da ne ve leva roka, ka je dala prova roka, prava liibezen šče meti hvalo samo od Boga. Prava liibezen se tam čiiti srečnega kje more delati i ko je delo izvr šila, ne želej da bi se v njej govorilo i pisalo. I pred hvalami zbeži, ar je ne niica. Pa tildi ne mara, če je napačno sodijo, razumejo, zaničavlejo, mogoče celo jo preklinjajo — ona vse potrpij. Pri prvi priliki se pa pokaže, da dela i trpi. — To lubezen je imeo samaritanuš. — Pitajmo se, ali je naša lubezen tudi takša!? Či nej — gledajmo, da bo! Politične opazke. Od rešetarov. Kleklnove »Novine« od 1. augusta lažejo, ka se — veli — mi norca delamo od rešetarov i drugih rokodelav-cov. Gda, gde i z kakših rokode-lavcov smo se mi norca delali? Posvedočite to i ne lažite! Pravite, ka ste katoliška stranka, ali vaše obnašanje to kaže, ka ste ciganska stranka, ar svojo politiko z lažmi ščete podpirati. — Mi vse rokode-lavce radi mamo i poštujemo, ar znamo, ka si oni ne služijo kruha s pogiibnov politikov i zapelava-njom ludstva, nego s poštenim i triidapunim delom. Posebno pa radi mamo rešetare, šteri so nam od naših malih let dobri poznanci. Jas pa ešče najbole rad mam rešetare za volo staroga spomina, ar gda sam ešče šolar bio, me je eden vrli bradati rešetar navčo na lepo sveto pesem »O srečna duša, blagor ti . . .« Mi na teliko radi mamo rešetare, ka to želemo, da bi Korošec, Klekl i njuvi politični pajdašje vsi rešetarje bili, i tak bi mi nje tildi radi meli. Ar či bi oni vsi rešetarje bili, te bi hasnovito delo delali na sveti; zdaj pa kaso politikarje, škodo delajo nam i re-šetarom. Ar njihova politika je zrok naše nezadovolnosti, i zrok toga, ka si rešetarje s svojov poštenov obrtjov nemrejo zadosta zaslužiti. Kleklnova stranka rešena. Što jo je pa rešo? Premislite si, Melinčarje so jo rešili! Da, da. Povoden ide. O vi dobri Melinčarje pomagajte! Vi ste pri Mori, vi znate rešavati potaplajoče čolne. Rešiti naš politični čoln, ar ga inači Mdra odnese. I Melinčarje. so dobroga srca liidje, smiluvali so | se i podpisali so »protest«‘proti | prekmurskoj stranki. Med podpis-1 niki sta dva prišleka i sedem domačinov. Nurkerbaum je ne pod-pisao, pa bi on tildi mogao podpisati, bi dosta bole valalo, ar on je domača korenina, Pa naš vrli prijateo, »Naci b&či«, so tildi ne podpisali, pa so oni nekda kšenki vozili okoli korteše »liidske stranke.« No, no, mi že znamo, kak se delajo takši protesti. Smešna kome-dia. Ki si tak šče pomagati, tisti je bukno. Ja sam že 17 let ne bio na Melinci, ali či bom dnes ta šo s spodobnim protestom proti Klekl-novoj stranki, dobim ne 7, nego 200 podpisov. GLASI. Por.esrečo se je. V tork pred poldnevom so v Lendavi edno staro hlžo podirali i pri tom deli je eden tesar Žižek z Kota tak nesrečno opodo, da se je eden tao zida na njega sipo i preveč ga je poškodovao. V bolnico so ga odpelali. Lendava dobi elektriko. Naša stara Lendava se tildi gible za elektriko. Vsi hižni gospodarje so goripozvani, da naj notrizglasijo, keliko svetilk do nii-cali. — Nesreča v Soboti. Med zidanjom edne hiže v M. Soboti se je nesreča zgodila. Med delom se je podro rušt na kom so stali i tak sta dva delavca doj-spadnola i eden tak nesrečno, da si je v gležnji nogo zlomo. Druzi nadaljujejo boj. Voditelje druzov so veliki razgovor meli, na šte-roga ji je 56 prišlo i vo so povedali, da se bodo do zadnje ksple krvi bojti-vali proti Francuzom. Nova vera. V Edingbourghi so držali internacionalni esperantni kongres na šterom je Sishanira japanski univerzitetni profesor novo svetovno vero priporočo. Ime toj veri je Comuto i med drugim je pravo, da ta vera v Ažiji že eden milijon vernikov ma i njeni jezik je esperanto. Brez alkoholni pijač. Kongres metodistične cerkve v Ameriki je dao proglas, v šterom pravi, da bi europske države v najkrajšem časi iejko plačale svoje doge, či bi se prepovedalo niicanje alkoholni pijač. Severna Amerika je od tistoga mao, kak je vpelana prohibicija, 5 miljard dolarov priranila i vsaki je bole zadovolen, kak prie, pri nas bi to tildi preveč dobro bilo. Invalidom se ne znižajo plače. Predsednik vlade Uzunovič i podtajnik Petkovič sta dala izjavo, da se invalidom ž njihove plače nikaj dojnepotegne. Znižanje železniške tarife. Sko-ron v našoj državi je najvišeša železniška tarifa. Zdaj namerava vlada v kratkom vremeni znižati vse železniška tarife za osebo i za blago. Bogati kodiš. V Zagrebi so aretirali ednoga kodiša. Pri preiskavi so najšii pri njem 10.000 dinarov. Kodiš je pravo, da je kodivanje najbogši za-sliiž i nikaj me ne trbej trpeti, kak pri driigom deli. Morski psi v Adriji. Bluzi Splita se preveč dosta ijiidi kopie v morji, ednok so samo prišli morski psi i šest Ijiidi so požrli. Ribiči den za dnevom vidijo morske pse, šteri se proti obali rivajo, policija je gori pozvala kopalce, naj daleč v morje ne plavajo, ne da bi nesrečno opodili. — Okrožni agrarni urad v Mariboru, Koroška cesta 19 naznanja, da se odsedaj vrše uredne ure za stranke isklučno le vsako soboto od 8—11 ure, i nikako ne predpoldne. Okrajno i občinska oblastva ! venije“. „del telesa autonomne Slo- se naprošajo, da prednje v interesu strank na primeren način razglasijo. Ne on — liki nikak drugi. V zadnji številki „Naši Novin“ pod imenom »Pri barberi" je tisti mladi gospod, šteri je prišeo v delavnico ne bio g. Korhnhaušer, kak se to misli i trdi Od večij, nego nikak driigi. To bi lejko vsaki znao, ki pozna g. Karhnhausera, ar on ne nosi sokolski znak, liki orju-naškega. Šolsko spričevalo. (bizonjitvany). V tem tjedni sam dobila v roke šolsko spričevalo neke učenke iz dolnjo-len-davske državne meščanske šole. I se čudim, da je spričevalo pisano v srbskem jeziki z glagolico i tak ravnok tiidi podpis g. ravnatela 1 razredničarke. Ci je že tak, zakaj se pa te ne yči na imenovani šoli pa srbski, ali vsaj po hrvatski, ka je želja tudi lendavskega Od driige strani pa ešče bole interesantno, da Novine pišejo že proti nam za to članke, kak je na peldo „Hrvatski jarem", — a zdaj jo hvalijo i priporočajo demokratsko Hranilnico v Tornišči. Demokrati so ravno tak unitaristi i za državno edinstvo, kak mi ! Te hvali i priporoča g. Klekl zdaj, či so ravno na istoj političkoj bazi kak mi ! To se pa nemre razmiti. Či tak politični boj zraste ober naše glave i ober nas, to ne smo mi krivi, ki smo edino iz gospodarskih zro-kov nasprotniki autonomne Slovenije, nego tisti, ki nas i Prekmurje silijo v to autonomijo. Članek „hrvatski jarem" se jako naivno bojuje proti našim gospodarskim zrokam. Ar Što more tajiti tisto, ka se Statistično trdilo, da v maloj Sloveniji so prebivalstva, ar te ne bodo starišje svojo i gestdest milion dinarjev več, v veliki deco pbšiljali v Čakovec i Varaždin v meščansko šolo, liki do v Lendavi v šolo hodili. — Igla. — Đolnja-Lenđava his. štev. 55. stoji na glavni cesti na pravo roko, ka prideš iz Dolge vasi i stoji proti trgovini g. Arnsteina. Vsak što pride se že čudi, ka je to za edno stavbo. Čisto gotovo si misli, da nema verta, ali či ma da nemara za njo. I potekem je ne primerna že ne za vesnico, menje pa za mesto. Mestno poglavarstvo bi se pa malo lejko pobrigalo, da se eta hiša ali Hrvatskoj pa tresti milionov manje porcije izterjali, kak je trbelo. Kak se more potem trditi, da je tam vekša porci mio? More biti leži potrpimo či smo vkoper lačni? Štajerske i Kranjske planine rodijo dobre delavce za drva — naše Prekmurje pa dobre poljedelske delavce. Niti oni nedobijo doma delo, hodijo v šume delat v Slavonijo i Bosno pa so že prišli se k nam tiidi i pred 30 leti so se naselili v kobilje k logi. — Naši si pa tiidi hodijo za krtih i poljsko delo v Bačko, Baranjo. Zato niti za planine, niti za nas ne dobro či se vkuper ome-jičimo v autonomijo od te meste našega zasluška i dela. Planine kranjske i štajerske nam ne dajo dela. Tam so bole vonovčeni delavci i predosta. Ta zdaj tildi ne hodijo naši delavci i z toga zroka tiidi sled-kar nodo moglo iti. Tam odnet samo prihajajo meštri i trgovci. I kak skromni, dobri meštri, — pa kak vučeni, prefrigani trgovci! S temi nemrejo naši selski meštri i domači trgovci konkurirati. Te na ednok vzemejo krtih domačinom iz uste i so za par let samo oni sami meštri pa boutaši i milionari v občinaj na§i — kak to v Beltinci. Domačini pa ja. To pa ki bi vervao, da je monopol lejko vandrajo vij v južno Ameriko. Niti na Hrvatskem vekši, kak pri nas?! Ve pa monopol i carina je ista v celoj državi i cena špice, soli, i tak dale vsig-di jednaki. Dale niti ne ide v svojem gospodarskom mišlenji gospod, ki piše od „hrvatskoga jarma". Zato moremo mi njemi malo oči otpreti. Mi v Prekmurji zastarane stare grun popravi, ali portiši, da ne bo vsakemi; tnjce \ katastre mamo od časa vogrske v potiku. — Igla. — j vlade. Te so na podlagi teh katastrov ----! notarjuši razpisali porcijo. Či se komi 1 predosta vidla porcija, notarjuš popravo Pošta. Hr. Turnišče. Članek smo pre-kesnO dobili, v pridočoj številki pride. GOSPODARSTVO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 12. agusta Nikak DG autonomijo! :tak kataster kak pa porcijo. Zdaj pana i te slab kataster je notri prinešen k nam Novine stoji i bori se dalje za Au-: austrijski zakon za porcijo. Austrijski tonomno Slovenijo ! Za edno novo malo; zakon je pa zozidan na jako dobre ka-državico v državi, — štera bi nastala iz' tastre, kak istina majo na Kranjskom i dve oblasti, — iz Ljubljanske i iz Ma- j Štajerskom. Brez te dobre katastre zdaj riborske. Pa niti ne iz cejla, ar se ne til v Prekmurji se mora trditi, da naj-misli na Medjimurje. ; brž niti eden človik ne plača telkopor- Ta mala, autonomna državica, Slo-1 cije, kak bi mogeo plačati či bi bili venija bi mela okoli osemstojezer pre-: dobri katastri. Til pa morejo velke kri- ^ ^ ^ _ ^ bivalcov, pa bi imela svoje ministre, svoj; vice nastati i gospodarsko je kvarno. | železn[cj -IZ Lendave samo prek Čako parlament. Za to se bojujejo naši prek- Na to mislijo najbrž tudi prekmurski murski klerikalci. Za te nove službe. dijaki v 5. numeri svoje izjave. Naša stranka se pa postavila za Ali pa mislijo mogoče na tiste Straf-edinstvo države i proti tej autonomiji je koloniste-, štere so se šteli doma resiti Židov nemre z njimi konkurerati, ne da bi domačini mogli. To nam Prekmurcom ne potrebno, — a v autonomiji ne bi se mogli braniti od toga i bi bilo to splaš-no i stalno tak pri nas. Zato tildi ne autonomijo 1 Našo gospodarsko je melo svojo pot od juga na sever. Do Zagreba so hodili naši kmeti trgovci za krave i prasce, — potem doma malo smo skrmili, .— i so pa naši trgovci lifrali to blago dale v Gradec i Beč. — Ta pot je nam zdaj z nemško Radgonjo i z austrijsko mejo že na sever prerezana, Ščemo že zdaj mi sami s autonomijo i s mejo Slovenije tiidi na jug prerezati ? Ne pa ne, ar nam škodi. Prvle smo odali našo živino, smo gnali jo v Lendavo, Soboto ali pa v Radgono i je tak po najskrajšoj poti neposredno prišlo naše blago v Beč i v j Gradec. V konkurenci so telko več pla- j čali nam trgovci, kelko menje njim koštala vozarina po železnici. Zdaj pa po 100 kg. pšenice . . . -. 300 Din » » žita . 180 „ ovsa .... . 160 „ » » kukorce . . . . 160 „ n n hajdine . . . . 250 „ n n Prosa .... • 210 „ PENEZI. Zagreb 12. agusta. l Dolar 56 68 Din i Schiling . . . . 8 „ 1 Češka K 1.67 „ 20 zlati K 210' „ 1 francoski fr. . . 1.44 „ 1000 madžarski K . 0-79 „ 1 Šveicki fr. . . . 10-98 „ 1 italijanska lira . 1-88 „ 100 dinarov v Zurichi 9.11 Fr. Živinu. MESO. 1 kg. govedine . . . . . 13 Din teletine . . . . . 18 „ svinskoga . . ' . . 18 „ špeja • 24 „ )> » masti . 30 „ Edno jajce 75 par. rekla, da rajši zdriižitev v novo Podravsko oblast z centralom v Čakovci ali pa Vataždini. vec _ Maribor, iz Sobote prek Beltince — Lotmerk — G. Radgone pridemo z blagom v Beč; -— do Radgone pa nam mora prle Benko dati njegov i so jih se pošilali v tistem vremeni, da, automobil_ To vse košta. je ešče Slovenska autonomija faktično obstajala i smo bili iz Ljubljane dirigi- Tak je zazvala autonomia na svet rani? To vreme nas tudi straši od au- pri nas tildi Podravsko oblast. Ali glavno je li edinstvo države pred vsem ! jako interesantno je že zdaj nadal-nji razvitek te parole. Od edne strani so radičovi prevzeli od naše stranke to parolo i so nameravali napraviti v Lendavi edno manifestacijo za Podravsko oblast. Te znak nas more veseliti, ar dokaže, da Radi-čov del vlade je že pripravlen pomagati Prekmurje proti autonomiji Sloven-ski. Interesantno pa til li, da radičova Pa ° Ina‘ stranka ni je dogmatično unitaristična stranka, nego kratko prle je ešče bila tonomije i što nas more asekulerati, da ne bi bilo z novič tak v ponovljeni autonomiji. Pa zakaj bi mi ministre, pa poslance plačali ešče za Ljubljano? To bi pa porcijo zvišalo. Rajši ešče menje ministrov pa poslancev v Beograd, — pa z menšov plačov. Vsi te so menjši i splošni zroki. Ali či posebno poglednemo, da Šta-jarska — Kranjska so planine, — mi Nadaljeva se. W!3!£i>sZiZiS •:*9» Naročnino i oglase za „msi Mir i „limf sprejme Barnabaš Etd6šy Planine jesti prosijo od doline, pa niti na pol leta ne dajo hrano svojim za federalizem. Pomoč te stranke nam: stanovnikom. — Naša rodna dolina, pa li se razmi, ar či smo mi ravno za Prekmurje pa je tak gosto naseljena, da edinstvo države v prvoj vrsti, — ali ob za nas domačine ne zraste zadosta kru-driigoj vrsti — či to ne bi bilo tak te ha doma. Zakaj bi se te planine ogra-smo rajši v federalizaciji del Horvatske ničile z nami v kuper v edno autono- Tiskara V. TAKŠIC, ČAKOVEC. trgovina s papirjem v Murski »Soboti CRKVENA ULICA. Oglas. Iz stečajnine Imbre Erdos iz Čakovca prodati će se manufakturna, kratka i mješovita roba už slijedeće uvjete: 1. Prodavač (stečajni odbor i staratelj mase) ne odgovara ni za kakvoću ni za količinu robe te je svako jamstvo prodavca isključeno.. 2. Pismene gonude imadu se predati pisarni staratelja mase doktora Ljudevita Schwarza odvjetnika iz Čakovca do 25. augusta 1926. 3. Ponude su obvezatne do 20. septembra 1926. te se povlačiti ne mogu. 4. Stečajni odbor pridrži si pravo, da ponude prihvati ili ne prihvati. 5. Kupci imadu za 3 dana iza prihvate ponude isplatiti ku-povninu u gotovom na ruke staratelja mase i robu odmah od-premiti. Roba se može pregledati te se reflektanti u tu svrhu obrate na pisarnu staratelja mase. Čakovec, dne 4. augusta 1926.