informator Številka 52 Leto XVIII Titovo Velenje, 27. decembra 1984 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Z vzpodbudnimi rezultati v novo leto Ko v teh zadnjih dneh leta 1984 že polagamo račune, ne moremo mimo dejstva, da končujemo prvo leto izvajanja zahtevnega sanacijskega programa, ko ustvarjamo pogoje za dolgoročnejše uspešno poslovanje, za izboljšanje organizacije, finančne konsolidacije, tehnološke posodobitve, povečanje učinkovitosti dela s spodbudnim načinom nagrajevanja. Med cilji, ki jih že uresničujemo, je visoka proizvodnja in pozitivni finančni rezultat.Prav to je od vseh zaposlenih, ob zaostrenih gospodarskih pogojih, zahtevalo ogromno napora. Slednje pa je tudi rodilo bogate sadove, rezultati so znatno boljši kot pred letom dni in prej. Obnavljamo nekdanje vrednote Gorenja, ki so se izražale v prepričanju, da le znanje in delo zagotavljat? nadaljnji razvoj in uspeh celotnega kolektiva. Projekt Obnova Gorenja predstavlja nov pristop k uresničevanju vseh zastavljenih ciljev in tudi vsi nadaljnji načrti zagotavljajo spodbudno rast in obnovo Gorenja. Prve ocene dosežkov poslovanja v celotnem sozdu Gorenje so zelo spodbudne. V celotnem sozdu Gorenja pričakujemo letos za 12 % večji količinski obseg proizvodnje kot leta 1983, za 9 % je povišana produktivnost in za 12 % večji je konvertibilni izvoz. Celotna vrednost proizvodnje bo dosegla višino 58,5 milijarde din, celotni prihodek vseh delovnih organizacij Gorenje 85 milijard dinarjev in 15,5 milijarde dinarjev dohodka. Vrednost izvoza na konvertibilni trg bo dosegla višino 107 milijonov dolarjev. Tudi v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so dosegli pomembne rezultate. Za 16 % so povečali fizični obseg proizvodnje. To je bilo doseženo z resnično velikimi napori, z odrekanji in marsikdaj na račun družin in prostega časa. Poleg rednih delovnih dni so opravili še 17 dodatnih delovnikov, s čimer so delavci izkazali izredno pripravljenost za uresničitev sanacijskih ciljev. Ocenjujejo, da bodo v letu 1984 skupno proizvedli v tozdu Štedilniki 541 tisoč štedilnikov, v Pralno pomivalni tehniki 409 tisoč izdelkov, v Zamrzovalno hladilni tehniki 838 tisoč izdelkov, v tozdu MGA Nazarje 980 tisoč malih aparatov. To tudi pomeni, da so obseg proizvodnje povečali v tozdu Štedilniki za 16 %, za Pralno pomivalni tehniki za 15, v Zamrzovalno hladilni tehniki za 20 % in MGA Nazarje za 6 %. To so dosegli ob poprečno 1 % manj zaposlenih in je torej produktivnost večja kar za 17 %. Proizvodnjo za izvoz so povečali za 12 %. Celotni dohodek bo po prvih ocenah dosegel vrednost 48 milijard dinarjev, kar je za 80 % več kot lani. Dohodek bo i 3,4 milijarde din, čisti dohodek 2,5 milijarde din, kar je 64 % več leta 1983. Prav tako ne bo izgub iz tekočega poslovanja. Spodbudni uspehi poslovanja bodo doseženi tudi v delovnih organizacijah Gorenja Notranja oprema. , Procesna oprema in Elektronika Široka potrošnja. V tozdu Pohištvo bodo izdelali več kot 130 tisoč kuhinjskih elementov in drugih izdelkov, v tozdu Gradbeni elementi pa kar 1.087.885 kvadratnih metrov keramičnih ploščic. V tozdu Poslovna oprema na Ptuju bodo izdelali skupno kar nad 58.703 črnobelih televizijskih sprejemnikov, kar je povečanje za 37 %, v tozd Proizvodnja računalniških in procesnih naprav pa 3.178 terminalov, pa še nekaj sto drugih naprav in aparatov. V Gorenju Elektronika Široka potrošnja bo letos vrednost proizvodnje 265 milijonov, kar je za 87 % več kot lani. Številke, s katerimi stopamo v novo leto, so tudi lep odraz našega dela, prav tako pa tudi spodbuda za naprej. Te številke so odraz skupnega dela in hotenj! Srečno in uspešno 1985! Novoletni pogovori SREČKO KRAJNC Prej je bil štiri leta predsednik mladinske organizacije, štiri leta sekretar osnovne organizacije zveze komunistov in prav toliko tudi predsednik delavskega sveta v Galvani, kjer sicer kot strojni tehnik vodi tudi pripravo proizvodnje. V Gorenje je prišel iz Železarne Ravne, od koder je zna biti prinesel nekaj tiste samoupravljalske tradicije, ki jo poznajo slovenski žele-zarji. „Pri nas v Galvani," pravi Srečko, „imamo težave predvsem s fluktuacijo, vendar smo delali tako smo načrtovali in kot smo morali. Bojimo pa se let, ki še prihajajo, saj je strojna oprema stara in iztrošena. " Prav zaprav bi se la- šena. " Prav zaprav bi se lahko s Srečkom pogovarjali o marsičem, saj ga zanimajo mnogokaj. Toda prednovoletni je čas, ko vsak zase delamo drobne obračune življenja, seštejemo račun in skušamo sprejeti kakšen dober sklep za prihodnje leto. Kaj v tem času razmišlja predsednik delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati, velike proizvajalke bele tehnike? „Rad bi se zahvalil vsem poslovodnim delavcem, da so uspeli najti rešitve za pokrivanje izgub," pravi Srečko in uspeli zagotoviti nemoteno proizvodnjo. Delavci smo že v tem letu s svojim delom in prizadevanji pokazali in dokazali, da to znamo ceniti in prav gotovo bomo tako odgovorno sprejemali naše naloge tudi prihodnje leto." Srečko si sam ne želi nič posebnega. Toda, „vsem, ki bodo novo imenovani želim ob sprejemu novih dolžnosti veliko uspehov. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi znali premostiti tudi vse težave, ki so še pred nami," je zatrdil Srečko Krajnc. FERDO PARFANT Biti predsednik delavskega sveta v tako velikem tozdu kot je tozd HZT je odgovorna in zahtevna naloga in tega se Ferdo Parfant še kako zaveda. Drugače Ferdo vodi pripravo proizvodnje obrata zamrzovalnih skrinj in omar in v 16 letih, kolikor jih je preživel v Gorenju, se je marsičesa naučil in marsikaj spoznal. Vedoželjen je še vedno, saj obiskuje sedaj višjo upravno šolo. Tudi kot predsednik delavskega sveta mora marsikaj vedeti, gradiv za seje se nikoli ne zmanjka, zmanjka le časa, da bi jih lahko vedno temeljito prečesal in pretehtal. K sreči pri njih, čeprav so velik tozd, nimajo težav s sklepčnostjo, preudarno so izbirali svoje delegate in med njimi ni nikogar, ki bi se svoji dolžnosti izmikal. Veliko novega se je zgodilo v zadnjem času, marsikaj se je spremenilo. »Sprejeli smo tudi nov sistem nagrajevanja po delu, to pa ne pomeni, da smo že vse opravili," meni Ferdo, ki se boji, da bomo ta sistem skušali kar na začetku onemogočiti, da bi postal takšen kot smo ga samoupravno opredelili. Na Gorenje pa na svoje delo Ferdo ne pozabi niti v novoletnih željah. »Predvsem si želi, da bi tudi prihodnje leto dosegali delovne načrte, da bi bili enotni in bi se razumeli s sodelavci." In še si želi, kot pravi Gorenjčan, »da bi končno prišli na zeleno vejo in bi si ponovno pridobili veljavo in ugled, kot dobra delovna organizacija." MIRA GRUDNIK "Ko sem pred dobrimi šestimi meseci prevzela funkcijo predsednice izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata v obratu hladilnikov, si nisem mogla predstavljati tega dela. Tudi sodelavke niso bile prepričane, zakaj in kako naj bi bila predsednik ženska. Po dosedanjih izkušnjah pa se mi vsebolj dozdeva, da je prav vseeno, kdo je na takšnem mestu, sodelavke pa me tudi vse bolj sprašujejo, mi zaupajo ..." Mira Grudnik se je v Gorenju zaposlila pred štirinajstimi leti, danes je končna kontrolor-ka na traku hladilnikov. Kako usklajuje delo v proizvodnji, delo v dveh izmenah? »Res je bilo sprva težko, pa tudi sedaj ni nič bolje. Če imam izmeno popoldne, pridem v tovarno že okrog poldneva in v tistem času postorim, kar moram. Danes me seveda največ sprašujejo o osebnih dohodkih, pa tudi o drugih vprašanjih, med katerimi je največ takšnih o sofinanciranju za stanovanja, se sodelavke in sodelavci ooan- sto obračajo name. Če vem odgovor sama, jim rada ustreženi, ali jih napotim na pravo mesto. Če sama ne vem, iščem nasvete drugod. Vidim, da je sindikat kar uspešen." Čeprav ima Mira malo prostega časa, se za delo sindikata resnično zanima. Kar žalostna je, ko išče odgovor, zakaj se delavci med seboj premalo poznajo. Možnosti je veliko, vendar vseh ne izkoristimo. Na izlet se je peljalo le 88 sodelavcev, pa tudi drugih organiziranih oblik je veliko. Zato so njene novoletne želje takšne: »Želim več medsebojnega sodelovanja, od delavčev v neposredni proizvodnji do vodilnih delavcev. Želim še več medsebojnega spoštovanja. Ne smemo pozabiti medsebojnih človeških odnosov. Dirka s časom ne sme biti poglavitna. Leto 1984 je bilo naporno, naredili smo veliko. Vso srečo v novem letu!" VINKO MIKEK »Šolanje bi rad končal," si je ob novem letu zaželel Vinko Mikek, vzdrževalec v tozdu Hladilna tehnika in zamrzovalna tehnika. V Gorenju, kamor je prišel potem, ko se je izučil za avtomehanika, mu teče peto leto. Prej v tozdu Vzdrževanje, sedaj pa v novo nastalem tozdu HZT kot ga večina delavcev imenuje. Mlad fant je Vinko, zato ni čudno, da ga je šolanje pritegnilo. Odločil se je, da konča še srednjo strojno-tehnično šolo. Pravzaprav ga je po končani osnovni šoli vleklo v kemijsko tehnično, a zdaj je, kar je in se je pač odločil, da se bo nekako držal strojev in naprav. Pa delo vzdrževalcev pri njih ni lahko, še posebno sedaj po reorganizaciji, ko so povsem samostojni. Marsikakšno stvar morajo sami narediti in postoriti. Vinko meni, da njihovega dela ne cenijo, vidijo jih le kadar za hip postoji-jo, se pošalijo. Marsikdo pa ne ve, da morajo pogosto delati ponoči pa ob prostih sobotah in nedeljah. Nič čudnega, če Vinku ob službi, šoli popoldne in učenju ob prostem času, zmanjka časa za domače in za prijatelje. Tudi zato si ob vstopu v novo leto, ki ga bo verjetno pričakal kar doma, želi predvsem uspešno zaključiti šolanje. Srečno, so zapisali v tozdu HZT, ki so ga vzdrževalci svečano okrasili. Torej, srečno! PETER TOMINŠEK Peter Tominšek se je v Gorenju zaposlil leta 1978 kot elektrotehnik šibkega toka v tozdu Elektronika. Ko se je leta 1980 vrnil iz JLA, je postal predsednik osnovne organizacije ZSMS. Pozneje je bil član sekretariata koordinacijskega sveta ZSMS in opravljal druge dolžnosti v mladinski organizaciji. Po številnih reorganizacijah so ga nazadnje zadolžili kot odgovornega za izvedbo preoblikovanja organizacije ZSMS v velenjskem delu sozda Gorenje. Sedaj je tudi odgovoren za sklic posvetov predsednikov osnovnih organizacij ZSMS ter za koordiniranje skupnih mladinskih akcij. Kot elektrotehnik dela Peter Tominšek v delovni organiza- ciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Je samostojni tehnolog kontrole kakovosti. V našem pogovoru je leto 1984 ocenil takole: „Mladi smo v letu 1984 namenili največ pozornosti rednemu delu na svojih delovnih mestih, tako smo se vključili v prizadevanja za kar največjo izpolnitev delovnih načrtov. Aktivnost naše mladinske organizacije smo povezovali z delom sindikata. Veliko vprašanj smo namenili tudi reorganizaciji mladinske organizacije, vendar bi morale osnovne organizacije biti bolj samostojne pri svojem delu. Morajo iskati sami svoje rešitve, ne pa čakati le na pravice o odločanju. So pa še delovna okolja, kjer mladinskega dela nismo organizirali tako, kot bi želeli. Zato nas čaka v novem letu še veliko nalog in precej naporov bo treba, da bodo mladinske organizacije prevzele tisto vlogo, ki jim pripada." MARJAN POGOREVC Marjan Pogorevc je začel delati pred petnajstimi leti v kontroli v prvi hali, leta 1972 pa je prevzel delo v servisu. Sedaj je skupinovodja v servisni delavnici za belo in zamr-zovalno-hladilno tehniko. Skrbi za organizacijo dela v delavnici, njeno vodenje in uresničevanje zadanih nalog. Dela je veliko, saj v tej delavnici popravljajo pralne stroje, štedilnike, hladilnike, zamrzovalne skrinje in omare. Ponavadi opravljajo zahtevnejša popravila, ki jih je težko opraviti na terenu. / Prav zaradi tega je zelo pomembna dobra oskrba delavnice z rezervnimi deli. Čeprav se je oskrba letos izboljšala, pa še vedno ni zadostovala povečanim potrebam, predvsem za prve generacije štedilnikov in zamrzovalnih skrinj, ki so povečini že preživele svoje življenjsko dobo, rezervnih delov zanje pa skoraj nimajo. Kljub temu smo, pravi Marjan, kar uspešno zaključili letošnje leto. K temu je veliko prispevala delovna zagnanost naših delavcev v delavnici, ki pa še vedno niso ustrezno stimulirani, saj morebitno povečanje osebnih dohodkov še vedno ne dohiteva rasti življenjskih stroškov. Najbolj so prizadeti delavci z nižjimi osebnimi dohodki in družine, kjer je zaposlen le en član družine. Zato Marjan želi, da bi prihodnje leto uredili razmere v delavnici in z boljšo oskrbo z rezervnimi deli povečali delovno storilnost in učinkovitost ter tudi uresničevanje delovnega načrta, predvsem pa s skrajšanjem čakalne dobe opravičili zaupanje kupcev Gorenjevih izdelkov. „Zato si tudi želim, da bi naši vodilni in odgovorni delavci bolj prisluhnili potrebam, zahtevam in predlogom delavcev iz delavnic, kjer se dejansko pojavljajo delovni problemi in najbolj čutijo njihove posledice. Naj nas v novem letu spremlja zdravje, delovna zagnanost, uspeh in dobro medsebojno sodelovanje, visoke cene pa naj presežejo višji osebni dohodki, ki bodo rezultat našega gospodarnega dela." ZDENKA MARZEL V začetku leta 1969 se je Zdenka MaržeI zaposlila v Chrommetalu, ki se je v istem letu združil z Gorenjem. Delala je v pripravi proizvodne dokumentacije, po nekaj letih pa je prevzela delo pri izvoznih kooperacijah, na to pa dela izvoznega referenta. Dolgoletne delovne izkušnje, njena prizadevnost in doslednost pri delu so ji omogočile opravljati delo samostojnega referenta izvoza v Avstrijo, kar ji je bilo zaupano ob reorganizaciji izvoza. V vsakodnevnih razgovorih je Zdenka iskriva in razpoložena za šalo. Ko nanese beseda na delo v izvozu, postane resna in zamišljena, preudarna. Delo v izvozu, pravi, zahteva doslednost, natančnost, zavzetost, smisel za sodelovanje in natančno uresničevanje dogovorov, skratka, to delo moraš opravljati z ljubeznijo. Zdenka si prizadeva izpolnjevati vse te zahteve. Ni ji težko ker to delo rada opravlja. „Letošnje delovno leto bomo kljub zagatam končali kar uspešno", meni, „saj so se kakovostne spremembe v poslovnem vodenju odrazile na izboljšanem odnosu na vseh ravneh poslovnega sodelovanja." Ker pa še nismo natančno dorečene in razmejene interne pristojnosti pri pomembnih izvoznih aktivnostih, bo morala notranja organizacija, kot živ in trajajoč proces, odpraviti tudi te pomanjkljivosti. ..Pričakujem, da se bo njena učinkovitost pri delu vidneje odrazila prihodnje leto. Glede na to, da nedograjenost sistema nagrajevanja po delu in njegova nedoslednost pri uveljavljanju vrednot dela vplivata na delovno vzdušje in medsebojne odnose, si moramo prizadevati, da nam bo dejansko delo in njegovi rezultati izhodišče za opredelitev materialnih elementov nagrajevanja. Preseči moramo miselnost, da hodimo v službo le, da bi zaslužili, temveč za to, da bi bolje in več delali in za to bolje in več zaslužili. To je pot, ki jo moramo upoštevati pri dograjevanju sistema nagrajevanja po delu, če hočemo, da ima njegov naziv smisel." MARTA MRAVLJAK Marta Mravljak se je v Gorenju zaposlila že leta 1967. Zaradi družine, dveh hčera in sina, je nekaj časa bila doma, pred dobrim letom dni pa je prišla nazaj v Gorenje. O sedanjem delu je Marta povedala: „V obratu zamrzovalnih skrinj sem sestavljalka celic. Z delom sem zadovoljna, čeprav je kar precej zahtevno. Najprej sestaviš stranice in dno, nato oviješ celico s folijo, zavariš kapilare. Če si navajen, ni pretežko. Je pa treba imeti varilski tečaj in tečaj avto-kontrole. Pri tem opravilu delava dve sodelavki in če se dobro ujameva, tudi z doseganjem norm ni prevelikih težav. Seveda pa je tempo dela kar zahteven in marsikatera sodelavka tega ne zmore." Tako razmišlja Marta Mravljak o delu, ki ga je v letu 1984 bilo kar precej. Tudi to, da so uvedli tretjo izmeno, povsem razume. „Če je na tržišču bilo veliko povpraševanje po skrinjah, je bila naša odločitev o uvedbi nove izmene pravilna. Tudi o teh vprašanjih smo govorili na sestankih samoupravne delovne skupine, precej vprašanj pa smo namenili nagrajevanju po delu. Tu smo znova opozorili na težavnost našega dela." Leto 1984 je za Marto minilo kar prehitro. Trdno pa je prepričana, da so bili v kolektivih Gorenja doseženi lepi uspehi. Zato je tudi njena največja želja ... ....da bi Gorenje prišlo znova na zeleno vejo. Gorenje kot celota se mora rešiti vseh težav, ki so še prisotne." IVAN MRAK „Če bi sedel le pri miru, bi zbolel," pravi Ivan Mrak, ki smo ga za hip ujeli na pred- novoletnem srečanju upokojencev Gorenja v Titovem Velenju. Mizar po poklicu, Ivan tudi sedaj, ko je peto leto upokojenec, ne miruje. Pomaga temu in onemu, malo pobr-klja okrog hiše in čas mine. Pa mu je bilo prvo leto še kako dolgčas, dolgčas po tovarni, dvanajst let je delal v njej, najprej v Embalažnici, potem pa kot mojster v brusilnici Orodjarne. Stožilo pa se mu je večkrat tudi po sodelavcih in je šel ter jih obiskal. Tudi prejšnji teden, ko smo se pogovarjali z njim, so ga vabili k sebi sodelavci v prototipni delavnici. Pri svojem delu je namreč sodeloval tudi z njimi. Kako je že bilo, ko je prototip zamrzovalne skrinje naredil Ivan kar iz lesa. „Ja, kar hitro je minilo," se spominja Ivan, ki se ne bi še upokojil, ko mu tej^a ne bi svetovali zdravniki. Se vedno ga zanima vse kar je v zvezi z Gorenjem, takšen je pač kot vsi drugi naši upokojenci. Rad prebere Informator in pravi, da je potem, ko si doma vsaka vest, vsaka še tako drobna pozornost veliko več vredna in cenjena kot pa prej. Tudi takšna novoletna srečanja, ko si lahko ogledajo kaj vse je zraslo iz njihovega dela pa malo poklepetajo stovariši, kakšno okroglo razderejo, vse to daje človeku občutek, da je delal prav in dobro. Seveda se vsi pa tako tudi Ivan zanimajo za poslovanje Gorenja, budno spremljajo vsa prizadevanja za njegovo ozdravitev. „Tisti, ki jim to zdravje dopušča, bi šli rade volje tudi za kakšen dan v proizvodnjo in spet krepko poprijeli za delo," nam je zatrjeval Ivan Mrak. „Vsi pa si želimo, da bi se to naše Gorenje izkopalo iz težav," pravi Ivan, pa zdrav- ja in miru na svetu si želi je dejal, ko smo ga povprašali po novoletnih željah. Skromne, a tako dragocene želje, ki jih z denarjem ne izmeriš. MILICA KONEČNIK Petnajst let v Gorenju in ves čas v obratu stiskalnic, to je Milica Konečnik. Prej se je vozila iz Mozirja. Saj se ne sme spomniti, kako je bilo takrat. Neurejeni prevozi, na delo pa je bilo treba v petek in svetek. Na delo za 315-tonsko stiskalnico, kjer preloži nekaj ton pločevine na "šiht". Sedaj živi v Velenju in všeč ji je to majhno, zeleno mesto, v katerem ima svoje stanovanje in mir. Miru si Milica želi tudi ob slovesu od starega leta, od katerega se bo poslovila kar doma, saj je doma najprijetneje. Mogoče bo raztegnila tudi meh na harmoniki. Samouk je, pa je kar nerada razkrila to majhno skrivnost, čeprav je pred sodelavkami ne skriva, saj jim je rada zaigrala tudi na izletu. Razume se z njimi, na sploh pri njih nimajo kakšnih posebnih problemov. In lahko ji verjamemo, saj je delovna tudi pri sindikatu v tozdu in delovni organizaciji ter pri delavskem svetu. „Le skupaj in skupno je treba delati, pa se lahko vse naredi in vse zmore," pravi Milica. „V teh petnajstih letih se je v Gorenju marsikaj izboljšalo, popravilo, pa bomo zmogli to tudi vnaprej," je odločna Milica. DRAGICA ŠOLINC Dragica Šolinc se je v Gorenju zaposlila pred desetimi leti. Najprej je delala v stiskalnici v prvi hali. Ko so začeli prav v teh prostorih s proizvodnjo zamrzovalnih omar, je Dragi- ca dobila novo delo. Danes je sestavljalka celic in obodov v novem obratu zamrzovalnih omar. Leto 1984 je ocenila takole: „To je bilo res naporno leto. Delali smo skoraj vse sobote. Prizadevali smo si, da bi dosegli delovni načrt. Menim, da smo uspeli v največji možni meri." Dragica Šolinc je ena tistih sodelavk, ki vedno rada poprime za delo. „Če je treba, delam tudi ponoči. Prav v drugem polletju leta 1984 smo z dodatnim delom dosegli visoko proizvodnjo in to je največ pripomoglo k dobri izpolnitvi plana." Dragica sicer ni delegat delavskega sveta, niti poverjenik sindikalne skupine. Vendar jo kličejo na sestanke in prav njena beseda pomeni veliko, ne samo na sestanku "zgoraj", temveč tudi med sodelavkami. Še želje? „Da bi bilo vsaj tako, kot je bilo doslej. Posebno pa želim zdravja vsem sodelavkam in sodelavcem Gorenja!" NAŠ SLAVKO KRAJNČIČ ODHAJA V POKOJ Pred šestnajstimi leti je Slavko prišel v Gorenje. S seboj je prinesel bogato doto: veliko znanja, kakršnega takrat v Gorenju še nismo imeli. Saj je ta sposobni človek prihajal k nam iz Tovarne avtomobilov Maribor, ta pa je bila v tistem času na zavidljivem tehnološkem in organizacijskem nivoju in v takem okolju je Slavko mogel razviti svoje velike sposobnosti, tako da je v Gorenje prišel kot odličen strokovnjak, ki nam je naše ,,gorenjsko" znanje bistveno dopolnil in obogatil. S to reputacijo in s svojim visoko strokovnim in poštenim delom se je pri nas hitro uveljavil kot zanesljiv strokovnjak. Tako so mu bile zaupane pomembne in težke delovne naloge. Njegovo največje delo v Gorenju pa je gotovo to, kar je naredil na področju razvoja priprave dela ter na področju terminiranja proizvodnje, saj je prva štiri leta delal kot šef priprave dela, naslednjih pet let pa kot šef plansko terminskega oddelka. Na teh področjih dela je Slavko Krajnčič pomagal narediti našemu Gorenju bistvene korake naprej. To je bil njegov delež pri razvijanju in ustvarjanju pravega industrijskega načina proizvodnje. Kje je bila skrivnost Slavkovega uspeha pri delu? Na hitro lahko odgovorimo, da v njegovih visokih sposobnostih in v velikem znanju. Ima pa Slavko še eno lastnost, ki si jo je verjetno priboril še v Mariboru, ko je dolga leta delal kot konstruktor: to sta izreden red in disciplina. To osnovo je tudi pri nas prenesel v pripravo dela in v terminiranje: red in disciplino, da vse teče. To ga je tudi privedlo do tega, da je začel tesno sodelovati z računalniškimi ljudmi in daje v pripravi dela ter pozneje v termini-ranju z izredno zagrizenostjo razvijal čim trdnejšo in neposredno naslonitev proizvodnega dela na računalniško posredovane informacije. Pri tem je bil izredno pedanten. Vse je gradil na osnovi doku- mentov, ki so pripravljeni za računalnik in naj bi bili vedno pravilni. Tako so bili vsi kasnejši računalniški izpisi v redu, ker so bili osnovni dokumenti pravilni. Kako je Slavko razvijal to povezavo proizvodnega dela z računalnikom — te povezave je danes spet premalo — se vidi iz njegove daljnosežne poteze: svojim podrejenim delavcem je prepovedal voditi kakšne ročne evidence. Izgovori. da so to pomožni zapisi ali evidence itd., pri Slavku niso nič dosegli. Njegov odgovor je bil vedno neizprosno enak: „Ničesar ne bomo delali peš, za to je računalnik. Vse informacije, kijih potrebujemo, moramo urediti tako, da nam jih bo dajal računalnik." Skozi taka prizadevanja za vse večjo računalniško podporo proizvodnje je Slavko nazadnje pristal na delovnem mestu vodje vzdrževanja informacijskega sistema. Tu je delal dve leti, sedaj pa odhaja v pokoj. Skoda je, da gre Slavko v pokoj, lahko bi še delal. Saj je tako mladosten in svež, da ne bi nihče verjel, da sta se z Abrahamom že pred nekaj leti srečala. Toda Slavkov očesni zdravnik je svetoval upokojitev. Slavkovim očem bo dobro delo, ko bo zdaj imel več časa za vrt okoli svoje hiše na Tavčarjevi ulici. Tu namreč prebiva, ta naš samotar. Vendar ne vedno! To je svetovni popotnik, ki ga dvakrat, trikrat na leto najdete na čisto drugih straneh našega planeta. Pa mu torej zaželimo ob upokojitvi: Zdaj, ko ti ne bo treba vstajati na klic budilke, zdaj, ko si boš lahko svoje življenje res po svoje organiziral, zdaj, ko boš morda še več popotoval, zdaj bi ti bolj kot kdajkoli prišla prav čvrsto zdravje in podjetna energija. In to ti želimo, Slavko, tako, da bi zaživel res eno polno, dolgo življenje. Zaslužil si ga s svojim delom. Gorenjčani ti ga privoščimo. Hkrati pa ti izrekamo hvaležnost za vse tvoje delovne napore, ki si jih uspešno vlagal v tvoje in naše Gorenje' Sodelavci DS Organizacija in informatika Ocena poslovanja Gorenja Servis Rezultati, ki smo jih dosegli v enajstih mesecih leta 1984, skupaj z uspehi v mesecu decembru, že kažejo, da bomo letos dosegli načrtovani obseg servisnih storitev in predvidene načrte v celoti izpolnili. V primerjavi z letom 1983 bomo letos obseg servisnih storitev povečali za 6 %. Treba je povedati, da smo obveznosti do proizvajalnih temeljnih organizacij v celoti izpolnili. Manj pa je bilo posegov po garancijski dobi. V celoti lahko ocenjujemo, da smo načrtovane naloge izpolnili, k temu pa je pripomogla tudi boljša oskrbljenost z rezervnimi deli. Oskrba se je letos občutno izboljšala. Prav tako smo letos osvojili tehnologijo obnove slikovnih cevi, kar vsekakor predstavlja pomemben tehnološki napredek v Gorenju Servis. Predvsem to pomeni tudi veliko pridobitev pri oskrbi ter je hkrati tudi naš prispevek k stabilizaciji, saj smo privarčevali precejšnjo vsoto deviznih sredstev, ki smo jih prej namenjali za uvoz slikovnih cevi. Tudi vrednostni kazalniki izpolnjevanja načrtovanih nalog kažejo, da naloge v celoti dosegamo, še posebej pri izvozu rezervnih delov (plan presegamo za 51 %). Ocenjujemo, da bomo ustvarili za 2,8 milijarde dinarjev celotnega prihodka, da bomo za ta prihodek porabili okrog 1,6 milijarde dinarjev sredstev. Dohodek bo dosegel višino okrog 1,1 milijarde dinarjev, okrog 650 milijonov dohodka naj bi porabili za osebne dohodke, dosegli pa naj bi tudi predvideni obseg akumulacije. Določen delež akumulacije je zaradi medsebojne menjave garancijskih storitev, po nespremenjenih cenah iz leta 1981, izkazan v rezultatih proizvodnih temeljnih organizacij, kar je tudi naš neposredni materialni prispevek k lajšanju gospodarskega stanja. Jože Skornšek OBNOVLJEN 2000. EKRAN V soboto, 22. decembra, so delavci Gorenja Servis obnovili 2000. televizijski ekran. To je pomemben delovni dosežek, kajti z obnavljanjem so začeli šele julija, imeli pa so tudi kopico težav z uvozom potrebnih delov in tudi z občasno slabšo kakovostjo materiala, prav tako pa tudi tehnološki proces zahteva določeno trajanje posameznih faz obnove. Doseženi uspeh je rezultat prizadevanj delavcev obeh izmen in tudi strokovnih kadrov, ki so sprotno odpravljali težave. Načrtujejo, da bodo do konca leta obnovili vsaj še 100 televizijskih ekranov in tako zadovoljili še več strank, ki jih bo razveselila nova kakovostna ponudba. Skupna prizadevanja zagotavljajo, da bo obnova v naslednjem letu še uspešnejša in učinkovitejša. Leto kakovosti DeSovno tekmovanje med tozdi Med vrsto aktivnosti, ki jih zajema program leta kakovosti v Gorenju, sodi tudi tekmovanje med tozdi v izboljšanju kakovosti. Dosedanji rezultati desetih mesecev kažejo, da se v poprečju izboljšuje kakovost izdelkov. Med tozdi so največ uspeha dosegli tozd Štedilniki z 28,8, tozd Galvana z 32,0 % in tozd Mali gospo- dinjski aparati z 19,4 %. Poslabšala pa se je kakovost v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Akcija teče seveda še naprej, tako da lahko vsi tozdi svoje rezultate v tem tekmovanju še izboljšajo ter z boljšo organizacijo in večjim posluhom za kakovost dosežejo planirano 20 % izboljšanje kakovosti. Dušan Gorenc "lic3?1 : l ■gg(g»i ■ ' 18 i* ifijUpji GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV TEKMOVANJA 130- plan 1984 doseženo 1983 Ijjjjjlil iiiiiiii !!!!•;!! iiiiiiii iiiiiiii VSEM ŠTIPENDISTOM GORENJA ŽELIMO VESELO, ZDRAVO, DOBRIH OCEN POLNO NOVO LETO 1985! Izobraževalni center OBVESTILO SPREMEMBE INTERNIH ŠTEVILK V Gorenju začne 3. januarja 1985 veljati nov interni začasni telefonski imenik. OBISK DELAVCEV OBRATA HLADILNIKOV NA KARAVLI FRANC LESKOŠEK-LUKA NA VICU Mladinci in delavci obrata Hladilniki smo v petek, 21. decembra 1984, obiskali vojake pobratene karavle na Viču. Tamkajšnji vojaki — mladinci in vodstvo karavle so nas prisrčno sprejeli. Po pozdravnih besedah predstavnikov obeh kolektivov smo se tovariško pogovorili, sodelovali pri kratkem kulturnem programu, nato pa z užitkom pojedli pravi vojaški pasulj. Ob obujanju spominov na pretekli obisk smo se dogovorili, da se ob letu ponovno vidimo in se poslovili z željo, da naše graničarje čimprej sprejmemo tudi v Titovem Velenju. Danilo Konečnik KOLESARJI! Kdor še ni oddal kolesarskega dnevnika v oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost, naj to stori do 10. januarja 1985. (Zaradi podelitev priznanj in evidence) KULTURA Začela se je 7. bralna akcija Gorenja. Knjige lahko dobite pri svojih kulturnih animatorjih in v knjižnici Indok centra Med desetimi deli jugoslovanskih avtorjem boste nedvomno našli tudi kaj zase in za prijetno praznično branje. JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ Dan Dat. Ter Ted. Dan Dat Ter Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted. Dan Datn. Ter. Ted. IO 1 001 P PE 1 032 Pb 1 060 PO 1 091 SR 1 121 P SO 1 152 SR 2 002 P SO 2 033 SO 2 061 S TO 2 092 ČE 2 122 P 18 NE 2 153 N ČE 3 003 1 NE 3 034 N NE 3 062 N SR 3 093 PE 3 123 R PO 3 154 PE 4 004 PO 4 035 PO 4 063 ČE 4 094 14 SO 4 124 R TO 4 155 SO 5 005 S TO 5 036 TO 5 064 PE 5 095 NE 5 125 N SR 5 156 NE 6 006 N SR 6 037 SR 6 065 SO 6 096 R PO 6 126 ČE 6 157 23 PO 7 007 CE 7 038 6 ČE 7 066 10 NE 7 097 N TO 7 127 PE 7 158 TO 8 008 PE 8 039 PE 8 067 PO 8 098 SR 8 128 SO 8 159 SR 9 009 SO 9 040 SO 9 068 R TO 9 099 ČE 9 129 19 NE 9 160 N ČE 10 010 2 NE 10 041 N NE 10 069 N SR 10 100 PE 10 130 PO 10 161 PE 11 011 PO 11 042 PO 11 070 ČE 11 101 15 SO 11 131 TO 11 162 SO 12 012 Z TO 12 043 TO 12 071 PE 12 102 NE 12 132 N SR 12 163 NE 13 013 N SR 13 044 SR 13 072 SO 13 103 PO 13 133 ČE 13 164 24 PO 14 014 ČE 14 045 7 ČE 14 073 11 NE 14 104 N TO 14 134 PE 14 165 TO 15 015 PE 15 046 PE 15 074 PO 15 105 SR 15 135 SO 15 166 R SR 16 016 SO 16 047 R SO 16 075 Z TO 16 106 ČE 16 136 20 NE 16 167 N C E 17 017 3 NE 17 048 N NE 17 076 N SR 17 107 PE 17 137 PO 17 168 PE 18 018 PO 18 049 PO 18 077 ČE 18 108 16 SO 18 138 Z TO 18 169 SO 19 019 R TO 19 050 TO 19 078 PE 19 109 NE 19 139 N SR 19 170 NE 20 020 N SR 20 051 SR 20 079 SO 20 110 PO 20 140 ČE 20 171 25 PO 21 021 ČE 21 052 8 ČE 21 080 12 NE 21 111 N TO 21 141 PE 21 172 TO 22 022 PE 22 053 PE 22 081 PO 22 112 SR 22 142 SO 22 173 Z SR 23 023 SO 23 054 Z SO 23 082 TO 23 113 ČE 23 143 21 NE 23 174 N Cb 24 024 4 NE 24 055 N NE 24 083 N SR 24 114 PE 24 144 PO 24 175 PE 25 025 PO 25 056 PO 25 084 ČE 25 115 17 SO 25 145 R TO 25 176 SO 26 026 R TO 26 057 TO 26 085 PE 26 116 NE 26 146 N SR 26 177 NE 27 027 N SR 27 058 SR 27 086 SO 27 117 P PO 27 147 ČE 27 178 26 PO 28 028 ČE 28 059 9 ČE 28 087 13 NE 28 118 N TO 28 148 PE 28 179 TO 29 029 PE 29 088 PO 29 119 R SR 29 149 SO 29 180 SR 30 030 SO 30 089 TO 30 120 R ČE 30 150 22 NE 30 181 N ČE 31 031 5 NE 31 090 N PE 31 151 21 delovnih dni 2 praznika 1 dodatni del.dan 1 solid. — Gorenje 22 delovnih dni 1 dodatni del.dan 23 delovnih dni 1 dodatni del.dan 1 solidar. dan 22 delovnih dni 1 praznik 21 delovnih dni 2 praznika 1 dodatni del. dan 23 delovnih dni 1 dodatni del.dan JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER Dan Dat. Ter. Ted. Dan Dat. Ter. Ted Dar Dat. Ter. Ted. Dan Cht. Ter Ted. Dan Dat. Ter Ted. Dan. Dat. Ter Ted. PO 1 182 Cb 1 213 D 31 NE 1 244 N TO 1 274 PE 1 305 P NE 1 335 N TO 2 183 PE 2 214 D PO 2 245 SR 2 275 SO 2 306 R PO 2 336 SR 3 184 SO 3 215 R TO 3 246 ČE 3 276 40 NE 3 307 N TO 3 337 ČE 4 185 P 27 NE 4 216 N SR 4 247 PE 4 277 PO 4 308 SR 4 338 PE 5 186 R PO 5 217 D CE 5 248 36 SO 5 278 Z TO 5 309 ČE 5 339 49 SO 6 187 D TO 6 218 D PE 6 249 NE 6 279 N SR 6 310 PE 6 340 NE 7 188 N SR 7 219 D SO 7 250 PO 7 280 ČE 7 311 45 SO 7 341 PO 8 189 CE 8 220 D 32 NE 8 251 N TO 8 281 PE 8 312 NE 8 342 N TO 9 190 PE 9 221 D PO 9 252 SR 9 282 SO 9 313 PO 9 343 SR 10 191 SO 10 222 R TO 10 253 ČE 10 283 41 NE 10 314 N TO 10 344 ČE 11 192 28 NE 11 223 N SR 11 254 PE 11 284 PO 11 315 SR 11 345 PE 12 193 PO 12 224 D CE 12 255 37 SO 12 285 R TO 12 316 ČE 12 346 50 SO 13 194 TO 13 225 D PE 13 256 NE 13 286 N SR 13 317 PE 13 347 NE 14 195 N SR 14 226 SO 14 257 R PO 14 287 ČE 14 318 46 SO 14 348 PO 15 196 CE 15 227 33 NE 15 258 N TO 15 288 PE 15 319 NE 15 349 N TO 16 197 PE 16 228 PO 16 259 SR 16 289 SO 16 320 Z PO 16 350 SR 17 198 SO 17 229 TO 17 260 ČE 1 7 290 42 NE 17 321 N TO 17 351 ČE 18 199 29 NE 18 230 N SR 18 261 PE 18 291 PO 18 322 SR 18 351 PE 19 200 PO 19 231 CE 19 262 38 SO 19 292 R TO 19 323 ČE 19 353 51 SO 20 201 R TO 20 232 PE 20 263 NE 20 263 N SR 20 324 PE 20 354 NE 21 202 N SR 21 233 SO 21 264 PO 21 294 ČE 21 325 47 SO 21 355 PO 22 203 P ČE 22 234 34 NE 22 265 N TO 22 295 PE 22 326 NE 22 356 N TO 23 204 PE 23 235 PO 23 266 SR 23 296 SO 23 327 R PO 23 357 SR 24 205 SO 24 236 R TO 24 267 CE 24 297 43 NE 24 328 N TO 24 358 ČE 25 206 30 NE 25 237 N SR 25 268 PE 25 298 PO 25 329 SR 25 359 PE 26 207 PO 26 238 ČE 26 269 39 SO 26 299 R TO 26 330 ČE 26 360 52 SO 27 208 R TO 27 239 PE 27 270 NE 27 300 N SR 27 331 PE 27 361 NE 28 209 N SR 28 240 SO 28 271 Z PO 28 301 ČE 28 332 48 SO 28 362 R PO 29 210 D Cb 29 241 35 NE 29 272 N TO 29 302 PE 29 333 P' NE 29 363 N TO 30 211 D PE 30 242 PO 30 273 SR 30 303 SO 30 334 P PO 30 364 R SR 31 212 D SO 31 243 Z 31 ' J CE 31 304 44 | TO 31 365 R 18 delovnih dni I4 delovnih dni 23 delovnih dni 23 delovnih dni 20 delovnih dni 23 delovnih dni 2 praznika 9 kol. dopust 1 dodatni del. d. 1 dodatni del. d. 3 prazniki 3 kol. dopust 1 dodatni del. d. 1 dodat. del. d. LEGENDA: N - nedelja; P - praznik; S - solidarnost; D — kolektivni dopust; Z - dodatni delovni dan; R - prosti dan. Kadrovske vesti IMENOVANJE V GORENJU GOSPODINJSKI APARATI Na 5. redni seji delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati 26. decembra 1984 so imenovali novo vodstvo delovne organizacije in razrešili dosedanje vršilce dolžnosti poslovodnega organa. Za predsednika poslovodnega odbora je bil imenovan Peter Pe- trovič, dipl. strojni inženir. Član PO za ekonomsko področje je Erika Ver-šec dipl. ekonomist. Član PO za komercialo in proizvodnjo je Jože Kuder, dipl. ing. organizacije dela. Član PO za razvoj je Marjan Urbančič, dipl. strojni ing. Imenovani bodo prevzeli nove naloge in dolžnosti 1. januarja 1985 za dobo štirih let. Člana PO za tehnologijo bodo imenovali pozneje. ORODJE V VZHODNO NEMČIJO V tozdu Tehnološka oprema so včeraj odpremili še zadnjo, tretjo pošiljko orodij v vzhodno Nemčijo. S tem so izpolnili naročilo za prvi izvoz orodja v to državo. OBISK UPOKOJENCEV GORENJA Tudi letos so bili na novoletnem obisku upokojenci Gorenja. Sprejeti so bili v Gostinski enoti, nato pa so si ogledali proizvodnjo pralnih strojev. Seveda pa to ni bilo edino kar so doživeli. Zanje so pripravili nastop učenci OŠ Miha Pintar Toledo, mešani pevski zbor Gorenje ter dramski igralec Dare Ulaga. K partijski mobilnosti Razprave o predlogih sklepov 13. seje najvišjega partijskega organa so komunistom Gorenja Commerce odprle pot k hitrejšemu in odločnejšemu premagovanju lastnih slabosti, k odprtemu partijskemu razgovoru o vseh vprašanjih delovanja osnovnih organizacij ZK kot tudi o poslovanju delovnega kolektiva in njegovem mestu v okviru sestavljene organizacije Gorenje. Izhajajoč iz analize lastnega delovanja v preteklem obdobju, ki je opozorila na določene slabosti, in iz razprave o aktualnih problemih in nalogah zaposlenih, so komunisti poudarili svojo pripravljenost za še bolj aktivno in tvorno vključevanje v uresničevanje nove organiziranosti,spremlja-nje in dograjevanje njene racionalnosti, kar je podlaga za obvladanje in uresničevanje vseh zaupanih nalog v okviru sestavljene organizacije. Predvsem gre za učinkovito premagovanje negativnih vplivov gospodarskih razmer in gibanj na domačem in tujem tržišču. Prav tako bodo pozorno spremljali uresničevanje nagrajevanja po delu, spodbujali dobre medčloveške odnose in uveljavljali pomen dela kot temeljne vrednote. Doseženo bodo sproti ocenjevali in istočasno pretehtali prispevek slehernega komunista. Analiza dela in aktivnosti iz preteklih let je pokazala, da je dobršen del sklepov komunistov ostal le črka na papirju, saj se niso aktivno zavzemali za njihovo uresničevanje. Konec je takšnega obnašanja. Današnji in jutrišnji trenutek narekuje jasno opredeljeno, zavzeto in aktivno delovanje slehernega komunista na poti k izboljšanju položaja tako delovne organizacije kot tudi celotnega Gorenja. Doseženo izboljšanje bo pokazalo, ali so bili komunisti gibalna sila, ali pa le opazovalec dogajanj. Dušanka Založnik TMu/ imaJvnv, zlJlcvvcMrv -vrv U-pi/TLCL/ .MO/ Afilo/vou OS o/UJ^vcL/ Svnicuu- INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet -predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.