ISSN 0040-7712 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 DECEMBER 2006 CENA 500 SIT / 2,09 € LETNIK XLV Modeli lokomotiv na živo paro Novoletna elektronika j JcjvoJsirjs Jucks rz granulma fr? Slika prikazuje popolnoma opremljeno RV-napravo. Več informacij najdete v Graupnerjevem katalogu FS. Trgovina Mibo Stara c. 10,1370 Logatec tel.: 01/759 01 01, faks: 01/759 01 03 e-pošta: trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http://trgovina.mibomodeli.si GRAUPNER-GmbH &'Co. KG''- Postfabh 1242- / D-7322d Kirchi/m/Teok^ www:g/aupne/e • Lahko razumljivi meniji in že pripravljeni programi "letala" in "helikopterji" za lažje nastavljanje i \ naprave, i\ • 10 spominskih mest, * \ • izbira modulacije PPM / SPCM, 4 \ • popolnoma opremljen s stikali, • DSC-vtičnica za priključite/ki * za simulator letenja, \ • vgrajen modul učenecAičit« ^ V • 6 krmilnih funkcij, od^ega Ek 4 proporcionalne fdfigitaln trimerji in 2 funkdw z upravljanjem prek stikal, B • slovenska navodila ( za programiranje. Nar. št. 4722 za območje 35 MHz Nar. št. 4722.B za območjef35 MHz B Nar. št. 4723 za območje 40 fVftHz • Lahko razumljivi meniji in že pripravljeni programi "letala" in "helikopterji" za lažja/ nastavljanje naprave, l// • 8 spominskih mest, f /'^ • možna nadgradnja ■ dveh modulov I "Nautic Multi Split",! • naprava je priprav- S Ijena za uporabo ’ na simulatorju letenja in vgradnjo modula učenec-učitelj. Nar. št. 4724 za območje 35 MHz Nar. št. 4724.B za območje 35 MHz B Nar. št. 4725 za območje 40 MHz KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih DECEMBER 2006, LETNIK XLV, CENA 500 SIT 12,09 i POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Branko Bergant Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 500 SIT / 2,09 €, naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT / 10,45 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 10.000 SIT (42 €). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luksuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Modelar Franci Urh je na letošnji Koseški olimpijadi navdušil z maketo nemške podmornice U-99, ki je v celoti izdelana iz pločevine in se lahko potaplja kot prava podmornica. Foto: J. Košak KAZALO 2 6 8 12 7. KOSEŠKA OLIMPIJADA_ DIJAKI USPEŠNI NA RAZISKOVALNEM IN INOVACIJSKEM PODROČJU MODELI LOKOMOTIV NA ŽIVO PARO. RV-JADRALEC ZA NAJMLAJŠE - STIROFLY 1.4 15 18 PARTENON. ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA - HAVVKER SPANISH FURY (4. DEL) 20 30 34 36 38 40 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - PRVE SLOVENSKE VODNE NALEPKE. NOVOLETNA ELEKTRONIKA NOVOLETNE LUČKE IZ GRANULATA NEOBIČAJNO BOŽIČNO DREVESCE. NOVOLETNE DROBNARIJE JASLICE KOT ADVENTNI KOLEDAR •72717374 '72717374 : ODD I^Cl l^l H3-71 H3-71 H3-72 H3-72 H 3-74 H3-73 H3-73 F 28 H3-74 11” rz 42 ŽLICA ZA OBUVANJE 44 IZDELEK BREZ PRIMERE 46 VODNJAK. 48 ZVONČEK IZ ŽIČNEGA OBEŠALNIKA Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. 1 mc 4 december 2006 Ob koncu leta se vsi oziramo po minulih dneh in analiziramo rezulta¬ te svojega dela, izpolnitev načrtov, ki smo si jih zadali, ter pregledujemo, kaj smo dosegli. Tudi ljubljanski modelar¬ ji ne moremo mimo uspehov, ki smo jih dosegli na državnih in mednarod¬ nih tekmovanjih v iztekajočem se letu. Ugotavljamo, da je k prepoznavnosti in kakovosti modelarstva v Ljubljani v ve¬ liki meri pripomogla prireditev, ki smo jo prvič organizirali pred sedmimi leti. Takrat smo se na Mestni zvezi društev za tehnično kulturo odločili, da bomo v sodelovanju z Mladinskim tehničnim centrom, Društvom modelarjev Ljub¬ ljana in Astronavtsko-raketarskim klu¬ bom Vladimir M. Komarov organizirali Franci Urh in Jan Lokovšek pripravljata maketo podmornice U-99 za demonstracijsko vožnjo. Modelarji ARK Komarov so prikazali več demonstracijskih in tekmovalnih modelov raket. Maketa podmornice U-99 je v celoti izdelana iz pločevine. Njena največja zanimivost je, da se potaplja s polnjenjem balastnih tankov z vodo. 2 Modela jadrnic F5G v tekmi match race med vožnjo ob boji december 2006 mi 4 prireditev, na kateri naj bi delo in do¬ sežke modelarjev predstavili čim šir¬ šemu krogu ljudi. Naš cilj je bil, da na tej prireditvi prikažemo več področij modelarstva in obiskovalce seznanimo z možnostmi sodelovanja na tečajih, ki jih organizirajo v Ljubljani. Prireditev, ki smo jo poimenovali Koseška olim¬ pijada, poteka vsako leto zadnji teden poletnih šolskih počitnic na Kose¬ škem bajerju v Ljubljani. To je čas, ko so učenci že doma, se pripravljajo na novo šolsko leto in se tudi odločajo za dejavnosti, s katerimi se bodo ukvarjali med šolskim letom. Tako je naša prire¬ ditev še ena od ponudb in informacij, na kakšen način lahko mladi izkoristijo svoj prosti čas, in predstavitev različ¬ nih modelarskih panog. Prireditev je iz leta v leto bolje obiskana in je postala izvrstna promocija naših dejavnosti in tehnične kulture nasploh. Letos smo imeli srečo z vremenom, tako da je bilo vsak dan ob bregovih Ko¬ seškega bajerja veliko gledalcev. Dobro utečena ekipa organizatorjev in sodni¬ kov je odlično izpeljala vsa tekmovanja REPORTAŽA Za prikaz načina izdelave makete podmornice U-99 je Franci Urh posebej izdelal komandni stolp podmornice iz bakrene pločevine. Na tej mini maketi se lepo vidi, kako so izdelani po¬ samezni deli, ki jih je nato s spajkanjem združil v celoto. Start modelov čolnov na električni pogon ladijskih modelarjev v ciklusu tekmo¬ vanj za državno prvenstvo in tekem za pokal Koseške olimpijade. Poleg teh tekmovanj, pa so svoje modele prika¬ zali tudi raketni modelarji iz Astronavt- sko-raketarskega kluba Vladimir M. Ko- marov in letalski modelarji iz Društva modelarjev Ljubljana. Oba kluba po re¬ zultatih sodita v sam slovenski in tudi svetovni vrh na svojih področjih mode¬ larstva. Tekmovalne discipline ladijske¬ ga modelarstva, ki so bile prikazane, so večini gledalcev že znane, saj prihajajo na ta tekmovanja obiskovalci, ki so naši gostje že vrsto let in tudi povedo, da se iz leta v leto opaža kakovostna rast na¬ šega modelarstva. Pohvalno pa je tudi to, da se novi mladi rod modelarjev enakovredno kosa s starejšimi mode¬ larji, ki so nekatera nova področja mo¬ delarstva prinesli v Slovenijo. Na sobotnem demonstracijskem na¬ stopu ob zaključku prireditve so svoje makete prikazali tudi bolj izkušeni mo¬ delarji. Največ pozornosti je bil dele¬ žen Franci Urh, ki se ga spomnimo po Modeli RV-čolnov z motorji z notranjim, zgorevanjem tudi na naših tekmovanjih dosegajo vse večje hitrosti. mi december 2006 3 REPORTAŽA Modeli jadrnic ob startu tekmovanja v kategoriji F5G Odločitev o zmagovalcu je bila tesna. vrhunsko izdelani maketi vojne ladje Bismarck, letos pa je predstavil svojo novo umetnino, maketo nemške pod¬ mornice iz druge svetovne vojne U-99. Maketa je izdelana iz bakrene in alumi¬ nijaste pločevine. Za njeno izdelavo je modelar najprej pripravil modele v tr¬ dem lesu in čeznje »vlekel« pločevino debeline 0,55 mm. Posamezne sestav¬ ne dele je nato s spajkanjem sestavil v celoto. Njena glavna posebnost je, da se potopi tako kot prava podmornica, to je s polnjenjem balastnih tankov. Za črpanje vode skrbi zobata črpalka. Iz¬ delava podmornice je zahtevala okoli 3000 ur dela. Največ težav so mu pov¬ zročale prav tehnične rešitve polnje¬ nja in praznjenja balastnih tankov. Pri opremi makete s pogonom in radij¬ skim upravljanjem mu je pomagal tudi naš znani strokovnjak s tega področja Jan Lokovšek. Ogorčen boj modelov tik pred prihodom v cilj /m .ic v arer/ziiJ/nt /zziz/Szmz 4\//z?wzys///wz/4/az* f/t zzzz/e 7?///, £ ££/// ze/tzzte- vede/ fes* fre-Zt/iv- 4z*&ce-, zz/zziz/'^ ^ v Ae/fz £00?/ 4 TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 1.000 SIT. december 2006 mi 4 MODELARSTVO Vložna mapa za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomo¬ ček pri lažjem vzdrževanju in zagotavlja¬ nju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz sta¬ rejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri veza¬ nem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. Poseben sistem v mapi z žičnimi vpe¬ njali omogoča preprosto vpenjanje ali izvlačenje posameznih izvodov revije. Na hrbtu mape je prazen prostor za na¬ vedbo letnika, kar omogoča pregledno razvrstitev večjega števila vložnih map. Cena ene mape je 1.000 SIT. Naročite jo lahko na brezplačni telefonski številki 080 17 90 ali na spletu: www.tzs.si TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 1000 SIT. TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT 11 TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI M I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E lil, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 UHU HOLZ holzleim original uhu holz holzleim UHU Tisoč stvari skupaj drži. | uhu holz expressleim 1 UHU HOLZ •xpro**leii« lepila za les | uporabljamo za lepljenje vseh vrst lesa, lesenih izdelkov in vezanih plošč. UHU Holz Holzleim je univerzalno i lepilo za les brez topil in visoko vezno trdnostjo, še posebej primerno za lepljenje večjih površin. Cas sušenja je | pri sobni temperaturi približno 20 min. pri masivnem lesu in lesenih izdelkih 30-40 min. Razredčeno z 10-15% i vode je primerno tudi za pritrjevanje sestavljank puzzle. UHU Holz Expressleim je hitro vezoče lepilo brez topil, ' z visoko vezno trdnostjo, ki omogoča hitro nadaljno obdelavo materiala. Čas lepljenja je odvisen od i temperature in vlage, pri sobni temperaturi je okrog 10 minut. Obe lepili je možno dobiti v dveh izvedbah, ki 1 omogočata priročno uporabo: v mehki, prostostoječi tubi in v steklenički. WWW.uhll.Si UNIHEM d.o.o., Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana mi 4 december 2006 5 Dijaki uspešni na raziskovalnem in inovacijskem področja VILI VESENJAK Mladi raziskovalci Tehniške gimna¬ zije in Srednje tehniške šole v Mariboru že vrsto let raziskovalno delajo na raz¬ ličnih naravoslovnih področjih (strojni¬ štvo, gradbeništvo, promet, naravna in kulturna dediščina.)- Naloge so bile po teoretični obravnavi tudi uresničene. Dijaki pogosto odkrivajo tudi nepravil¬ nosti, ki jih ugotovijo pri izvedenih pro¬ jektih in nanje opozorijo. Predstavljene naloge so v preteklih letih dosegle najvišja priznanja na ob¬ činski, državni in mednarodni ravni. Prevoz tovora je lahko smrtno nevaren Teoretični in eksperimentalni del naloge dokazujeta, da je lahko vožnja to¬ vora na prtljažniku avtomobila smrtno nevarna. Franjo Skuber, Jaka Grilanc in Barbara Gregorc so v sodelovanju s po¬ licijo določali silo zdrsa tovora / palice s prtljažnika. Izdelali so konstrukcijo, s katero so nadomestili prtljažnik. Izvedli so eksperiment z vodenim vozičkom in s pomočjo naprave »zaletavček«. Z ugo¬ tovitvami so želeli vplivati na predlog dopolnitve Zakona o varnosti cestnega prometa. Malo terensko vozilo Naloga Luke Rataja, Davorina Jaušov¬ ca in Jureta Šmarčana vklučuje zasnovo, konstrukcijo in izdelavo malega vozila z možnostjo premagovanja terenskih ovir. Pri konstruiranju so vključili naslednje posebnosti: pogon na zadnjih kolesih s hidravličnimi zavornimi diski, nihajni obes koles, posebno konstrukcijo krmil¬ nega mehanizma, tankostensko jekleno konstrukcijo in avtomatski menjalnik z motorjem moči 5 kW. Teptalnik Funkcionalni model teptalnika, na katerem je uresničil lastne zamisli pri izboljšanju delovanja teptalnika, je iz¬ delal Branko Licardo. Z modelom je zamisli tudi preizkusil. Izboljšava se nanaša na spremembo odvijanja vrvi iz bobna. Pri obstoječih izvedbah vi¬ tlov na teptalnikih snega mora hidro- motor delovati tudi v primeru odvi¬ janja vrvi, hkrati pa je potrebna tudi dodatna zavora za preprečitev drse¬ nja pri prekinitvah obratovanja tep¬ talnika. Predlagana rešitev omogoča samodejno odvijanje vrvi in blokado proti drsenju ob prekinitvi dela stro¬ ja. S predlagano rešitvijo dosežemo zmanjšanje potrebne energije za obra¬ tovanje teptalnika in dodatno varnost ob drsenju brez uporabe dodatne za¬ vore. na sredstva, tako da ni potrebna celotna konstrukcija transportnega vozila, kar bistveno poceni transport in izboljša lo¬ gistične parametre. Zložljiv ladijski gredelj Avtor David Kaljun rešuje inovativ¬ no problematiko previsokega ladijske¬ ga gredlja med transportom s konstruk¬ cijsko rešitvijo. Z zložljivim ladijskim gredljem lahko lad¬ jo transportiramo na nižji višini, kar pomeni več var¬ nosti v prometu, oziroma manjšo možnost za prevra¬ čanje med prevozi po cestah na več¬ jih razdaljah. Tak¬ šen transport je hitrejši, varnejši in zaradi tega tudi ce¬ nejši. Pomembno je tudi, da so trans¬ portne naprave, s katerimi lahko prevažamo ladjo, običajna transport¬ december 2006 mi 4 6 REPORTAŽA Snežni top Snežni topovi so na smučiščih že vsakdanjost. S tem projektom so dijaki Nejc Ajd, Jernej Kelbič in Matej Pavlič podrobneje predstavili lastno konstruk¬ cijo naprave. Ob projektiranju in izvedbi snežnega topa so upoštevali dejavnike, ki vplivajo na kakovost izdelanega snega. Pogon kolesa - z vrtalnikom do Ruš Gregor Sagadin je zaradi vse pogo¬ stejše uporabe baterijskih vrtalnikov in njihovih zmogljivosti ter ekološke osveščenosti razvil nekoliko drugačen pogon lažjega prevoznega sredstva - kolesa. Pogon je izvedel z baterijskim vrtalnikom. Odtok Jernej Rajh in Martin Špes sta ob¬ ravnavala inovacijo glede prihranka prostora pri namestitvi odtočne cevi v kuhinjskem elementu s pomivalnim koritom. Ob upoštevanju njune ideje bi letni prihranek v Sloveniji zaradi boljšega izkoristka prostora v elementu znašal 72 milijonov tolarjev. Idejo sta patentirala. Šolska modelarska liga Že spomladi je delovna skupina pri Zvezi za tehnično kul¬ turo Slovenije, ki je bila oblikovana z namenom, da pripravi okvirni program sklepne prireditve ob zaključku tekmovanj mladih tehnikov, začela razmišljati tudi o tem, kako naj bi tekmovanja mladih modelarjev potekala v prihodnje. Sre¬ čanja mladih tehnikov, kot smo ga bili vajeni v preteklosti, na državni ravni ni več, posamezne panoge pa so vključene v sklop drugih prireditev. Tako na sklepni prireditvi ni več obširnega in nekdaj dobro zastopanega raziskovalno pro- učevalnega področja. Nespremenjeno je ostalo le tehnično športno področje, oziroma niz tekmovanj v različnih mode¬ larskih disciplinah. Zaradi velikega števila udeležencev in ne¬ obvladljivosti izpeljave tako velike prireditve in s tem pove¬ zanimi visokimi stroški, so bile regijske ekipe s pravilnikom omejene pri številu nastopajočih. Zaradi tega pravila so bili marsikateri prav tako uspešni mladi tekmovalci prikrajšani za nastop na državnem tekmovanju. Na to so pogosto opoza¬ rjali tudi mentorji, ki so imeli na posameznih področjih več tekmovalcev in bi si prav tako zaslužili nastop na sklepnem tekmovanju. Izvedba regijskih tekmovanj je bila bolj ali manj prepušče¬ na odločitvi lokalnih organizatorjev. Tako smo npr. v ljubljan¬ ski regiji in še kje, spremljali množične prireditve z velikim številom mladih, medtem ko ponekod tekmovanja sploh niso uspeli izpeljati. Prav zato in glede na spremenjene okoliščine v zvezi z organizacijo državnega tekmovanja modelarjev, je delovna skupina pri ZOTKS začela razmišljati o uvedbi t. i. šolske mo¬ delarske lige, oziroma niza tekmovanj (najmanj treh), ki bi se odvijala na različnih koncih Slovenije in kjer bi možnost na¬ stopa dobili vsi tisti mladi modelarji, ki doslej iz omenjenih razlogov niso mogli sodelovati na tekmovanjih. Ob zaključku lige naj bi določeno število tekmovalcev, ki bi zbrali največ točk, dobilo pravico še do nastopa v finalu na sklepni 'prire¬ ditvi - »modelarski olimpijadi«, kjer bi razglasili končne zma¬ govalce po posameznih panogah. Ideja je zagotovo zanimiva, predvsem za tiste šole z ne¬ koliko bolje razvito modelarsko dejavnostjo, vendar bo tre¬ ba na končno odločitev o uvedbi tovrstnega tekmovanja še malce počakati. Vsekakor pa bo treba k sodelovanju priteg¬ niti tudi modelarska društva, ki naj bi po strokovni plati in svojimi usposobljenimi kadri pomagala pri izvajanju teh tek¬ movanj. r n i k epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14. mi 4 december 2006 7 MAKETARSTVO Prvi model parne lokomotive z vlečnim tenderjem DB 41 z oznako 001 je bil izdelan leta 1999. Pogonski valji v modelu imajo premer 7 mm. Modeli lokomotiv na živo paro IGOR KURALT Ne zgodi se pogosto, da bi bili v Timu predstavljeni dosežki izdelave pravih parnih strojev v pomanjšavi. Iz¬ delati parni stroj, ki je pomanjšan nekje do 40-krat, in zagotoviti njegovo delo¬ vanje je dokaj lahko izvedljivo. Zadeva pa se močno zaplete pri večjih pomanj¬ šavah, kjer je vse mnogo težje. To je odlično uspelo inženirju Pet¬ ru Miheliču iz Kranja. Zadal si je nalo¬ go, izdelati model parne lokomotive v merilu HO, ki bo deloval na »živo« paro. Rezultat te raziskovalne naloge je zdaj že šest delujočih modelov na živo paro ali stisnjeni zrak v merilu 1 : 87. Gre za svojevrsten dosežek, saj v svetu skoraj ni tako majhnega parnega stroja, ki bi lahko poganjal samega sebe. Prvi iz serije modelov lokomotiv, ki jih je izdelal v obdobju sedmih let, je bil model poltovorne nemške parne lo¬ komotive z vlečnim tenderjem DB 41 z oznako 001. Za lažjo gradnjo modela je konstruiral kar nekaj različnih priprav in šablon za natančno izdelavo pogon¬ skega mehanizma. Za izdelavo modela je v pretež¬ ni meri uporabil medenino. Model DB 41 tehta okoli 1,5 kg. Za spajanje delov je uporabil srebrni lot ali tako imenovano trdo spajkanje, ki je ob¬ stojno pri večjih temperaturah. Pri uparitvi vode se temperatura v par¬ nem kotlu modela povzpne na okoli 140 °C. V ta namen služi predelan plin¬ ski vžigalnik, ki je shranjen v tenderju Plinski gorilnik Pri prvem modelu DB 41 je med kolesi vgrajeno tretje pogonsko dro- govje. Heusingerjevo krmiljenje z batnimi razvodniki na modelu lokomotive DB41 Na modelu lokomotive DB 41 se takoj za dimnikom nahaja ventil za odpiranje pare v valje, za njim pa je navojni čep, kjer se voda dovaja Okrogla odprtina v kabini lokomotive je namenjena za plinski go- v kotel lokomotive. rilnik. in je z gibljivo cevjo povezan z gorilni¬ kom, vgrajenim v kurišču modela loko¬ motive. Največji problem pri izdelavi mo¬ dela je kotel. Enako kot pri pravih lo¬ komotivah je tudi tu parni kotel najza¬ htevnejši element, saj v njem vladata visok tlak in temperatura. Obenem pa se v kotlu pojavljajo tudi največje izgu¬ be energije. Izgotovljen model naj bi bil po za¬ htevah inženirja Miheliča enakega vi¬ deza kot prava lokomotiva in bi moral imeti tudi vse dodatke, kot so črpalka, kompresor, dinamo ter cevne poveza¬ ve. Tudi mehanski prenosi naj bi bili v pomanjšavi povsem enaki originalu. Naslednji model lokomotive, ki ga je izdelal, je bila prav tako nemška polto- vorna parna lokomotiva z vlečnim ten- derjem DB 41 z oznako 026, ki pa je bila že mnogo bolj dovršena kot njena pred¬ hodnica. Oba modela sta lahko vozila tako na živo paro kot na stisnjeni zrak. Modeloma DB 41 sta se kasneje pri¬ družila še model petosne parne tender- ske lokomotive DB 94, ki jo lahko po¬ ganja stisnjeni zrak, in model nemške potniške lokomotive z vlečnim tender- jem DB 03. Slednji je radijsko voden, za pogon pa uporablja živo paro. Namesto plina vodo segreva električni grelnik, ki se prek tirnic napaja z električno napetostjo 24 V. V vlečnem tenderju je rezervoar z vodo in vodno črpalko, ki vodo samodejno dovaja v kotel, ko ta pade na najnižji nivo. Ko količina vode v kotlu doseže najvišji nivo, v ko¬ tlu vgrajeno stikalo samodejno izklopi črpalko. V strojevodjevi kabini sta vgra¬ jena dva servopogona, ki služita za od¬ piranje ventila pare iz kotla v valje in Ob straneh je kurišče navrtano, da plamen ne ugaša. mi 4 Model parne tenderske lokomotive DB 94 med vožnjo s pogonom na stisnjeni zrak december 2006 9 MAKETARSTVO Radijsko vodeni model nemške potniške lokomotive z vlečnim tendeijem DB 03 Zadnji iz serije parnih modelov, »Steinbruck« ali v prevodu kamniti most. Po nekaterih za¬ piskih naj bi omenjena lokomotiva dobila ime po kraju Zidani most. premikanje kulise za polnjenje razvod- nega valja ali preprosto povedano, za vožnjo naprej in nazaj. Vse je krmiljeno prek naprave za radijsko vodenje, ki se nahaja v potniškem vagonu. Zanimiva sta tudi modela z eno- in dvoosnima pogonskima kolesoma Lai- bach (Ljubljana) in Steinbruck (Kam¬ niti most), ki imata oscilacijski valj, kar pomeni, da ta niha. Slabost tega je, da deluje samo v eno smer in ne more spremeniti smeri vožnje. Velike težave pri tako majhnem par¬ nem stroju je povzročal plinski gorilnik, saj se je kar pogosto dogajalo, da je uga¬ šal zaradi horizontalnega plamena. Kot zadnjo rešitev za tovrstne primere bo Mihelič v prihodnje uporabil kar maj¬ hen plinski spajkalnik, ki se je izvrstno obnesel, saj pri njem plamen ni ugašal. Model lokomotive serije »Kleine Gloggnitzer« z eno pogonsko osjo, imenovane »Laibach« (Ljubljana), lahko poganja para ali stisnjeni zrak. Dvostransko delujoč oscilacijski valj na modelu lokomotive Steinbruck Spoštovani naročniki! Želimo vas vljudno opozoriti, da rok za plačilo 1. obroka naročnine za revijo TIM poteče okrog 20. decembra, zato vas prosimo, da obveznosti poravnate še do konca tega leta, tj. pred uradnim prehodom s tolarjev na evre. Naroč¬ niki, ki ste pravne osebe, ob plačilu nujno navedite številko fakture, ker nam boste s tem zelo olajšali knjiženje. Vsa vprašanja in sporočila v zvezi z naročnino nam lahko pošljete po pošti (Tehniška založba Slovenije, p. p. 541, 1001 Ljubljana), po telefaksu (01/479 02 30) ali po elektronski pošti (maja.mezan@tzs.si). Dopisu obvezno dodajte svoj polni naslov in po možnosti tudi naročniško številko, s čimer boste precej skrajšali čas, ki ga potrebujemo, da ustrežemo vašim željam. Naročniški oddelek 10 december 2006 MAKETARSTVO SPOŠTOVANI BRALKE IN BRALCI! IZJ Tehniška založba Slovenije 5 c- KATALOG 2007 Naročilo pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, vaša naročila pa sprejemamo tudi po telefonu 01/4790 211, brezplačni številki 080 17 90, faksu 01/4790 230, elektronski pošti info@tzs.si ali prek spletne knjigarne www.TZS.si Čeprav vas na straneh revije TIM sproti obveščamo o novih knjižnih izdajah Tehniške založbe Slovenije, smo se odločili, da vam pred koncem leta spet podarimo barvni katalog naših knjig, priročnikov, enciklopedij in pojmovnikov. Tako ga boste lahko brez naglice in natančno pregledali ter se pred bližajo¬ čimi se prazniki še pravočasno odločili za nakup. Prepričani smo, da boste med našimi izdajami našli kaj zanimi¬ vega zase ali za svoje sorodnike in prijatelje, saj je dobra knjiga za vsakogar lepo darilo. Tudi celoletna naročnina na re¬ vijo TIM je lahko zelo dobrodošlo darilo. Sporočite nam točen na¬ slov obdarjenca, na katerega naj pošiljamo revijo, in naslov, na ka¬ terega naj pošljemo položnico za plačilo naročnine. Ne spreglejte tudi ugodnosti, do katere so upravičeni stalni na¬ ročniki revij TIM ter Življenje in tehnika, tj. možnost nakupa knjig, priročnikov, enciklopedij in poj¬ movnikov Tehniške založbe Slove¬ nije s 30-odstotnim novoletnim popustom, ki velja do 7. 1. 2007. [Popust ne velja za učbenike in revije.] Kupnino lahko poravnate v več mesečnih obrokih. CUBE ^RUt-ES^ NATt-lKC. / , man premier tram Polje s, amžou ;• MEH ANO f iu»' V našem širokem prodajnem programu imamo: • Program visoko kakovostnih železnic za zbiratelje: velikosti HO in N, dodatni tiri in številni dodatki za zbiratelje ... • Garniture železnic: parne in dizelske garniture, garniture z maketo, garniture z didaktično vsebino ... • Pisalni stroji: mehanski, elektronski, Barbie ... • Elektronske didaktične igrače: otroški računalniki, zabavne elektronske poučne igrače ... • Didaktični kompleti: s področij elektronike, elektrike, fizike, magnetizma, elektromagnetizma... Naše izdelke odlikujejo visoka suporabna vrednost, spodbujanje > Ustvarjalnosti otrok in varna uporaba. Svoje izdelke nenehno razvijamo in dopolnjujemo, jim dodajamo nove in inovativne funkcije, izboljšujemo postopke izdelave ... www.MEHANO.si ©§i a**' ^ EXPEKlM^ TAlCU8c — ^ _ mct«*oux> TEKI 4 december 2006 11 RV-jadralec za najmlajše - stirofly 1.4 Radijsko vodeni jadralni model sti- rofly 1.4 sem zasnoval predvsem za po¬ trebe najmlajših članov našega modelar¬ skega kluba Kanja Hrastnik. Zahtevane lastnosti modela so bile jasne, in sicer: enostavnost upravljanja, enostavnost iz¬ delave, majhna masa, nizka cena in eno¬ staven transport. Ob manjših popravkih je popolnoma zadostil vsem zahtevam osnovne zamisli. K objavi članka me je vzpodbudilo dejstvo, da začetniki, ki ne delujejo pod okriljem modelarskih klubov ali izkušenih modelarjev, naj¬ pogosteje kupujejo komplete modelov, ki imajo dele iz stiropora že skoraj iz¬ gotovljene, ki jih poganja elektromotor in imajo praviloma minimalne krmil¬ ne površine. Pogon običajno služi tudi za krmiljenje po višini, s katerim se ob vklopu motorja model začne dvigati, ob izklopu pa preide v preprosto jadranje oziroma drsni let. Zaradi majhnih krmil¬ nih površin oz. ker so te dimenzionirane za letenje v režimu prižganega motorja, se dogaja, da je odziv modela precej le¬ noben, ko gre za običajen drsni let ali pristanek, kjer pa je odzivnost še kako pomembna, če želimo imeti model za več kot le nekaj poskusov. Sledi dobro znana zgodba, ko neizkušen začetnik po nekaj neuspešnih poskusih letenja in popravilih obupan vrže model med sta¬ ro šaro. Takih nadebudnežev, iz katerih bi morda zrasel še kak uspešen modelar, pa ni ravno malo. Model, ki ga predstavljamo v tem v članku, je zelo primeren prav za začet¬ nike, ki se bodo lahko izurili v prepro¬ sti naprednejši gradnji, s katero ne bodo izgubljali prav veliko časa. Na ta način bodo hitro, enostavno in predvsem po¬ ceni prišli do prvih užitkov ob samo¬ stojnem vodenju modela, glede na to, da bodo svoj model izdelali sami, pa bodo lažje kos tudi vsem morebitnim popra¬ vilom. Za izdelavo krila ne potrebujemo bal- zovih reber, nanizanih na letvice, ampak krilo v enem kosu iz stiropora ali stiro- dura odrežemo s segreto uporovno žico. Sam za razrez uporabljam doma narejen CNC-rezalnik, ki mi omogoča hitro in natančno izdelavo kril poljubnih oblik. Sicer pa so bili postopek in pripomoč¬ ki za razrez s pomočjo uporovne žice v Timu podrobno opisani v lanski seriji člankov izpod peresa Roberta Resmana. V načrtu v prilogi so narisani osnutki za izdelavo šablon za razrez kril. Pri roč¬ nem razrezu s šablonami je pomembna 12 december 2006 TGS/C razdelitev profila na več (deset) enakih delov, da lahko graditelja hkrati začneta rezati na prednjem robu profila in kon¬ čata na zadnjem. Utor za balzovo letvico je najbolje predvideti že na šabloni (sli¬ ka 1), lahko pa ga izdelamo naknadno s pilo (slika 2) ali s taljenjem s prirejenim spajkalnikom (slika 3). z epoksidno smolo, kar bo dalo trupu izredno odpornost pri pristanku na gro¬ bih površinah. Model lahko uporabljamo za običaj¬ no metanje iz roke ali pa ga spuščamo z gumo. V ta namen je predviden kavelj za štart z gumo, pri katerem model pri¬ dobi 15-20 m višine, kar je več kot do¬ volj za jadranje ali učenje tehnike piloti¬ ranja (slika 6). Štart modela s pomočjo gume so naši mladi modelarji osvojili zelo hitro in se obenem izognili nepo¬ trebnemu pešačenju ter nevarnostim, ki se pojavijo, ko model mečemo iz roke. Stirodurni trup in repne površine povezuje smrekova letvica s presekom 5 x 10 mm. Repne površine so izdelane iz stirodura, odrezanega na debelino 7 mm. Enostavna in poceni rešitev je tudi izvedba tečajev za krmilne površi¬ ne. Naredimo ga s pomočjo lepilnega traku (selotejpa), ki se odlično prime na površino in omogoči sukanje krmilne površine okrog osi. Pri izdelavi krmilnih površin pazimo, da krmilno ročico pri¬ trdimo tako, da so luknje za čevljarsko vrvico, ki povezuje krmilno površino s servomehanizmom, točno v osi tečaja oziroma v osi sukanja smernega ali vi¬ šinskega krmila. Povezava med krmili in servomeha- nizmi ni izvedena klasično z bovdni in jekleno žico, ampak po sistemu »pull- pull«, pri katerem je čevljarska vrvica (dreta) vedno natezno obremenjena Ko so sredice krila izrezane, se loti¬ mo lepljenja balzovih letvic dimenzij 2x5 mm, ki jih uporabimo za vzdolžne ojačitve krila. Lepimo jih z lepilom za les ali z epoksidnim lepilom, enako po¬ samezne dele krila med seboj. Na spo¬ jih delov krila je treba zagotoviti le čim boljše prileganje in dodatne ojačitve niso potrebne. Zelo pomembno je, da ne pozabimo prilepiti koščka balze na zadnji del profila na sredini krila. Tako preprečimo zajedanje gumice v mehko stirodurno sredico. Trup prav tako izrežemo iz stiropora ali stirodura, pri čemer odprtine za spre¬ jemnik in servomehanizme prilagodimo dimenzijam komponent, ki so nam na razpolago (slika 4). Izdelamo ga iz dveh delov. V zadnjem delu napravimo'izrez za smrekovo letvico s presekom 5 x 10 mm, v prednjem pa izrežemo odprtino za sprejemnik, servomehanizme in bate¬ rije. Iz načrta je razvidno, da je spodnji del trupa okrepljen z balzo debeline 1,5 mm (slika 5), lahko pa čeznjo dodamo še sloj 30-gramske tkanine, prepojene mi 4 december 2006 13 PRILOGA (slike 7, 8, 9 in 10). Pri sistemu krmilje¬ nja z vrvico je pomembno, da so servo- mehanizmi dobro pritrjeni v trup in da so vrvice v povezavah vselej napete. Po¬ stopek izdelave je naslednji. Vrvico na¬ peljemo najprej skozi luknjo na levi ali desni strani krmilne ročice smernega ali višinskega stabilizatorja in naredimo vozel, ki ga lahko utrdimo še s sekund¬ nim lepilom. Povezavo nato vodimo do servomehanizma, kjer vrvico napeljemo skozi simetrične luknje na krmilni roči¬ ci. Na koncu vrvico spet privežemo na krmilno ročico, pri čemer je pomemb¬ no, da višinsko oz. smerno krmilo pri¬ držimo v nevtralnem položaju, nato pa krmilno vrvico napeljemo skozi sime¬ trično stoječo nasprotno luknjo, kjer smo začeli povezavo. Delo je bistveno lažje, če nam pri tem kdo pomaga, pred¬ vsem zaradi napenjanja vrvic. Modela zaradi estetskih razlogov ni treba barvati ali prekrivati s folijami, saj bo v naravni turkizni barvi stirodura do¬ volj lep, še zlasti, če bomo pri izvedbi detajlov dovolj natančni. Lahko pa mo¬ del oblepimo z barvnimi lepilnimi tra¬ kovi, ki jih dobimo v trgovinah z grad¬ benim materialom, kar krilo obenem še okrepi. Trakovi so različnih barv in širin, kar je več kot dovolj za sproščanje vaše domišljije (slika 11). Priporočljivo je, da prilepljeni lepilni trak rahlo pre¬ likamo pri najnižji temperaturi likalni¬ ka, saj bomo tako dosegli mnogo boljši oprijem in izravnali drobne gubice. Seveda z uporabo lepilnih trakov pri¬ dobivamo na teži modela, ta pa je zelo pomembna, ko z modelom jadramo »v višini marjetic«. Model zaradi majhne teže leti zelo počasi in tako brez večjih težav omo¬ goča odpravljanje marsikatere začetni¬ ške napake pri pilotiranju. Sam sem bil nad lastnostmi modela prijetno prese¬ nečen, saj se je izvrstno izkazal ob po¬ skusih letenja takih modelarjev, ki so prvič upravljali radijsko vodeni model. V rahlem pobočnem vetru se lahko na blagem pobočju (višine vsaj 20 m) tudi več ur zabavamo v pobočnem letenju, dokler nam to do¬ puščajo veter, ka¬ paciteta baterij in naša kondicija. Gradnja oz. konstrukcija mo¬ delu dopušča, da brez hujših posle¬ dic prenese marsi¬ katero trčenje, ker materiali, kot je sti- rodur, omogočajo veliko absorpcijo in disipacijo ener¬ gije. Omenjena lastnost se je izka¬ zala za zelo dobro, saj začetniki pogo¬ sto trdo pristajajo »na nos modela«. Trup iz stiroporne sredice, oblepljen z lepilnim trakom, pa je kot nalašč za takš¬ ne vrste pristankov. Posebna reglaža ne bo potrebna, če boste model izdelali točno po načrtu in bo težišče modela na označenem mestu. Priporočam, da na koncu model obru¬ site na vseh tistih delih, kjer je zaradi rezanja prišlo do ostrih robov, in tako v smislu zmanjšanja uporov še izboljšate letalne lastnosti modela. Več o podrobnostih izvedbe siste¬ ma »pull-pull«, rezanju stirodura ter iz¬ vedbi drugih detajlov lahko najdete na spletni strani www.modelarji.com v te¬ mah: forum/letalsko modelarstvo/mo¬ deli iz penastih materialov/LMD Kanja. Na teh straneh je mogoče najti tudi iz¬ menjavo mnenj in fotografij gradnje tega modela. Za morebitna dodatna vprašanja v zvezi z modelom sem na voljo na e-na- slovu aleskovac@email.si. Na koncu bi želel vzpodbuditi vse tiste modelarje, ki so šele na začetku svoje poti, da se aktiv¬ no vključujejo v debate na modelarskih forumih, kjer bodo dobili marsikateri koristen nasvet izkušenih modelarjev. december 2006 TEKI 4 14 MAKETARSTVO ANDRIJA DUČAK Partenon, hram boginje Atene Parte- nos, je eden najveličastnejših objektov, ki še vedno kljubuje zobu časa na aten¬ ski Akropoli. Zanimivo zgradbo, ki je že od nekdaj priljubljena tema maketarjev, so upodabljali v najrazličnejših merilih in z raznovrstnimi gradivi. Eden od naj¬ preprostejših načinov je iz papirja. Ma¬ keto, katere sestavni deli so prikazani v načrtu, lahko prefotokopirate iz revi¬ je ali pa datoteko, ki jo najdete na naši spletni strani (http://www.tzs.si/tim/ partenon), neposredno natiskate na trši risalni papir ali šeleshamer. Sestavne dele izrežete ter sestavite po korakih, ki so opisani v tem prispevku. vsi stebri izrezani, jih zapognemo po črtkanih črtah. Najlepše to naredimo prek roba ravnila (slika 3). Stebre potis¬ nemo skozi zarezi na podstavku makete, označeni s številkama 11 in 12. Pri tem si pomagamo z modelarskim nožem (slika 4). Zapognjene dele prilepimo na spodnji strani podstavka. Za izdelavo papirnate makete po¬ trebujemo naslednje orodje in pripo¬ močke: škarje, ravnilo ali trikotnik, mo¬ delarski nož (skalpel) in lepilo za papir. Priporočam UHU-jevo lepilo v stiku ali modelarsko lepilo UHU hart (slika 1). Začnemo z izrezovanjem podstavka, ki ga s škarjami natančno izrežemo po zunanjih črtah, nato pa z modelarskim nožem po neprekinjenih črtah izreže¬ mo odprtine (slika 2). S škarjami izrežemo tudi zunanje stranice zgradbe, kjer so stebri. Ko so MAKETARSTVO nih črtah dobimo maketo zaprtega dela stavbe, v ka¬ teri je zdaj muzej. Stebre potiskamo skozi zareze na črti 4, zavihek 3 pa prilepimo na podstavek make¬ te. Notranje zi¬ dove sestavimo v celoto S pomoč¬ jo zavihkov (bela polja). Pregradna zi¬ dova z vrati izre¬ žemo in prilepi¬ mo na podstavek makete na črtah 1 in 2 ter z zavih¬ koma 6 in 10 ozi¬ roma 5 in 9 na notranji steni vzdolžnih zidov. Celotna notranja zgradba je pri¬ kazana na sliki 7. Zdaj izrežemo streho, upognemo za¬ vihke za lepljenje in naredimo upogib vzdolž sredine strehe (slika 8). Streho spojimo z notranjim delom tako, da najprej dvignemo dele za se¬ stavljanje strehe (zavihki na zidovih no¬ tranjega dela) in nanje nanesemo lepilo (slika 9). Streho prilepimo na notranjo zgrad¬ bo, pri čemer pazimo, da je točno na ko prilepimo k strehi tudi drugi zuna¬ nji zid s številko 30. Dvignemo sprednjo stran, nanesemo lepilo na zavihka 20 in 22 ter primaknemo polovice stebrišč s sprednje in bočne strani. Enako nare¬ dimo tudi na zadnji strani. Lepilo na¬ nesemo na zavihka 28 in 29 sprednjega zida in ju prilepimo na dele z istima šte¬ vilkama na strehi. Na enak način sesta¬ vimo tudi zadnjo stran strehe. Konča¬ no maketo (slika 12) lahko prilepimo na tršo podlago iz kartona ali vezane plošče. Sprednji del zgradbe izrežemo po zu¬ nanjih črtah in prepognemo po črti št. 14. Tu se še posebej potrudimo, saj je to najlepši del makete. Shema upogibanja je prikazana poleg sprednje stranice. Na trikotnem čelu je relief upodobljen zgolj kot slika in ni predviden za upogibanje, polje 8 pa predstavljata zavihka 28 in 29, ki služita za sestavljanje (slika 5). Stebre vstavimo skozi zareze na pod¬ stavku na črti 14 in zavihke prilepimo. Enako izdelamo tudi zadnjo stranico zu¬ nanjega dela makete in jo postavimo na podstavek na črti 13. Zunanje zidove za zdaj pustimo ne¬ sestavljene, da lažje izdelamo preostale notranje dele. Z razrezom notranjih zi¬ dov (slika 6) in zgibanjem po predvide- sredini oziroma je enako oddaljena od vseh stranic, da se bo kasneje natančno prilega¬ la zunanjim zido¬ vom (slika 10). Ko se lepilo malce posuši, na¬ daljujemo s spa¬ janjem zunanjih zidov s streho. Na zavihek stre¬ he, označen s številko 19, na¬ nesemo lepilo in nanj pritisnemo zunanji zid. Ena- 16 december 2006 mi 4 MAKETARSTVO MAKETARSTVO 1 vstm Hawker spanish fury PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek Sredi tridesetih let preteklega stolet¬ ja je bil razvoj lovskih letal na razpotju. V vojnih letalstvih so še kraljevali dvokril- ni lovci, medtem pa so se že pojavljala hitra enokrilna civilna letala z uvlačlji- vim podvozjem, ki so obetala uveljavi¬ tev podobnih hitrih bombnikov, ki jih dvokrilni lovci ne bi več mogli dohaja¬ ti. Po drugi strani pa so tradicionalisti zatrjevali, da bodo okretni dvokrilniki še vedno uspešnejši od hitrejših eno- krilnih lovcev. Špansko letalstvo je bilo tedaj opremljeno z zastarelimi franco¬ skimi »enoinpolkrilniki« (dvokrilniki, pri katerih je bilo spodnje krilo bistve¬ no manjše od zgornjega) nieuport-de- lage NiD 52, katerih licenčna proizvod¬ nja v tovarni Hispano-Suiza v Guadalaja¬ ri se je tedaj že iztekla in odgovorni so mrzlično iskali primerno zamenjavo. Re¬ sen kandidat je bil Boeingov enokrilnik, model 281, izvozna različica standardne¬ ga ameriškega lovca P-26A, ki je na Špan¬ ce naredil zelo dober vtis, a je bil precej drag. Kot cenejša alternativa se je ponu¬ jal britanski dvokrilnik hawker fury. Fury je zelo znano britansko lovsko letalo iz tridesetih let preteklega stolet¬ ja. Ta lovec je bil prvi, ki je presegel za Britance magično hitrostno mejo 200 milj na uro (322 km/h). Osnovno raz¬ ličico Mk.I je poganjal 12-valjni vrstni motor Rolls Royce kestrel, ki je bil te¬ daj eden najboljših tovrstnih motorjev. Takega furyja so poleg britanskega le¬ talstva (RAF) uporabljali tudi na Portu¬ galskem. Za mornariško letalstvo (Fleet Air Arm) so iz furyja razvili novo letalo z rahlo puščičastimi krili, ki je dobilo ime Španski fury na letališču. To letalo so sestavili pobarvali. Nimrod. Nekaj nimrodov so izvozili na Dansko. Obstajala pa je tudi različica z zvezdastim motorjem, ki ga je bilo laž¬ je vzdrževati. Take furyje so izvozili na Norveško in v Iran, a so imeli zaradi na¬ prej pomaknjenega težišča slabše last¬ nosti, zlasti manjšo hitrost vzpenjanja in težave pri pristajanju. Leta 1936 pa so razvili izboljšanega furyja z aerodinamično bolje oblikova¬ nim podvozjem z večjimi kolesi za izvoz v Jugoslavijo in Španijo v dveh različi¬ cah, ki so ju poimenovali Yugoslav Fury iz dveh poškodovanih furyjev in ga nanovo In Spanish Fury. Jugoslovanska različica je imela britanski motor kestrel (a dru¬ gače oblikovan hladilnik), medtem ko je španskega furyja poganjal špansko-fran- coski motor firme Hispano Suiza, tako da je to letalo imelo malce daljši nos, drugačen okrov motorja ter večji in bolj zaobljen hladilnik. Španska različica naj bi bila oborožena s španskima strojnica¬ ma kalibra 13,2 mm, vendar pa je ostalo pri izvirni lažji oborožitvi. Ob izbruhu spopadov je bil fury naj¬ hitrejše letalo na španskem nebu. Ta dvokrilnik je bil vključno s 300 1 goriva težak 1.760 kg, največja hitrost pa naj bi znašala 377 km/h na višini 4000 m. Znani republikanski lovski pilot Andres Garcia Lacalle je sicer zatrjeval, da niti on niti nihče drug s furyjem ni dosegel take hitrosti. Piloti pa so bili vseeno zelo zadovoljni s tem okretnim lovcem, ki se je v zraku obnašal zelo »prijazno« in je odpuščal napake in dobro prena¬ šal vratolomne manevre. Maketa Medtem ko je v merilu 1 : 72 pred kratkim prišla na trg nova maketa jugo¬ slovanskega in španskega furyja (ki je še nisem videl, vendar pravijo, da je kljub manjšim pomanjkljivostim dobra osnova za izdelavo dobrega posnetka tega ele¬ gantnega dvokrilnika), pa v merilu 1 : 48 te različice furyja ni, zato sem se moral znajti sam. Že skoraj tri desetletja je na december 2006 mi 4 Na edini znani fotografiji tega letala je opazna drugačna oblika hladilnika. 18 MAKETARSTVO voljo solidna Airfixova maketa, ki pa jo je bilo treba močno predelati. V tem meri¬ lu je bila nekoč na trgu tudi prav tako do¬ bra maketa proizvajalca Life Like, ki pa je bržkone ne boste nikjer več našli. Tudi dosegljivost Airfixove makete je spričo težav, v katerih se je letos znašel ta bri¬ tanski proizvajalec, precej negotova. Španski fury je imel drugačen mo¬ tor, zato sem moral nos za malenkost podaljšati, zapreti odprtine za izpušne ti. Nacionalne oznake so običajne za za¬ četno fazo vojne - širok rdeč pas okoli trupa, ozki rdeči pasovi okoli kril, rdeče- rumeno-vijoličaste republikanske kokar¬ de na štirih položajih na krilih ter rdeče- rumeno-vijoličasta zastava na smernem krmilu. Letala, ki so prišla v oborožitev republikanskih sil po začetku spopadov, pa niso več imela kokard. Spodnje po¬ vršine sem pobarval svetlomodro. Uteg¬ nile bi biti svetlosive, ni pa izključeno, vijoličastega. Ker nisem imel belgijskih kokard primerne velikosti, sem si moral pomagati drugače in sem iz svoje za¬ kladnice odvečnih nalepk nabral kroge treh različnih velikosti. Največji krogi, ki sem jih pobarval rdeče, so kokarde za spitfire v merilu 1 : 48, malo manjši krogi, ki sem jih pobarval rumeno, iz¬ virajo iz Hasegawine izdaje Secterjeve makete fiata G.50 s finskimi oznakami, ki pa so zaradi cenzure neuporabne, saj je namesto modre finske svastike (ta ni imela nobene zveze z nacizmom) na be¬ lem krogu modri plus, najmanjši krogi pa so srednji krogi kokard za Italerije- vega jadralca waco CG-4A hadrian (ti so tako ali tako preveč živordeči in zato tam neuporabni). Vse te kroge sem iz- strigel z ostrimi škarjami, potem pa sem s primerno, razmeroma grobo pilico za nohte obrusil neravnine na robovih. Ko so bili krogi pobarvani, sem najprej na¬ lepil rdeče, nato rumene in na koncu še vijoličaste kroge. Diorama Iz omenjene fotografije je razvidno, da je ta fury stal na golih peščenih tleh in je bil »prizemljen« na precej primi¬ tiven način, da ga veter ne bi prevrnil. Na fotografiji je kabina sicer odprta, a sem jo rajši prekril s ponjavo, ker nisem vedel, kakšna je bila notranjost kabine pri španskih furyjih, oziroma koliko se je razlikovala od britanskih. Podlago sem izdelal podobno kot že pri drugih podobnih dioramah. Iz okvirja za fotografije, ki sem ga kupil v trgovini, sem odstranil steklo in zad¬ njo ploščo iz prešanih lesnih vlaken. Steklo, ki ga nisem potreboval, sem odložil, na ploščo pa sem nanesel akril¬ ni lak, nato pa po mokrem laku na ten¬ ko posul mavec. Nato sem ploščo od da¬ leč narahlo poškropil s pršilko za vodo, da se je mavec namočil in strdil. Naza¬ dnje sem podstavek primerno pobarval. Kamuflaža in oznake Pri izdelavi te preproste diorame sem se ravnal po bržkone edini fotografiji tega letala, objavljeni v različnih virih; še nekaj drugih fotografij španskih furyjev sem našel v članku v reviji Air Interna¬ tional iz leta 1980. Iz fotografije je raz¬ vidno, da je imel ta fury zanimivo lisasto kamuflažo. Kot vse kaže, je bila osnovna barva peščena, čez to podlago pa so očit¬ no nanesli bržkone temnozelene lise nepravilnih oblik. Oblika lis na zgornjih površinah je plod moje interpretacije, saj je na podlagi razpoložljive fotografije Kokarde so imela samo letala, ki so bila v oborožitvi že pred začetkom spopadov. Rdeče paso- nikakor ni mogoče nedvoumno določi- ve okoli trupa in kril pa so imela vsa republikanska letala. TIKI december 2006 19 V Španiji so leteli samo trije furyji, tako da to letalo ni imelo pomembnejšega vpliva na potek bojev. cevi in izvrtati nove na drugih mestih, vgravirati drugačne meje različnih de¬ lov okrova, dodati malo kita zgoraj in spodaj ter podaljšati in preoblikovati obe kapljičasti izboklini na vrhu motor¬ ja. Španska izpeljanka je imela podobno kot jugoslovanska tudi povsem drugač¬ no podvozje: namesto podprtega z ne¬ prekinjeno osjo je imela dve debelejši, samostojni nogi in precej večja kolesa. Točno takih koles mi ni uspelo izslediti, zato sem uporabil zelo podobna kolesa Rodenovega gladiatorja (v škatli šved- sko-finske izpeljanke s smučkami so tudi kolesa, ki jih tam ne bom potrebo¬ val). Hladilnik je kar Airfixov, ki pa sem ga močno predelal, dodajal plastiko in kit ter rezal in brusil, dokler nisem bil zadovoljen z obliko. da so bile srebrne (španski furyji so bili tako kot njihovi britanski »kolegi« prvot¬ no pobarvani s srebrno barvo, medtem ko so bili kovinski deli v naravni barvi (poliranega) aluminija); če drži zadnja interpretacija, je bil nos letala tudi spod¬ aj pobarvan s peščeno barvo. Španske republikanske kokarde je najlaže predelati iz belgijskih, saj zado¬ šča, da črni srednji krog spremenimo v MAKETARSTVO L Prve slovenske vodne nalepke - cougar AS 532 AL 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske, M 1 : 72 ANDREJ KOGOVŠEK V Združenju graditeljev plastičnih maket Slovenije smo kar nekaj let raz¬ mišljali, kako bi slovenskim maketarjem olajšali gradnjo maket zračnih plovil in vozil z oznakami Slovenske vojske. Do¬ slej to skoraj ni bilo mogoče, saj razen vodnih nalepk, ki so izšle skupaj s pu¬ blikacijo pri angleški založbi Blue Rider pred več kot pol ducata let, na trgu ni bilo mogoče kupiti podobnega proizvo¬ da. Ker je v oborožitvi Slovenske vojske precejšnje število zračnih plovil in vozil (predvsem tankov), za katere je mogoče kupiti makete, smo se odločili za izdela¬ vo serije nalepk, ki bodo pokrila podro¬ čje letalstva in oklepne tehnike. Za prvo izdajo smo določili helikop¬ ter, ki je zadnji prišel v floto takrat še 15. brigade vojaškega letalstva (sedaj 15. helikopterskega bataljona). To je Euro- copterjev cougar AS 532 AL, za katere¬ ga obstaja povsem spodobna Italerijeva maketa (kat. št. 096), ki jo lahko najdete tudi v Revellovem pakiranju (kat. št. 04- 472) in ki bi si jo v svoji zbirki zaželel marsikateri slovenski maketar. Pred začetkom dela pri pripravi nalepk je bilo treba zbrati precejšnje število fotografij, iz katerih sem dolo¬ čil položaj različnih grafičnih znakov, drobnih napisov in drugih oznak na helikopterju. Ob pomoči prijatelja Dejana Jarnija, ki 72717374 72717374 H3-71 H3-71 H3-72 H3-72 H3-74 H3-73 H3-73 F H3-74 n>