I I ,S$N 0351-6407 ^& Mawicjja sonce sije, huda sapa brije. Murska Sobota, 22. september 2005, leto LVII, št. 38, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Sprva bo pretežno oblačn padavinami, nato pa pov^il soneno. ^Ino igrišče prijaznih psov Strup je moril v hlevih Sobočanovih v Lipi Mnarodna razstava w v Lendavi str. 16 Grad Rakičan v klobčiču sporov in spletk s«. 9 Str. 5 - Ljutomerski socialni demokrati Izstopili iz koalicije Kritični do župana in dela občinske uprave Partnerji v občinskem svetu še vedno z večino Str. 8-Sobočani, v vašem mestu je tudi kino (II.) Tone Vouk: Za izgubo so krivi občina, abonmaji in koncert Težave so se začele zvojno leta 1991 Str. 13 - Na letošnjem svetovnem prvenstvu oračev na Češkem Najboljša slovenska uvrstitev Prekmurec Jože Zver je v oranju stmišča zasedel sedmo mesto Str. 2 - Meja: Incident tudi na Muri Hrvaški policisti grozili Slovencem na slovenskem ozemlju Str. 7 - Sramota sredi radgonskih vinogradov Police - smetišče Največje pomursko divje odlagališče je nastalo ob vinsko-turistični poti, čeprav nikakor ni turistična znamenitost, prej nasprotno NAROČNIK AKTUALNO 22. september 2005 - VESTNIK Meja: Incident tudi na Muri Hrvaški policisti grozili Slovencem na slovenskem ozemlju V nedeljo, 18. septembra, popoldan sta hrvaška policista iz službenega avta na nasipu reke Mure pri Gornjem Lako-šu od slovenskih ribičev zahtevala, naj spoštujejo režim ribolova ob meji. Dejanje je na operativno komunikacijski center soboške policijske uprave javil vodja ribiških čuvajev lendavske ribiške družine. Po prijavi so se na mesto dogodka napotili slovenski policisti, ki so ugotovili, da je bila patrulja hrvaške policije na slovenskem ozemlju na Murinem nasipu za naseljem Gornji Lakoš Po pričevanju ribičev in pregledu katastrskih zemljevidov je to razvidno. Hrvaška policista sta slovenske ribiče opozarjala na spoštovanje veljavnega ribolovnega režima. Razložila sta, da bi ribolov morah prijaviti na mejnem prehodu v Murskem Središču. Če tega v prihodnje ne bodo storili, jih bodo kaznovali. Kakor je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal predstavnik za medije soboške policije Zoran Kosi, sta hrvaška policista verjetno kršila protokol, ki jim dovoljuje vožnjo po slovenskem ozemlju, ko preko mejnega prehoda Petišovci hodijo službovat na hotiški obmejni prehod, saj sta bila zunaj območja, kot je dovoljeno po dogovoru Da se je zgodil mejni incident, so soboški policisti sporočili generalni policijski upravi v Ljubljani. Pristojni na zunanjem ministrstvu se bodo prav tako seznanili z dogodkom. Soboška policijska uprava je o mejnem incidentu, ki sta ga povzročila hrvaška policista, obvestila še medžimursko policijsko upravo. A. B. Hrvaška zunanja ministrica o Hotizi Pogajanj o premi kanju mejnega prehoda ne bo Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske povezave Kolinda Grabar Kitarovič je v odgovoru na poslansko vprašanje zatrdila, da za spremembo lokacije mejnega prehoda Hotiza - Sv. Martin na Muri ni nobenih opravičljivih razlogov in da se hrvaško zunanje ministrstvo o tem ni in ne bo pogajalo. Po poročanju hrvaškega dnevnika Vjesnik naj bi Slovenija zahtevala, da se mejni prehod preseli na most preko Mure, ki ga gradi Hrvaška, s čimer pa naj bi bil prehod prestavljen globoko na hrvaško ozemlje. Kitarovičeva je v svojem odgovoru poslancem še povedala, da je slovenska stran sproti obveščena o gradnji mostu, k čemur se je zavezala hrvaška stran, saj da gre za nesporno hrvaško ozemlje, z njim’ pa želi vzpostaviti dobro cestno povezavo, ker preko Mure sedaj promet poteka le z brodom. »Pomen dobre prometne povezave pa je toliko večji, ker so prebivalci obeh držav že dolgo sorodstveno, lastniško in drugače povezani. Trgati te vezi zaradi kratkoročnih politikantskih razlogov, bi bilo neupravičeno,* je še dejala ministrica Grabar Kitarovič. Njena izjava bo nedvomno doživela odziv slovenske diplomacije, saj negira nekatere že sklenjene dogovore in ponovno potrjuje to, da hrvaška politika od dogovorjenega upošteva zgolj tisto, kar ji ustreza. Poslanec Jožef Horvat je o povedanem dejal: »Ministrica govori o gradnji mostu zaradi ljudi na lokalni ravni, vendar ob tem pozablja ali ignorira dogovor, ki sta ga 8. februarja 2002 sklenili KS Hotiza in občina Sv. Martin na Muri. V njem sta se med drugim zavzeli za postavitev kontrolne mejne točke na mostu. Ugotavljam tudi, da vsega, o čemerkoli se dogovorimo ali podpišemo tudi na ravni države, hrvaška stran ne upošteva.« »Pričakujem, da pogovori glede mejnega prehoda in cestne povezave Še niso končani,« je dejal, kljub izjavam hrvaške ministrice, podžupan lendavske občine Stanko Gjerkeš. »Tak predlog je za nas slab, saj bi cesta od mostu do sedanjega mejnega prehoda morala potekati prek dveh rečnih rokavov, kar v primeru narasle vode ni dobro, saj bi voda preveč pritisnila na naš nasip. Takšna rešitev pa tudi ni dobra za hrvaško stran, saj zelo podraži gradnjo. Mi smo zato predlagali krajšo in bolj utrjeno cestno povezavo z mostom, kar je prometni minister Božič že tudi prenesel svojemu hrvaškemu kolegu.« M. H. Kmetijstvo pri nas in čez mejo Začetek novega obdobja v okviru EU Pomurje je obkroženo z okrog 240 km državne meje Obmejni pas, ki naj bi po normativih EU segal 20 km v notranjost, potemtakem poteka po celotnem Pomurju. Z obmejnim območjem so povezana številna delikatna vprašanja, ki jih ob pravilni razvojni politiki lahko razumemo kot endogeni dejavniki razvoja regije. In kmetijstvo je gospodarska panoga, mimo katere v Pomurju ne moremo. Ker so sosednje čezmejne regije glede na geografsko strukturo zelo podobne Pomurju, nas gotovo zanima položaj kmetovanja v južni Avstriji ter zahodni Madžarski. Pomurske kmetije zaostajajo v konkurenčni sposobnosti glede na kmetije v avstrijskih obmejnih regijah. Razlogov za ta zaostanek je več in so nekako temeljni problemi slovenskega kmetijstva nasploh. Predvsem gre za razpršeno strukturo lastništva, ki dviguje stroške pridelave, ter neugodno izobrazbeno in starostno strukturo kmetov. Nato smo priča neustrezni, največkrat zastareli tehnologiji, ki jo spremljata neučinkovito izkoriščanje produkcijskih sredstev ter nizka produktivnost delovne sile. V pomurskem kmetijstvu se z intenzivnimi strukturnimi spremembami sicer obetajo boljši časi. Zmanjšuje se skupno število kmetijskih gospodarstev in povečuje se povprečna velikost le-teh, na drugi strani pa se v vse več pomurskih občinah s komasacijskim procesom borijo proti razpršenosti lastniške strukture, ki je gotovo eden kompleksnejših in pomembnejših problemov našega kmetijstva. Za avstrijsko obmejno območje je značilno, da glede na specifična strukturno zemljiška razmerja ne more konkurirati z masovno produkcijo. Čeravno imajo Avstrijci za približno 1,5 tone pšenice ter 7 ton krompirja višji hektarski donos kot v Sloveniji, se zavzemajo za Silvester Sovegeš Obdelovalne površine po obmejnih regijah gojenje specifičnih sort (biokul-tur) ter zdraviliško gastronomijo. Ozaveščenost prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja je v Avstriji na veliko višjem nivoju kot v Sloveniji. Predvsem mestni prebivalci so za produkte, pridelane na zdrav način, pripravljeni odšteti od 10 do 100 odstotkov več denarja kot za običajne produkte. Po analizi agencije Agrarmarkt Austria so Avstrijci v prvih štirih mesecih letos za bioprodukte namenili 65 mio. evrov, kar je za 18 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Tako imenovano ekološko kmetovanje ima gotovo tudi v Sloveniji velik potencial. Tržne kapacitete ekološko pridelane hrane bi po ocenjevanjih znašale okoli 10 odstotkov, kar pa pri nas še zdaleč ni doseženo. Na Madžarskem kmetijska reforma sovpada s politično-gospodar-skim preobratom leta 1990, ko se je začel postopek privatizacije približno 65.000 km2 obdelovalnih površin. Proizvodne zadruge so se zakonsko preoblikovale in ostale brez obdelovalnih površin. Zadruga Valicavblgve Gazdalkodok Szo-vetkezete v regiji Zala je z upra- vljanjem 1400 ha obdelovalne površine zaposlovala 430 ljudi. Madžarska je znana, da je za razliko od Slovenije z odprtimi rokami vabila tuje vlagatelje. Več kot polovica živilske industrije je na Madžarskem s privatizacijo prešlo v roke tujcev. V nekaterih regijah imajo tujci v najemu čez petino kmetijskih površin. Strukturno gledano je okoli 60 odstotkov tujega kapitala šlo v glavno mesto, ostanek pa se je porazdelil po nizko razvitih regljali. To je tudi eden od razlogov, da v celotnem madžarskem kmetijstvu primanjkuje kapitala, kar povzroča slab razvojni potencial. Za celotno obmejno območje treh držav je značilen nadpovprečen delež kmečkega prebivalstva v primerjavi z državnim povprečjem Madžarska regija Zala velja za žitno območje, pridelek poljščin je večji kot v Pomurju in Podravju skupaj. Pri nas prednjačimo v živinoreji. V južni Avstriji prevladuje koruza, in sicer ta zaseda nekje do 45 odstotkov obdelovalnih površin, kar je primerljivo tudi s Pomurjem, medtem ko je pšenica, ki jo pri nas najdemo na tretjini površin, v Av- s tri ji dokaj redka poljščina, džarskih regijah sopridrioi® površine precej večje. Delež žejenekje okoli 25 odstotkov. Zanimiva je primerjava z« • reje med sosednjimi obnoql d ržav v letu 1999, kjer Prl' ’ cihs 85 odstotki prevladuje1J janje prašičev V Pomurju džarskih regijah so kmetje stotkih gojili govedo, opaz®^ bil trend povečevanja Opuščanje govedoreje in pr ~ na prašičerejo je zaimka 1 skega kmeta pomenilo reli donosnejšo obliko kmetov procesu prilagajanja normativom. Na razvoj vpliva tudi demografska stni prebivalstva, ki je zlas»t* • , jajočana madžarski čez 15 odstotkov preb*r ■ rejšega od 64 inL-lmll1 so demografski dejavni l ' jajoči, še posebej ob s kmetijstvom na neki ja čez 20 odstotkov preb Za razvite države je rt ■' '■ 5-odstotni delež krnel valstva. Nadaljnji razvoj km® tike v sosednjih obmej'1 ■ pa bo v okviru EU ’ “ rjan, Sprejem kmetijske politike B začetek novega oboo 11 kega kmetijstva. Z oziroma članstva v E cen postopno enotnem i rgj Fl । r» . za poenotenje neposr • • . oziroma subvencij ■ 2007-2013 dela proizvodno uevt^Jd obliki enotnega plaCi 1 je takšna plačila pr^1 neposredno plačilo Ijišc, ne glede na pd°£ “ v sčino, enako za vsePr0<^ določenem območju-^ skega stališča je to ukrep, saj bo vp^^^prJj oblikovanje ccn"'" ' 1J,lgiO9' ve upadel in s tem tržno regulative nae tranjemtrgu. Sama regional^8 P ^3® murju pa ne bi smd 1 ^|£iii^ tradicionalno vlog' * r nioJ našem okolju, ki ■ ' ’ fjifi treba bolj vključitiv P ^1 voja podeželja. Z® j v* ko se ve rn i so sed |e - , । ps prestrukturiraj^ X rjenost|i-n'i'k- ^icfvj na ekonomsko ucn''' ^rsi* jo konkurenčnost I [f/til^ kmeta tudi v e*gajpeT* Slovencu priznanje Madžarov Predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Lendava Silvester Sovegeš je prejel srebrno kolajno Republike Madžarske za sodelovanje pri obrambi. Priznanje je posledica odličnega sodelovanja s sorodno organizacijo iz madžarskega Marcalija. Slovesnost je potekala na dan državnosti in na dan sv Štefana v Budimpešti. Priznanja je podeljeval sekretar obrambnega ministrstva. In kakšni so bili občutki? Silvester Šovcgeš pravi, da tega ni pričakoval in da gre za priznanje, ki veliko pomeni. »Madžari so res poskrbeli za vse. Šofer iz vojašnice Kaposvar me je peljal na podelitev. Podeljevali so zlate, srebrne in bronaste kolajne. Je prijetno, ko te v drugi državi nagradijo za zasluge. Prireditev je spremljal tudi bogat kulturni program.« Območno združenje deluje že več kot 50 let, saj je bilo ustanovljeno decembra 1952. Šteje blizu 150 častnikov in podčastnikov, ki so pripadniki redne sestave Slovenske vojske, pripadnikov rezervne sestave ter upokojenih ča- stoikov in podčastnikov Združenje pripravi različna predavanja na vojaško tematiko. Skrbi tudi za kulturno in družabno življenje svojih Članov. Letno poteka pod njihovim okriljem še orientacijski tek. Lendavsko združenje častni kov veliko sodeluje z vojaškimi veterani iz Mar-calija. Prav njihovo sodelovanje je posledica prejetja kolajne. Srečujejo se na piknikih, ki so redna oblika druženja. Slovenci vsako leto organizirajo častniški ples ob dnevu žena, Madžari pa to storijo za novo leto. Seveda ne manjka niti strokovnih ekskurzij, ko si eni pri drugih ogle dajo različne stvari z vojaškega področja. Junija pa so skupaj izdali zbornik z naslovom Desetletje prijateljstva. Sicer pa je Silvester Šovcgeš zaposlen na lendavski upravni enoti kot referent za javni red in mir. Dejaven je na mnogih področjih. Bil je predsednik Občinske nogometne zveze Lendava in je aktivni član lovske in strelske družine Dobrovnik. Ima tudi čin stot ttika v vojaški rezervi. »Moje življenje je nekako povezano z orožjem, le pri nogometu ni Silvester Šovcgeš: »Tega nisem P^. » .v veliko priznanje in mi dosti po ■ p s ga dobil .nosijo vsi Člani n ase&-' jeio-" / nekakšna obveza za moje na1 ■ 1 J >1 tako,« sklene. Andrej Bedek I BM AMB I1 IZHAJA 0B ČETRTKIH. Uredništva: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, V l.-n v ‘l j'J U? ‘t1 k IJ ‘ ifl ? f (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Some n (tehnična urednica), Roberti Kovač (računalniški prelom) fejlov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13 tel. st.: 538 17 20 (naročniška služba n £ f ' I $ . s,mkaL Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800 00 tolarjev, letna naroCnhi za ni'eMB’* Jen t/ 22 11 | ■ B H D naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za internetno Izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Trin^dlikl mien « Mrvivln* P" ; r ,■ 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan vceno izvoda m se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, l miti rte 1'2 U Sstran: f10 Izdaja: Podjetje za Informiranje d. d., M Sobota proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venero: venera@p-ini.st, Naročniška služba: oglasi.vestmk@p int. i, s VESTNIK - 22. september 2005 AKTUALNO II It rr Negativno mnenje računskega sodišča Občini Puconci Komentar Nezakonita d. o. o. Naša vas «pan Ludvik Novak je še vedno prepričan, 1113 niso storili nič narobe, ampak je kriva nedorečenost Popisov - Družbo bodo preoblikovali niig Te bilo objav, poročilo o po-Up °bčine Puconci v letu Stt r< IU ’e občine R* ’° ie •hla 'J '' P°slovanju, zah-Odz*vno poročilo, v ka-ltiau?Ora občina v 90 dneh 7a odpravo ne-nr 'eus,anovitve Družbe v ,urizmu> 0 ’J °- o., Mačkovci, ii^, "n|u v ^etu 2003 jim je »Antkli' negativ 'h-,, vskladju s predpi-i ravtiali še v številnih dru-mcrih jn ne je v pnmej-u if# h* vpHJnc upravičen, tiku naslednje Slovet,Radiotelevi- O*«* Republike ^blit- S^rc^ Državni zbor eS,<*enije 15 Julija »’’kstv ’ ’Prila kulturno H^^^^^objavipre- 6 RTV Slovenija 22 branju zakon po- družbe Naša vas. Ob koncu leta so bili dobaviteljem dolžni skoraj 200 milijonov, občina pa ni sprejela potrebnih ukrepov za uravnoteženje proračuna. Na nepravilen način so dodeljevali sredstva na področju kulture (1,7 mio.) in na področju športa (13,1 mio.), pri oddajanju naročil male vrednosti v skupni vrednosti čez 62 mio. ter je prevzela za 139 mio. večje obveznosti, kot je imela zagotovljenih sredstev Na nepravilen način so tudi obračunali in izplačali dodatek za vodenje v skupnem znesku 736 tisoč tolarjev, dodatek po 106. členu Zakona o varstvu pred narav- °litika in Kalinov fant s piščalko TV-referendum trjen na izredni seji parlamenta. Razvije se politična in strokovna razprava. Sprejemanje novega zakona dobi mednarodne razsežnosti. 22. junija je bil zakon sprejet v državnem zboru. 29. junija državni svet sprejme veto. Vlada predlaga, naj parlamentarci ne upoštevajo veta. To potrdi še pristojni odbor. 15. julija je bil zakon še enkrat potrjen. Isti dan opozicija vloži podpise 30 poslancev za razpis naknadnega zakonodajnega referen- Upal Btanko Senčar, Beračeva: Ne bom šel na referendum. To so same politične intrige. Boljše ne bo, kot je sedaj. Na nacionalni televiziji vidiš zgoraj v kotu ekrana le napisa znova in ponovitev. seja Občinskega sveta Občine Radenci । seja Občinskega sveta Občine Kanenci Bho odločeni za gradnjo doma starejših Z’Y.,V, 'fa%ji>9 ^g^m spre kupnih Br4Jni|>durna sta-K?0’javni' se Prej le-ti '■ 9k 'O'dl in |e država delež, sedaj . '1 sofinancira' da .' °bčini Radenci s ,0 pomemb-C^Vn/ '' rok za oddajo ^es>je2natečai zadodeli-°pravl ian je štor ik e$a varstva v do-kratek, in si-\, ■k, ;'"-' 'Sobd.pn-„ - ' Mošejo občin- 1 da se potreba po / jK gradnji tovrstnega doma kaže ze lep čas. Priprave so se namreč začele leta 1998, ko je bil na državni ravni sprejet ustrezen program razvoja varstva starejših občanov do leta 2005. Takrat radenska občina ni uspela S prijavo na javnem razpisu. Kljub temu pa delo pri projektu ni zastalo. Narejeni so bili prostorski akti in občina ima v lasti komunalno urejeno zemljišče. Da bi podkrepili resnost pristopa h gradnji doma, je občina izdelala dve projektni zasnovi za 60 in 159 oskrbnih mest. Za obe kapaciteti sta btla izdelana tudi investicijska progra ma nimi in drugimi nesrečami v skupnem znesku 736 tisoč tolarjev in dodatek za delovno dobo v znesku 62 tisoč tolarjev. Občina Puconci je ena manjših občin in ima le 6317 prebivalcev, kljub temu pa je soustanoviteljica petih javnih zavodov, javnega podjetja, dveh javnih agencij in sporne družbe z omejeno odgovornostjo, ki jo bodo najverjetneje preoblikovali v javni zavod. Zaradi vseh težav, ki jih je imela Naša vas s Španovo domačijo (vložili so denar, za katerega so upali, da ga bodo dobili, pa ga niso, zato jim je občina priskočila na pomoč s 13 milijoni posojila, le-tega Bo Ludviku Novaku uspelo dokazati, daje Računsko sodišče ugotovilo napake zaradi nedorečene zakonodaje pa so nato spremenili iz kratkoročnega v »dolgoročnega«), so se odločili izločiti gostinsko dejavnost iz Naše vasi in so Španovo domačijo v letu 2004 oddali v najem. Prav tako so v akt o ustanovitvi družbe Naša vas letos januarja dodali člen, da se mora družba sama financira- ti. Bernarda B. Peček duma Državni zbor nekaj dni kasneje na seji odloči, da bo referendum 25. septembra. Fakti: Glavna novost zakona je ukinitev 25-članskega Sveta RTV-ja Zamenja ga programski svet z 29 člani. Državni zbor bo imenoval 21 članov. Sedaj jih imenuje pet Generalni direktor RTV-ja dobi večja pooblastila. Imenuje ga svet zavoda, vendar za to ne potrebuje parlamentarnega soglasja. Generalni direktor imenuje direktorja radia Zdaj na Ministstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo nov program za storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za obdobje 2006-2011, ki bo slonel na privatnem financiranju (koncesija), zato so se v radenski občini odločili za partnerstvo s HYPO Alpe-Adria Bank Kosultants, ki je pripravljena na lastniško razmerje 50: 50. Ko bo pridobljena koncesija, bo občina Radenci vključno z zemljiščem vložila 200 milijonov tolarjev, prav toliko HYPO Alpe-Adria Bank Consultans Ljubljana, razliko do 1,2 milijarde tolarjev pa zagotovi HIPO Consultan- in direktorja televizije. Sedaj direktorja radijskega in televizijskega programa imenuje svet RTV-ja po mnenju generalnega direktorja. Generalni direktor bo na predlog direktorjev radia in televizije imenoval in razreševal odgovorne urednike. To sedaj počne svet RTV-ja na predlog direktorja radijskega in televizijskega programa in po soglasju zaposlenih v uredništvu urednika. Nov zakon ukinja nadzorni odbor Njegovo vlogo bo prevzel nadzorni svet, ki bo imel več pristojnosti. Devet članov od 11 imenujeta parlament in vlada. Odločal bo tudi o dobičku. Sedaj je to v pristojnosti sveta RTV-ja. Dobili bomo še tretji nacionalni televizijski program. Na programu bomo lahko spremljali prenose sej državnega zbora in njegovih teles ter televizijsko prodajo. A. B„ foto: N. J. Marija Topoinik, Križevci pri Ljutomeru: Bom šla glasovat. Se mi zdi, da nimajo prav, da se vmešavajo v delo televizije Sama gledam prvi in ffrugi program, pa je v redu. Aleksandra Rengeo, Beltinci Nisem prepričana, če bom šla. Kolikor vem, je stroka proti spremembam. Sama moram še oceniti, kaj je boljše. Politika seje že v preteklosti vmešavala. Tudi vnaprej se bo. Janez Lainšček, M. Sobota: Šel bom na referendum. Glasoval bom proti. Sem tudi proti tej vladi. Če bo že izid za, potem naj vlada oz. stranka »vse plača«, ne da imamo same stroške, pa nobenega programa. ts z ugodnim kreditom. Da bi bila zadeva urejena tudi s pravnoformainega vidika, so na izredni seji radenskega občinskega sveta sprejeli štiri sklepe in pogodbo o ustanovitvi družbe DOSOR (Dom starejših občanov Radenci). Tako bi v novoustanovljeno družbo občina Radenci vložila 200 milijonov tolarjev, pri čemer se denarni vložek realizira v treh enakih letnih vložkih, začenši z letom 2006. Ce morebiti tokrat še ne bodo uspeli s svojo prijavo, je bilo slišati, pa je to dobra odskočna deska, da spomladi prihodnje leto vendarle pridobijo koncesijo. M. Jerše Razvoj nikakor ni premočrten. še posebno regionalni razvoj ne. Ena od ekonomskih teorij v okviru regionalne ekonomike govori tudi o tako imenovanih »razvojnih polih«. Gre pač za preprosto tezo, da naj bi država pri vlaganju javnih sredstev za spodbujanje gospodarskih dejavnosti izbrala nekaj »razvojnih polov«, ki so lahko geografski, sektorski ali pa oboje hkrati. Preprosto povedano to pomeni, da bi se v Sloveniji odločili, da bodo mrežo logistič- Andrej Horvat, razvojni ekonomist nih centrov predstavljali nastavki za te centre v Mariboru, Ljubljani, Kopru, mogoče Novem mestu in še kje. Lokalne skupnosti bi pripravile vse potrebno za pripravo potrebne dokumentacije, njihovo izgradnjo in programe pa bi sofinancirali država in EU. Vse to bi se dogajalo zato, da bi razvoj teh mestnih središč potegnil za seboj tudi vso preostalo Slovenijo. Pomurski razvojni poli Podobno kot z logističnimi centri bi lahko bilo tudi z mrežo izobraževalnih središč, pri čemer bi poskušali doseči koncentracijo znanja v regijah na eni strani, hkrati pa tudi decentralizacijo visokošolskih izobraževalnih ustanov v celotni državi. Torej, razdrobljenost znanja v javnih zavodih, ki so sofinancirani iz občinskih in državnega proračuna, razvojnih agencij, zbornic, razvojnih oddelkov podjetij, bi bilo treba koncentrirati na regionalni ravni s ciljem, da pride do čim večje pretočnosti tega znanja med vsemi področji, ki lahko prispevajo k razvoju, raziskovalno in izobraževalno sfero, gospodarstvom, humanističnimi dejavnostmi in kulturo. Decentralizacija visokošolskega izobraževanja bi bil vzporeden korak, ki bi ob obvezni internacionalizaciji tega izobraževanja odprl prostor novim idejam ter pretoku teh idej, hkrati pa bi nove ustanove pomenile nov mobilizacijski element, ki ga v Sloveniji še kako potrebujemo. Razvojne perspektive lahko ocenimo tudi v Pomurju. Zanimivo je nekakšno samoprepričanje nas Sobočanov, da je Murska Sobota že »po logiki stvari« regijsko središče. Če gledamo realnost, Murska Sobota v vsaj dveh elementih v tem trenutku zaostaja, na primer za Lendavo in Gornjo Radgono. Tako se Lendava s svojim kulturnim domom, načrti za nogometni stadion in Nafto v prvi nogometni ligi počasi pozicionira kot potencialno regionalno kulturno in športno središče, Gornja Radgona pa s sejemsko dejavnostjo in razvojem malega gospodarstva (in ustrezno cono) nadaljuje s svojo internacionalizacijo terse vedno bolj prepričljivo zarisuje na gospodarskem zemljevidu našega bilateralnega in tudi bilateralnega prostora. Naj k nepremočrt-nosti razvoja dodam še zgodovinsko komponento in dejstvo, da seje Murska Sobota nekoč začela razvijati zaradi izgradnje železniške postaje ali še bolje zaradi neizgradnje le-te v Beltincih, potem se moramo zamisliti oziroma si izmisliti kaj bolj razvojno kreativnega, kot je severna obrtna cona in potencialnih 2000 novih delovnih mest v letu 2000. Sejem Sodobna vojska Arzenal sodelovanja Danes bo odprl na sejmišču v G. Radgoni svoja vrata tretji sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo Sodobna vojska. Na slabih petih hektarjih se bo predstavilo 110 razstavljavcev iz 14 držav. Sejem bo trajal do nedelje, 25. septembra. Vstop na sejem bo prost. Slovenska vojska bo skrbela tudi za dobro počutje obiskovalcev, saj bo na voljo brezplačna vojaška hrana. Poleg ponudnikov s področja obrambne industrije in sredstev za vojsko ter sosednjih oboroženih sil se letos prvič postavijo obširneje na ogled še programi gasilstva ter sistema zaščite in reševanja. V soboto bodo tako gasdei prikazali vajo Prometna nesreča z nevarno snovjo. Izvedli bodo še posvet Požarna varnost na kmetiji. Organizatorji pričakujejo, podobno kot Jani, da bodo največ pozornosti vzbudile dinamične predstavitve enot Slovenske vojske, ki bodo dvakrat dnevno, ob 11.00 in 16.00. Letos bo poligon velik dva hektarja, za obiskovalce pa bo na voljo tribuna. Predstavili bodo enako opremo kot lani, le tank M 55 S bo zamenjal njegov močnejši brat M 84. Pogovorili se boste lahko tudi z vrhunskimi športniki vojaki in dobili vse informacije, kako je s službo v Slovenski vojski Na sejmu bosta zaigrala še vojaški orkester in godba slovenskih gasilcev. Poslej bo sejem vsako drugo leto. a. B. LOKALNA SCENA 22. september 2005 - M Občina Cankova Za naložbe 129 milijonov Osnovna šola Negova Investicije po koščkih Tudi letos bodo v cankovski občini, čeprav premorejo skromna proračunska sredstva, nadaljevali z naložbeno politiko. Računajo, da bodo iz občinske blagajne zagotovili dobrih 95 milijonov tolarjev, skoraj 34 milijonov pa bo primaknila država. Še naprej ostaja največji finančni zalogaj že opravljena obnova in gradnja prizidka pri OŠ Cankova Namenjenih je namreč kar 54 milijonov tolarjev, kar bo v celoti pokrito iz občinskih virov. Za bližnje šolsko športno igrišče pa je rezerviranih 6 milijonov, od tega bo 3,7 milijona tolarjev iz državnih virov. 33,6 milijona odpade na gradnjo občinskega vodovoda; od tega bo država prispevala 30, občina pa 3,6 milijona tolarjev. Ekološko-ogrevalni sistem jih bo stal 9 milijonov, za zbirno-sortirni center v Puconcih pa bodo prispevali približno 8,5 milijona tolarjev. Poleg tega bo znašala državna pomoč za kompleksne subvencije v kmetijstvu 4 milijone tolarjev. Omeniti velja, da bodo porabili za načrte in drugo projektno dokumentacijo 2,7 milijona tolarjev. Čaka jih tudi ureditev pločnikov na Cankovi (2 milijona SIT), ureditev kleti in kanalizacije ob Ledavskem jezeru v Krašcih, za kar bodo potrebovali 1,5 milijona tolarjev, 500.000 SIT pa jih bodo stale klopi, mize in druga oprema ob Ledavskem jezeru. Tolikšen znesek bodo odšteli tudi za gradnjo igrišča v Gerlincih in mrliške vežice v Gornjih Črncih. Ureditev vaškega doma v Kraščib bo stala 300-000 tolarjev, obnova cerkve na Cankovi in mrliške vežice v Topolovcih pa po 200.000 SIT. Toliko denarja bo potrebnega tudi za gradnjo javne razsvetljave na Cankovi. Nekaj del jih čaka še pri ureditvi mrliške vežice v Korovcih, zbirno-sor-tirnega centra v Skakovcih in priklopov na vodovod. Milan Jerše Zunanje igrišče je v tako slabem stanju, da se lahko otroci na njem med igro poškodujejo - Bo občina plačala stroške zdravljenja otrok ali raje preplastila igrišče Osnovna šola Negova je poleg šole v Apačah edina izven-mestna šola v občini Gornja Radgona. V primerjavi z gor-njeradgonsko in apaško je v veliko slabšem stanju, saj nima tako lepih novih prostorov in velike telovadnice kot šola v Apačah niti nima na voljo toliko sredstev kot Šola v Gornji Radgoni, ki je pravkar izdala ob obletnici šolstva v Gornji Radgoni obsežno publikacijo. »Jaz sem že navajena fektati,« je povedala med smehom ravnateljica osnovne šole v Negovi Slavica Trstenjak, ki je bila pred prevzemom sedanje funkcije (opravlja jo tretje leto) dolga leta zaposlena kot druga odgovorna na Osnovni šoli Gornja Radgona. Pa dja enote vrtca Marija Rihtarič (spada v Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona) se zavedata, da jim ob vsem neuspelem prizadevanju in pregovarjanju ostaneta le še dobra volja in optimizem. Če bi še to izgubili, sčasoma ne bodo ostale niti take šole, kot je negovska, kajti razmere na teh podeželskih" šolah se lahko vse manj primerjajo z mestnimi šolami. Čeprav bi morale občine v skrbi za enak standard vseh občanov in otrok najprej poskrbeti ravno za te učence in Šole, je v praksi drugače. Letos so jim vendarle uredili škarpo med zgornjo ploščadjo in spodnjim igriščem. Investicija je bila vredna štiri milijone tolarjev. Toda tudi s tem so uspeli šele takrat, ko so bile razmere skorajda smrtno nevarne. u "Ki V Slavica Trstenjak in Marija Rihtarič, ki smo ju zmoti1P usklajevanju jesenskega programa aktivnosti, se o J za varnost šolskih in viteških otrok. sat h »iit ’lite Tovornjaki tudi skozi Ljutomer Od septembra dalje ne velja več prepoved tranzitnega prometa med Ormožem in Ljutomerom, kar pomeni, da lahko tovornjaki zavijejo proti Ptuju, Ormožu in Ljutomeru že z avtoceste v Slovenski Bistrici, Posledica tega bo povečan promet skozi Ljutomer, kjer glavna cesta poteka skozi mesto, prav tako kot v Gornji Radgoni. Z Direkcije RS za ceste so nam v zvezi s preusmeritvijo tovornega prometa poslali naslednji odgovor; »Prometna signalizacija, s katero je bil prepovedan tranzitni tovorni promet med Ormožem in Ljutomerom, je bila postavljena pred leti oz. v času, ko so vozniki ob izločanju tovornih vozil na parkirišče na Meleh pri Gornji Radgoni iskali način, da so se izognili cesti mimo parkirišča na Meleh. Izločanje na Meleh je bilo zaradi nezadostnih površin za čakajoče kamione na mejnem prehodu Dolga vas. Prometna signalizacija za prepoved tovornega prometa med Ormožem in Ljutomerom je bila postavljena na pobudo Policije. Z vstopom Slovenije v EU se je promet na mejnem prehodu v Dolgi vasi sprostil, posledično na Meleh tudi ni treba izločati tovornih vozil. Glede na to je bila odstranjena tudi prometna signalizacija za prepoved vožnje tranzitnih tovornih vozil med Dr- Otroci uživajo objgri, V ; če je igrišče nevarno, je lahko (a Igra r In ne sproščujoča -c-fcAf -hfe .. vendar vsa zadeva ni niti malo smešna, tega smo se zavedali vsi, ki smo se lepega sončnega petka srečali v ravnateljičini pisarni. Ravnateljica Slavica Trstenjak in vo- Zdaj je podobno z igriščem za rokomet, odbojko in mali nogomet - košarke niti ne morejo igrati, ker nimajo košev. Kupili jih bodo lahko le s pomočjo sponzor- jev, kajti na občino komajda lahko računajo. Veseli bodo, Če jim bodo prisluhnili pri najnujnejšem - to pa je prav gotovo asfaltna prevleka na zunanjem igriš- čem. Ko ga pogledate' j vidijo na njem globoke ■ tzpetine, pri otroški S takšen teren lahko zel° Kako bi v čim krajšem^ t, preplastdi 1210 k' hJj j/ trov igrišča (obnove i” w trebna tudi gornja pl05^' prav tako uporabljaj0 šče), še ne vedo, bi P3 b Ji Pri tem jim pomagalu 1 svetnik in član šols10 . Karl Mir, toda $ peha. Na vprašanjif, vat* na vendarle posl»fb .ji* igrišče pri OŠ Neg°v1’ j, dnji seji dobil za to investicijo na v šele spomladi 2006 p[tZ Šolsko leto se začne in se konča junija. ■ pomembno dejstvo 0 dniki pozabili gal, da bi vseeno sredstev in poskusa! sttciji prednost - saj plan, toda nujna deb1 _ vseeno prednost, se ? (tre za varnost otrok. .# Bernarda- k hi * 'i i i * s h možem in Ljutomerom. Sistem vodenja prometa pa se na širšem območju Štajerske ni spremenil, tako da se tranzitnipro-met še vedno vodi preko Maribora in Murske Sobote proti Dolgi vasi.« Dejstvo je, da se promet preko mejnega prehoda Dolga vas ni zmanjšal, ampak je tovornjakov čedalje več. V prihodnje torej s tovornjaki ne bodo obremenjeni le ob cesti od Gornje Radgone do Maribora, ampak tudi ob cesti od Ljutomera do Ormoža in naprej do avtoceste. To ni rešitev problema povečanega tovornega prometa, ampak »razdelitev bremena«. Bernarda B. Peček Z zadnje seje tišinskega občinskega sveta Na Tišini imajo novega podžupan* Imenovanje podžupana je bilo po mnenju nekaterih svetnikov nezakonito s Ko je hudo, me pokliči! telefon 080 H13 Klic J d brrixp)*č»n> mogoSagi Telekom1^) Po skoraj treh letih je dobil pomoč pri vodenju občine tudi tišinski župan Jožef Poredoš. Pred kratkim je namreč občinski svet na njegov predlog za podžupana potrdil občinskega svetnika Franca Knausa. Naj spomnimo, da je župan že pred časom predlagal dva podžupana, vendar je bilo takrat mnenje nekaterih, da si ju občina ne more privoščiti. Kot je na zadnji občinski seji povedal Poredoš, je imenovanje podžupana njegova dolžnost in pravica. Pravi, da se s tem ne izogiba delu, ampak se je zato odločil »ker vse obsežnejše delovno področje mnogokrat narekuje istočasno izvrševanje več nalog, ki jih lahko izvršuje župan ali oseba s pooblastili«. Za Knau- sa, ki bo funkcijo opravljal nepoklicno, pa se je odločil iz več razlogov. Ta naj bi vse od začetka svetniškega mandata aktivno sodeloval pri pripravi številnih občinskih aktov ter podajal konstruktivne predloge pri re sevanju občinskih zadev. Bilje tudi član oz. predsednik več občinskih komisij ter aktivno sodeloval pri pripravah in izvedbah nekaterih občinskih prireditev. Tokrat je bilo sicer ugovorov k imenovanju nekoliko manj kot pred časom, ko se je govorilo o dveh županih, kljub temu pa so se nekateri svetniki spraševali, ali imenovanje ni protizakonito, saj v občinskem pravilniku niso natančno opredeljene naloge podžupana, njegova odgovornost in plača. Podobno je menila tudi predsednica nadzornega odbora Dragica Banfi, ki je žele- Novi podžupan Tišine je postal ekonomist Franc Knaus iz Murskih Črnec. la, da se to določi Čim prej, saj bo le takb nadzorni odbor lahko nadziral to funkcijo. Drugi svetniki, skupaj z županom, pa so bili mnenja, da to ni protizako- nito, saj se vse našteto lahko določi kasneje s spremembami pravilnika. Po krajši razpravi je bil Knaus z osmim glasovi za, dvema proti in petimi vzdržanimi imenovan za podžupana. Na naše vprašanje o tem, kaj meni o očitkih, da je šlo za nezakonito imenovanje, Knaus odgovarja, da so nekateri svetniki sicer res zahtevali, da je treba naloge in odgovornosti župana urediti s posebnim pravilnikom, vendar pa dodaja, da naj bi to nazorno določala tudi že zakonodaja lokalne samouprave. Prva tako pa naj bi občina Tišina že imela izkušnje z delovanjem podžupana iz preteklega mandata. Na vprašanje, kako to, da je župan imenoval prav njega, saj prihaja iz politične opcije, ki je na zadnjih volitvah podpirala županovega protikandidata, odgovarja, da so se tako on kot nje- govi kolegi s' Že na začetku n13CI'L ptc*K da bodo podpiral’ ki bodo PO^p^etn!^ razvoju občine, r $ pl njihova razmišljanj z razmišljanji žup^^j svetnikov, k■'Zl|'k’1 p županovi obrazi« omenili že zgoraj- Na koncu je n° nami spregovoril v d* o aktualnih Pr°^‘ kijih bo poskusi panom in drug1’1 fed*-s nj mi. Ti so oskrbo občanov ■ vodo. Prav tako pa -jj t prej zagnati Ul>’ " tem na celotnem'.D _ ne,ki je že skoraj sen problem P3 ' a cesta Petanjci-^ saj so nedokoh lika nevarnost z 0 ee prometa, ■ in kolesarje. N S S \h- h 3 v VESTNIK - 22. september 2005 LOKALNA SCENA I- Ljutomerski socialni demokrati izstopili iz koalicije Kritični do župana in TEMPIRANO tlela občinske uprave o t i i ^eijj v občinskem svetu še vedno z večino ».Iju0*^’ sociaJni demokrati^ ' ''' \°bčinskem svetu le ^.^nika. Harija Steržaja, koalicije. Županu luudlerju, ki so ga v dru-j™ podprli, ti, Priliko odpiranja veli-"1‘ °* da 1,11101 odgovor ^posclnost iskali potenc’ale. Trdijo tudi, u,tn1a pomoč evropskih ldtlLn.edostoPna»za kar naj ’^thf neučinkovito delo k posle- , pele reorganizacije. u VMujMli v koalicijo, smo P°S°ie’ da je pn-®05P°darstvo, nova delovna ^d.reZpo^°ino sodelovanje z ^^"tn in vlaganje v turi-kn teh programov. Na % naše pobude po treh ^f‘,aJevanj, dogovorov in po- ■ '’Vanja neuslišane in je v d nekaj časa prevladovalo iff; a M- moramo iz te koalicije *Jn io predvsem zato, ker ne moremo realizira- ■Pedal član SD Boris Lebar lp da so se za ta korak od-‘^očasno in ne zaradi priho-"tev, kakor jim nekateri že K ^svrnijj, izstopom pa tudi V °2di koalicije, saj ima v ob- JRadenci evrop-^‘znanje Entente . Europe 2005 a ureje-okolje ^narodno akcijo, te-k"*O4tl.merjenju kakovosti ^ll,cKa okolja s po "Ladihi ua Parkih, cve-. in ženicah, ki tu-» evrop- di - - “i'1* do seda’ ' le bn-'"dvajset tisoč mest ^^^’“^»tudl .V; , Mija seje v Radencih ter Ježevem Vrhu, Ka-XZ^tin, U' * ^oračevi, mudila ev-iz članov ' Ramenom ocenihe ure-lepredsednik ■»'Griffin, ki priL-, '^M, ij^ mora projekt En 11. " zelo dober, da X. ^nii 7lk’’lreiKi Jn Radenci ’ s hribi in vino-1. '' 'i, ' madžarskem me- ' \ U ni Petek> 9. septembra. n*kc občine preše' veliki dvo-b‘skovk' sPrejme več ' tcv'14 potekala slo- 1 ■ zL-^.^^lasitvijo rezulta-% mednarodnega feSi' *1 »rope -2005. Ol*lne ” prclL'b Mrn'a.CvroPske komisije Priznanje m na-^krUt,5ih 21X15 v n» .tp*klli krajev, mev ozadju pro-raden- ! 'IT>est7"1'priznanje pa je od Altaic Metlika. k Dani Mauko činskem svetu še vedno večino. »Naša odločitev je dokončna,« je povedal predsednik OO SD Ljutomer Franc Hajnal, ki je tudi dejal, da so koalicijske partnerje o svoji odločitvi obvestili dan pred tem, ko so to sporočili javnosti, odločitev pa je padla 9. septembra. Župana Jožefa Špindlerja je izstop SD iz koalicije nekoliko presenetil in ga obžaluje, saj je Hari Steržaj zelo dobro sodeloval v občinskem svetu in bil predsednik odbora za finance. »Z njegove strani na delo v občinskem svetu nisem slišal nobene kri- JožefŠpindlerje povedal, daje ozadje izstopa SD vtem, da občina Ljutomer pri Zavarovalnici Maribor, katere ljutomersko enoto vodi prav Boris Lebar, ne bo imela zavarovanega občinskega premoženja. »Do sedaj smo mariborski zavarovalnici plačevali premijo blizu 10 milijonov tolarjev, zaradi javnega razpisa pa je ta znesek za polovico manjši. Ponudbo je dala tudi Zavarovalnica Maribor, vendar ne najugodnejšo.« OS Veržej v prenovljeni sejni sobi Z rebalansom za petino manj denarja Na zadnji seji občinskega sveta v Veržeju so po skrajšanem postopku sprejeli predlog odloka o imenovanju Puščenjakove ulice v naselju Veržej. Obsega območje od Ulice Iztoka Gaber-ca po dovozni cesti do Salezijanskega zavoda Veržej in bližnjega Vzgojno-izobraževalnega zavo- da Veržej. Pobudo za Imenovanje nove dovozne ceste, ki je bila zgrajena v lanskem letu, je konec leta 2004 posredoval Sale- . zijanski zavod Veržej. S to pobu- bah in dopolnitvah odloka o občin. . ---skem proračunu za leto 2005. Po re- do je Občina Veržej seznanila tudi vodstvo Vzgojno-izobraže- valnega zavoda Veržej, kjer so izrazili pozitivno stališče. Medtem je Geodetska pisarna Geodetske uprave Republike Slovenije veržejski občini poslala katastrski načrt z vrisanim območjem za imenovanje nove ulice. V dopisu so sporočili, da bodo po sprejetju odloka spremembe opravili v registru prostorskih enot in evidenci hišnih številk. Sicer pa so na seji občinskega sveta, ki je bila prvič v prenovljeni sejni sobi, precej pozornosti namenili pregledu polletne občinskega proračuna za leto 2005 in njegovemu rebalansu Ugotovi i so, da v prvih šestih mesecih letos nekoliko zaostajajo za pričakovanji, pri čemer je največja razlika pri transferjih Poleg tega je razlog za odlog v relativno poznem soglasju tike,« je še izjavil. Koalicija je po njegovem delovala zelo dobro, pri sprejemanju pomembnih projektov pa korektno tudi opozicija, na vprašanje, ali pričakuje, da bo socialnim demokratom sledil še kdo, pa je dejal, da je to težko napovedati, vendar Zavoda za kulturno in naravno dediščino. Največja sprememba pri odhodkih pa je prijava Prleške razvojne agencije za izdelavo in tisk Prleške monografije. Zanjo občinski svetniki niso prižgali zelene luči, ker menijo, da so premalo seznanjeni z vsebino • in obsegom projekta, dobrih 1,2 milijona tolarjev, kolikor bi znašala obveznost veržejske občine, pa naj bi porabili za druge namene Precejšnje pozornosti je bil dele-"žen tudi predlog odloka o spremem- balansu bodo znašali skupni prihodki nekaj več kot 215,4 milijona tolarjev, kar je v primerjavi s prvotnim proračunom za 22 odstotkov manj, skupni odhodki pa 225,4 milijona Zaradi obilnih poplav, ki so zajele precejšen del veižejske občine, so za odpravo posledic te naravne nesreče namenili 2 milijona tolarjev proračunske rezerve. Pesti jih tudi problem meteornih voda, čeprav je idejni projekt že izdelan, zato od Ministrstva za okolje in prostor zahtevajo natančen časovni plan za realizacijo tega projekta. Boris Lebarje očitek župana Jožefa Špindlerja zavrnil: »Lahko vam zagotovim, da to nima nobene zveze. Tu je samo koalicijski dogovor, kateremu se stranka SD Ljutomer odpoveduje ... Izstop Socialnih demokratov je povsem korekten, ker ne moremo tvorno vplivati na izboljšave v Ljutomeru.« Slavko Korenič: »Družba je postala z nakupom delnic delničar CA TV Murska Sobota. Sicer pa družba UPC Telemach upravlja 16 kabelskih sistemov v Prekmurju, štiri v Prlekiji in šest na območju Savinjske doline. Velikost sistemov je od 100 do 1800 priključkov. Skupno število naročnikov je okrog 11.000 tisoč« pa je to pravica vsakega. Koalicijski dogovor pa so sklenile LDS, DeSUS, Zeleni, Lista 2000, SLS in SD. Jožef Špindler je zavrnil vse očitke, ki jih kot razlog za izstop navajajo v SD, in poudaril, da so dali pozitivno mnenje o delu in organizaciji občinske uprave tudi pristojni revizorji in ljudje z ministrstva za lokalno samoupravo. Boris Lebar, član SD v Ljutomeru: »Ko smo vstopali v koalicijo, smo odločno postavljali pogoje, da je prioriteta gospodarstvo, nova delovna mesta, brezpogojno sodelovanje z gospodarstvom in vlaganje v turizem ter širjenje teh programov. Na žalost so ostale naše pobude po treh letih usklajevanj, dogovorov in poskusov vplivanja neuslišane in je v stranki že nekaj časa prevladovalo mnenje, da se moramo iz te koalicije umakniti, in to predvsem zato, ker volilnih obljub ne moremo realizirati." Majda Horvat Ivan Smodiš: »Tega se zelo spomnim. Bila je sobota, 15 septembra. Ob pol desetih me je po navadnem telefonu, takrat seveda še ni bilo mobitelov, pod šifro Irena domov poklicala Krkovičeva tajnica. Povedala je, da je treba biti ob osmih zvečer s tovornjakom v Kočevski Reki. Z njim naj se pripeljejo dva do trije ljudje: ki bi naložili orožje. Slo je za minskoeksplozivna sredstva, bombe, protioklepne rakete... Nekaj pred dvanajsto uro sem po telefonu dobil Ladislava Lipiča. Lipičje nato mobiliziral oz. poiskal tovornjak v Agromerkurju. Tam so imeli dežurne tovornjake, če bi bilo treba kam peljati meso.« tolarjev ali za 28 odstotkov manj od načrtovanega Največja razlika med prvotno načrtovanimi transfernimi prihodki je zaradi časovne odmaknjenosti gradnje poslovno-stanovanj-skega objekta v Veržeju in s tem rudi odmaknjenosti sofinanciranja s strani Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Zaradi nekaterih nerealiziranih investicij bodo tovrstni odhodki in investicijski transferji dosegli le nekaj več kot 50 odstotkov prvotno načrtovanih K temu je navsezadnje prispeval tudi slab odziv občanov pri vračanju sofinancerskih pogodb za nadaljnjo obnovo vodovodnega omrežja v Veržeju, zaradi česar ne bodo nadaijevali s to naložbo. Navzlic temu predvidevajo nekoliko višje zneske pri gradnji novih občin- skih cest, obnovi kulturnega doma, sofinanciranju zbirnega centra Puconci, ekoloških otokov, zbirnega centra Ljutomer in sanacije deponije. V proračun pa zaradi načela pazljivosti niso vključili sredstev Ministrstva za šolstvo in šport za ureditev učilnice za likovni pouk. Občina Veržej namreč skupaj z VIZ Veržej še naprej vztraja pri deležu države v višini 5 milijonov tolarjev. Milan Jerše Jožef Horvat, poslanec: »Hrvaška ministrica govori o gradnji mostu zaradi ljudi na lokalni ravni, vendar ob tem pozablja ali ignorira dogovor, ki sta ga 8. februarja 2002 sklenili KS Hotiza in občina Sv. Martin na Muri. V njem sta se med drugim zavzeli za postavitev kontrolne mejne točke na mostu. Ugotavljam tudi, da vsega, o čemerkoli se dogovorimo ali podpišemo tudi na ravni države, hrvaška stran ne upošteva.« VESNIK Mišo Kontrec, vodja etno ciganske skupine Langa: »Sem smo prišli predvsem zato, da se predstavimo, da nas ljudje še bolj spoznajo. Čestitamo skupini Halgato band za nagrado, zaslužili so si ja Veseli smo, ker so nas gledalci tako navdu- šeno sprejeli, in upamo, da nas bodo še kje slišali. Tisto pravo Langa, ki seje predstavila tudi v Križankah, na koncertu Šukarjev. Letos pa nas čakajo tudi nastopi v Italiji in Avstriji, pripravljamo pa tudi nov projekt z devetčlansko pihalno zasedbo « Direkcije RS za ceste: »Z vstopom Slovenije v EU se je promet na mejnem prehodu v Dolgi vasi sprostil, posledično tudi ni treba izločati tovornih vozil na Meleh. Glede na to je bila odstranjena tudi prometna signalizacija za prepoved vožnje tranzitnih tovornih vozil med Ormožem in Ljutomerom. Sistem vodenja prometa pa se na širšem območju Štajerske ni spremenil, tako da se tranzitni promet še vedno vodi preko Maribora in Murske Sobote proti Dolgi vasi.« GOSPODARSTVO 22. september 2005 - VESTNIK Blagovne znamke Gospodarski atašeji v Murski Soboti Zlobni jeziki! Prodati območje z razvojnim potencialom Težko je izračunati doseg zlobnih jezikov. Gre skratka za šport, kije toliko intenzivnejši, kolikor manjši je kraj, v katerem se igra. Čeprav je ustna komunikacija eden prvih načinov posredovanja informacij, imajo zlobni jeziki v časti digitalnih komunikacij še vedno rušilno moč. Tako kot so množični mediji vzpostavili svojo infrastrukturo od uredništev, dopisništev do distribucije, obstajajo tudi pri profesionalnih opravljivcih centri, kjer se informacije zbirajo, filtrirajo, delajo in se šele nato distribuirajo naprej. Gre sicer za neformalno institucionaliziranje, vendar se tisti, ki sodelujejo, stvari lotevajo s profesionalno vnemo. K okolju, kije komunikacijsko prenasičeno, je zelo težko prodreti s konvencionalno informacijo, posebej, če ta ni senzacionalistična. Zaradi tega se komu-nikatorjiposlužujejo tudi neformalnih kanalov, ki imajo lahko v posameznih primerih zelo velik doseg Ce poizkušamo simulirati posredovanje informacije skozi frizerski lobi, pridemo do naslednjih rezultatov. V primeru, da ima mesto pet frizerjev in jim uspemo nastaviti informacijo, katero .preigravajo« s svojimi klienti, se zgodi naslednje Vzemimo, da naredi vsak frizer na dan dvajset frizur, torej je informacija posredovana stotim ljudem. Ce se vsak od teh isti dan sreča z desetimi ljudmi in od teh vsak še z desetimi naslednji dan. pomeni, da zaokroži informacija v dveh dneh med 11000 ljudmi. Topa ježe doseg, kateremu bi zavidal marsikateri lokalni-medij. Čeprav gre za zelo kredibilen kanal, saj ljudje ustnemu prenašanju informacij še vedno verjamejo, gre za zelo nevarno igro, saj celotnega poteka ni mogoče nadzorovati in prihaja do modifikacije sporočila, ki se lahko po vsebini spremeni tudi v svoje nasprotje. Mreža zlobnih jezikov je zelo dobro organizirana, saj imajo svoje agente vsepovsod, tako na mestnih klopeh, od koder opazujejo mimoidoče in razpravljajo, kdo so in kaj delajo, do okenskih »špijunov« - ljudi, ki cele dneve gledajo skozi okno in opazujejo, kdo se s kom pogovarja, vozi in srečuje na kavi, do uradnih institucij ali šalterjev, kjer je ponavadi najbolj zaposlen na roko napisan listek »sem na malici« ali »pridem takoj«. Dandanes se velike medijske korporacije bojujejo za distribucijske mreže, frekvence in oddajnike, okrog vpliva na nacionalni medij pa se tako ali tako dela cela znanost. Nadzor nad kanali za posredovanje informacij je ključnega pomena za kakovostno komunikacijo. Prav zaradi omenjenega bi se lahko tudi zlobni jeziki organizirali kot gospodarska dejavnost. Ta mreža, ki se neguje in s filigransko natančnostjo vzgaja svoj podmladek, bi lahko imela svoj oddelek na gospodarski zbornici in začela delovati v prid gospodarstva. Prepričan sem, da bi bil marsikateri podjetnik pripravljen plačati kavo v vseh kolektivih in »opravljivskih klubih«, ker bi vsak dan vsaj deset minut hvalili njegov produkt in predstavljali koristi, kijih z uporabo lahko dosežemo. Kredibilnost znamke se gradi tudi ob pomoči neformalnih komunikacijskih kanalov, zaradi tega je pri izgradnji znamke treba upoštevati, da se z njo ukvarjajo tudi tisti, ki smo jih prezrli, a žal oni niso prezrli nas. Zlobni jeziki lahko sprožijo informacijo, kije v nasprotju s tistim, kar smo si predstavljali, da sporočamo. Glede na doseg, ki ga imajo, pa je ta informacija lahko dosti hitrejša od tiste, ki jo sami lansiramo. Zaradi tega predlagam, da se o vsaki pomembni odločitvi, ki jo sprejemate, ali vsakem novem koraku pri nastopu na trgu najprej posvetujete s svojim frizerjem. Če je on na vaši strani, je to vsekakor znak, da ima odločitev svetlo prihodnost. V primeru, da ne zaupate svojemu frizerju, ki skrbi za Vaš zunanji videz, pa je gotovo nekaj narobe z Vami. V tem primeru morate poiskati pomoč v nekaterih drugih ustanovah. Matej Fišer, matej.fiser@anlaser.com Prodaja turniškega obrata Planike Včeraj odprli ponudbo Včeraj so opravili odpiranje ponudb za prodajo turniškega obrata Planike. Pred koncem redakcije smo izvedeli, da je na javni razpis, ki je bil objavljen avgusta, prispela le ena vloga, in to od strateškega nemškega poslovnega partnerja Mein-dla, ki pa je nastopil s tukajšnjim partnerjem. Druga nemška firma Heix, ki je bila kot drugi najresnejši kupec, ponudbe za nakup turniškega obrata ni oddala, prav tako ne dva slovenska kupca, ki sta se v času razpisa pisno zanimala za nakup. Po odločitvi upniškega odbora se obrat prodaja kot celota z vso opremo po izklicni ceni 390 milijonov tolarjev. Še pred odpiranjem ponudb pa so se turniški župan Jožef Kocet v imenu občine, stečajni upravitelj Planike Andrej Marinc in potencialni kupec Mcindl dogovorili glede občinskega zemljišča, na katerem stoji obrat. Podpisali so dogovor, po katerem se novemu lastniku omogoča koriščenje stavbnega zemljišča, dokler bo tu tekla proizvodnja Jozef Kocet je povedal, da čeprav števila zaposlenih niso mogli vnesti v dogovor, zagotovilo potencialnega kupca, da bo ohranil sedanji obseg proizvodnje, pomeni tudi ohranitev delovnih mest. M. H. Koncept Optimum v prisilni poravnavi Zavod za zaposlovanje s 96-milijonsko terjatvijo Dokapitalizacija -nova laž Kot neresnična se je izkazala tudi zadnja obljuba Mirana Druscovicha, in sicer napoved, da bo do 15- septembra izpeljal dokapitalizacijo družbe Koncept Optimum, z dobljenim denarjem pa poravnal obveznosti do zaposlenih. Nič od tega se ni zgodilo. Dvajsetega septembra pa je potekel tudi rok, ki ga je podjetju postavil Razvojni javni sklad Lendava glede možnosti podaljšanja najemne pogodbe za proizvodne prostore, v katerih pa že skoraj mesec dni nihče ne dela. Prisilna poravnava družbe Koncept Optimum je bila torej Druscovichu zgolj priložnost za novo zavlačevanje in izmikanje, vse skupaj pa je tako že nekaj časa ena sama farsa. Ob tem, da proizvodnje ni, se je na sodišču nabralo sto in več deset milijonov tolarjev terjatev, med njimi tudi terjatev Zavoda za zaposlovanje v višini 96 milijonov tolarjev. Delodajalec namreč ni izpolnil pogodbenih obveznosti glede prejete državne subvencije, ki mu je bila dodeljena na podlagi programa aktivne politike zaposlovanja. Po pisanju Financ in sklicujoč se na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi bila po opravljenem internem nadzoru opozorila deležna tudi murskosoboška enota Zavoda za zaposlovanje. Direktorica Branka Kuzma Smolič temu ni pritrdila, saj z vrha niso dobili nobenega opomina, je pa prišlo zaradi prime ra Koncept Optimum pri letošnjem programu APZ do sprememb pri načinu dodeljevanja subvencij. Območnim službam je bilo namreč naloženo, da ob sklepanju pogodb temeljiteje preverjajo poslovanje in bonitete delodajalca. M. H. rcbitne tuje Včeraj se je na povabilo MO Murska Sobota in društva Iniciativa Slovenija prvič zbrala v tem delu Slovenije skupina gospodarskih atašejev veleposlaništev držav Evropske unije, in sicer iz Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Španije in Velike Britanije. Na tiskovni konferenci v hotelu Diana so sodelovali predsednik društva Iniciativa Slovenija Leon Novak, vodja delegacije gospodarskih atašejev Bob Satterfield in župan MO Murska Sobota Anton Štihec. Gostitelji so predstavili povabljenim atašejem Pomurje kot območje z največjim razvojnim gospodarskim potencialom, za katerega so prepričani, da bo zanimivo tudi za mo- so jim poaruuiiu r— in možnost investiranja obrtno-industrijski1 ' 1 .... Murska Sobota ter jih- ; pagandnimi katalog in^. 3 jih, da jih bodo lahko P’. J 111, Vrt J Ul morebitnim investitor £ darski atašeji so hkrati sp-' vnosti nekaterih uspc® i skih podjetij. 8- 8 P" ° j Rading, Signal, Telemach Najvecji za CATV v Pomurju Naročniki kabelsko razdelilnega sistema Signal so bili pred časom presenečeni in nekateri najbrž tudi nekoliko zmedeni, kaj naj storijo, ker se je na položnicah za plačilo naročnine namesto Signala naenkrat pojavilo ime Telemach. Nas pa je vse skupaj zanimalo nekoliko širše, in sicer razvoj delovanja podjetja Signal na območju Pomurja, kako in zakaj je prišlo do združitve s podjetjem Telemach, kaj to pomeni za naročnike, kakšno je stanje na področju kabelske televizije v Pomurju, kako je z vključevanjem programov v kabelske sisteme^ kakšna je vizija glede kabelske televizije v Pomurju idr. Slavko Korenič, ki je v okviru družbe Telemach odgovoren za območje Prekmurja in Prlekije, je najprej povedal, da je bila družba Signal, d. o. o., ustanovljena leta 1992. Poslovne deleže je od njenih lastnikov leta 2003 odkupila družba Telemach, d. o. o. V letu 2004 je bila družbi Signal pripojena družba Rading, d o. o. Tako je postala družba Signal naj večji in najpre-poznavnejši kabelski operater v Pomurju. Zaradi povečanja obsega dela je prenesla sedež iz Cezanjevec v Mursko Soboto, kjer so najprej najeli, oktobra pa tudi kupili poslovne prostore oz. stavbo v Lendavski ulici. Januarja letos je sledil naslednji korak, in sicer so izvedli pripojitev Signala k družbi Telemach. »K temu so nas vodili enotni nastop na trgu, enotna strategija, obvladovanje stroškov, racionalizacija in preglednost poslovanja, večja konkurenčnost in s tem tudi povečanje tržnega deleža,« je povedal Korenič. V nadaljevanju je poudaril, da se je s prevzemom vzdrževanja in prenove omrežja CATV Murska Sobota ter s kvaliteto opravljenih storitev njen položaj še dodatno okrepil. S ponujanjem dodatnih storitev v tem omrežju - internet in plačljivi programi HBO - se je krepil ugled in tudi položaj družbe Telemach kot lastnika družbe Signal Naročnikom v Murski Soboti so bile tako istočasno kot v drugih omrežjih v Sloveniji ponujene nove storitve kabelske televizije in kasneje tudi kabelskega interneta. Družba pa je z nakupom delnic postala delničar CATV Murska Sobota. Sicer pa Slavko Korenič: »Družba Je-' ’ JO' delnic postaia delničar CATV bota. Sicer pa družba upravlja 16 kabelskih sistem0 murju, Štiri v Prlekiji in Šest na0 Savinjske doline. Velikost siste* 100 do 1800 priključkov. -naročnikov je okrog .. LjljA? družba UPC Telemach upravlja ,P,; mov v Prekmurju, štiri v Prfeklpp Savinjske doline. Velikost J1 ' 1800 priključkov, Sistemi med s1" staj. ■' Delujočih je 18 glavnih sprejel,' ( število naročnikov je okrog 11-0 / Kako je z izbiro in ponudbo K': Na to vprašanje nam je *ogo' ||fi.,jjfr go vo ril, da sc p rog ram ske zade ■ L-f11 z zakonom o medijih. Širitev be je odvisna od tehničnih in Pr±l '' , / dobitve pravice prenašanja, ekon- ■ nosti, ker je za vse programe trenj ce za zakupe programov m aV rt seveda od želja gledalcev. in nepovezanosti omrežij je ra3C [' । H d0 gruiiiHka ponudba, ki KC, f zi j skih prog ramo v. Eden glavni1'L tc vsa omrežja in ponuditi novOi gramsko ponudbo v vseh J j' V šestih omrežjih Pro8ranlSkegaPf^ci(il? goča sprejem plačljivega ft «1' dveh večjih omrežjih pa tudi tve. UPC Telemach je 1.9- 2^8 netne pakete, pn katerih so h , pil^ž , večje kot do sedaj in za nižjo ► internetni paketi. Sicer pa b0‘ - širili svoje storitve tako geogra' K Bik — 22. september 2005 GOSPODARSTVO Sramota sredi radgonskih vinogradov Police - smetišče •teje pomursko divje odlagališče je na-ob vinsko-turistični poti, čeprav nikalni turistična znamenitost, prej nasprotno ua< |,i se v li, J1’*'Upravi ne razmiš-Pa niso dali ’ ^sen je bil odgo-tjjf c '1:1 Kujundžiča z Ob-' Radgona na vpra-kDČ’nskega svetnika W Kajdt^, podpisal pa m ;1 ZuPan Anton Kam-W Jne8a odgovora ne občine, ki je 'm ^ovesno odpr-KT^^iristično cesto in " razvoj turizma. »m. Kajdič je že jq junjja p(1 r./1''"" ° divjem odlaga-h, Padkov v Policah, kjer 14 Mn r ' n grmade m dve vrije ' kosovni odpadki 'h, " 411 gradbeni odpadki VPrašal je, na kak-E?* odlagališče sani-V a nbčina. da bo laganje ogromnih ko-'l",nil| m najverjetneje odpadkov, opozo-% 31,1 drsenje bankine kar plaz, ki ga je po-r , ।r K n f.i odpadkov. । presenetljivimi pa ^'kdnjc vprašan ic Iva-VCa: »v Policah se med 4 'jo govorice, da je žu-občinska uprava \J Pomgrad, da %, 1 kr od uh- IF 10 '^k-a, zato se spra- šujem, ali drži ta podatek, da je občinska uprava oz. župan dovolil podjetju Pomgrad, da je v nasprotju s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki v Policah odlagalo lesne odpadke (ostrešje), ki so nastali pri rušenju objektov nekdanjega MIR-a.« Odgovor je prejel na zadnji septembrski seji Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, vendar z njim niso zadovoljni ne Kajdič in ne krajani. Zanimivo je, da je omenjeno odlagališče nastalo na parcelah, katerih lastniki živijo v Radencih, nad »odlagališčem« poteka visokonapetostni daljnovod, ob odlagališču pa je javna pot Police-Lastomerci, ki je bila modernizirana 1999- leta. Ničkaj lepa podoba velikega divjega odlagališča kosovnih in gradbenih odpadkov sredi vinogradov traminca v Policah. Posnetek nam je posredoval Ivan Kajdič. Pred divjim odlagališčem je sicer postavljena tabla, na kateri Kristian Ravnic, projektni vodja SGP Pomgrad, ki bedi tudi nad predelavo gradbenih odpadkov, je o rušenju radgonskega Mira in predelavi tamkajšnjih odpadkov pojasnil: »Izvajalec del po metodi selektivnega rušenja v primeru MIR-a je bilo podjetje VGP Mura. Večina odpadkov je bila namenjena za ponovno uporabo - lesne odpadke je prevzel naročnikz Goričkega, kijih bo uporabil za biomaso, beton in opeka pa sta zmleta in ju prodajamo. Salonitne plošče so odpeljali pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov iz Slovenske Bistrice. Oprema se je prooala kot staro železo!« piše, da je prepovedano odlagati smeti, vendar je neučinkovita. Po mnenju g. Kujundžiča bodo lahko preprečili nadaljnje odlaganje odpadkov le s fizičnimi ovirami, npr. postavitvijo dopolnilne 1,7 m visoke ograje - sredstva zanjo pa lahko predvidijo šele v naslednjem proračunu. In še: menda župan ali občinska uprava nista v nobenem primeru dovolila podjetju SGP Pomgrad odlaganje kakršnihkoli odpadkov na tem odlagališču. Takšno početje pa zanikajo tudi v Pomgradu, Toda »nekdo« bo to moral počistiti! Bernarda B. Peček ^nem parketu žensko prebujanje borze in prihodom jesen-s mo na trgu vrednostnih papi* . Jf1 Povečane aktivnosti, kar se pozna .^n' trgovalnem prometu. Za ude-It^dat^ J® najbolj razveseljiv po- % ^l" ,. ,. '" Prebivajo vrednosti. Opaziti e aktivnosti institucionalnih tednu se usklajujejo mnenja i ur 1 prodaje delnic Mercatorja, * paradržavna sklada. Naj ome-■ 'kr । ° Ostajajo institucije, ki bodo dale .j končno oceno. Minuli teden Ltosl^^Ofopa objavila podatke o svo-. Tii anju v prvem polletju tekočega leta, a 1,8 milijarde tolarjev do-je presegla načrte za 21 rca^'ziraniml 24,2 milijarde to-lg vh R^'odkov je zaostala za načrti, m, ’ ’ia je imela družba iz primarne nur'"^11?^1 storitev, kar 1,7 milijarde Pr*hodkov. Konec tekočega leta ' n be/* in zato se kmalu priča-, stekel postopek za imenovanje \ v znaku rasti tečajev na trgu Pi ,:i dneva novega trgoval kitila v znaku negativne korek-। 1 2q n u8°tovimo, da je osrednji borzni in-' IVlll’1 zadnjih sedem dni zdrsnil za " ^tualnivrednosti4.555 indeksnih ^J|trj !u Ugajanja so bile delnice družbe %J' ‘a o 51 * h’ največ trgovalo, hkrati pa so se pri aktualnem tečaju 86.190 f0 1 zdrsnile delnice družbe Petrol, ki %>. ..^’dvno korekcijo v višini poldrugega -hsojy?" m K-čam 62.070 tolarjev. V pozi-'* * ospredju delnice trgovske dru-‘ . 'ni., ? "'Pridobile več kot dva odstotka ‘ ,> «2« .tolarjev. / Kj) m । Vh bdr v ospredju trgovanja red-t h'^-br' k’ 'o na tedenski ravni prido-triaiu 13.683 tolarjev.In-družb EIX je pridobil 0,19 od-L n°sti 4 180 indeksnih točk. Ljutomerskemu Tehnostroju zlata priznanja Nova tovarna prihodnje leto Prodaja boljša, kot so napovedovali Ljutomerski Tehnostroj in Občina Ljutomer sta po večmesečnih usklajevanjih v začetku septembra podpisala pogodbo o nakupu oziroma prodaji zemljišča v velikosti 3,6 hektarja v industrijski coni, pogodbenici pa sta se tudi dogovorili glede komunalnega urejanja parcele. V podjetju tako že potekajo aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije za gradnjo nove tovarne. »Načrtujemo, da bi z gradnjo končali v enem letu, tako da bi začetna proizvodnja stekla konec prihodnjega leta, redna pa v začetku leta 2007,« je povedala direktorica Sonja Rajh. V novih prostorih bo v sklopu skupine družb avstrijskih lastnikov Heis-senberger & Pretzier začelo poslovati novo podjetje, na katerega bodo s Tehnostroja prenesli del varjenja strojev za okoljsko tehniko in montažo le-teh, ki jo sedaj opravljajo v Avstriji, čez pet, morda šest let pa bi ob drugi širitvi proizvodnih prostorov na novo lokacijo v Ljutomer preselili še del proizvodnje iz Nemčije. V ljutomerskem podjetju H&P, d. o. o, ki se predstavlja z blagovno znamko Tehnostroj ali na zahodnih trgih Farmtech so za letošnje poslovno leto napovedali 13-odstotno rast prodaje, ki pa jo po osmih mesecih presegajo že za 6 odstotkov. Čeprav v zadnjem trimesečju prodaja običajno upade, bodo ob koncu leta zastavljeni plan zagotovo presegli. Letos so šli dobro v prodajo predvsem stroji okoljske tehnike. Ob povečanem obsegu proizvodnje pa so povečali tudi število zaposlenih. Ob koncu lanskega leta jih je bilo 121, letos pa so na novo zaposlili 11 delavcev, katerim se bodo prihodnji teden pridružili še štirje, tri pa so si sposodili. Ljutomerski Tehnostroj je lani razvil tri nove proizvode, ki so jih že tudi predstavili na gornje radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu. Razstavili so tandem prikolic s 15 in 20 tonami skupne teze ter trosilnik za trošenje hlevskega gnoja in trdih bioloških odpadkov skupne teže 14 in 17 ton. Prijavili so jih na ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme, ki ga je opravila mednarodna komisija, ter prejeli tri zlate medalje. »To je priznanje kakovosti, hkrati pa je tudi spodbuda za naš nadaljnji razvoj in delo,« je o priznanjih, na katere so zelo ponosni, dejala sogovornica. Takoj po sejmu v Gornji Radgoni pa so se s svojo ponudbo predstavili še na sejmu v Tulnu pri Dunaju, sedaj pa se že pripravljajo za nastop na največjem sejmu, ki bo v prvi polovici novembra v Hannovru. »Na tem sejmu se bomo predstavili kot Farmtech Tehnostroj povsem samostojno in ne v okviru koncerna, zato se nanj še jaosebej pripravljamo,« je dejala Sonja Rajh. Majda Horvat Poslovni park Lendava, d. o. o., občinsko podjetje Nemški osrednji borzni indeks DAX 30 zdrsnil za 0,88 odstotka in je na ravni 4.946 indeksnih točk. Zaenkrat kaže, da predstavlja meja 5.000 indeksnih točk močan psihološki odporni nivo. Zmagovalke minulega tedna so z rastjo v višini 1,4 odstotka delnice avtomobilskega koncerna Volkswagen. NALOŽBENA PRILOŽNOST: nakup delnic ameriške farmacevtske družbe PFIZER. Omenjena družba je največja svetovna farmacevtska družba glede tržne kapitalizacije, ki znaša približno 190,7 milijarde dolarjev. Trenutno je njen tržni tečaj 25,60 $ Maksimalni tržni tečaj delnice v preteklosti beležimo julija leta 2000, ko je znašal slabih 50 dolarjev. Torej trenutno kotira družba na polovici svoje vrednosti iz omenjenega obdobja. Dobiček v letošnjem letu naj bi znašal 1,98 $ po delnici, naslednje leto pa 2,16 $ po delnici. Torej aktualno razmerje med tečajem in pričakovanim dobičkom po delnici P/E znaša 12,9 za letošnje leto, za naslednje leto pa 11,8. Omenjeni kazalnik pove, da je delnica na omenjenih nivojih primerna za nakup. Tečaj je na obstoječih nivojih zaradi težav, ki jih je imela celotna farmacevtska panoga v zadnjih nekaj letih. Po pričakovanju mnogih analitikov pa je ravno omenjena panoga ena od tistih, ki bi v prihodnjem obdobju znala biti donosna. Kot vodilno v omenjeni panogi zato omenjam prav družbo Pfizer. Primeren nakupni tečaj delnice nam bo definirala tehnična analiza družbe Zaključni tečaji so na dan 20. 09. 2005 prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen, Članek ne daje nakupnih in prodajnih priporočil. Štefan Kerčmar, strokovni svetovalec za kapitalske naložbe, Stefan.kercmar@indlvlda.si Za urejanje industrijske cone 300 milijonov Ugodna zemljišča malemu gospodarstvu Občina Lendava bo v uradnem listu ta teden objavila razpis za komunalno ureditev poslovno-indu-strijske cone v vrednosti , blizu 300 milijonov. »Gre za sredstva evropske skupnosti, države in lokalni denar, namenjena za kompleksno posodobitev poslovnega parka, predvsem komunalne infrastrukture,« je povedal župan Anton Balažek. Za razvoj pošlovno-indu sirijske cone v Lendavi so ustanovile Občina Lendava, Lindav obrtna zadruga in Regionalna razvojna agencija Mura maja 2004 družbo Poslovni park Lendava, d. o. o., katere vodenje je junija prevzela Branka Bensa. Mešano lastništvo je bilo primerno v prvem leto, ko se je podjetje prijavljalo na razpise za pridobitev razvojnih sredstev, ne pa tudi sedaj, ko so pred vrati izvedbena dela, saj se bo zanje lahko potegovala tudi obrtna zadruga, kar pa bi pripeljalo, tako Balažek, do navzkrižja interesov. »Zato smo se odločili za spremembo,« je dejal sogovornik Julija letos je namreč lastništvo v celoti prevzela občina, ki bo podjetje tudi kadrovsko okrepila. Kdo z občinske uprave bo šel na novo delovno mesto in kdo prevzel krmilo podjetja, bo znano čez dva tedna, bodo pa to ljudje, ki se spoznajo na izvedbo investicijskih del, gradbeništvo in vodenje projektov. V poslovni coni bodo uredili ceste, pločnik, kanalizacijo, vodovod, vodili nadaljnjo prodajo zemljišč, zaokroževanje parce! in poskrbeli za zasaditev in podobo industrijske cone. In kdaj bodo po zgledu gor-njeradgonske občine, ki je skorajda čez noč napolnila indu- »V naši coni cena zemljišča ni previsoka, saj je okoli deset do dvanajst evrov za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča. Po mojem mnenju je to poceni. Ugodnosti pa bomo poskušali najti za malo gospodarstvo, stem da velika podjetja tak strošek pač morajo prenesti,«je povedal Anton Balažek. sirijsko cono, tudi v Lendavi začeli odpirati nove tovarne? »Četudi bo kdo presenečen, mislim, da velikega burna ne bo,« je dejal Anton Balažek. V mali coni bodo uredili dvanajst do petnajst zemljišč za malo gospodarstvo, kar se bo počasi zapolnjevalo, območje proti Leku in Nafti pa je namenjeno večjim vlagateljem. Pričakujejo investicijski ciklus, ki ga bodo sprožila domača podjetja, tako kot je bilo tudi v Gornji Radgoni, predvsem Lek in Nafta, po lastninski ureditvi pa tudi Varstroj in druga. Številni dogovori s tujimi vlagatelji se namreč niso obnesla, čeprav so v nekaterih prišli že zelo daleč. »Bilo je preveč Špekulativnega in morda nismo pravi partnerji, res pa je tudi, da Slovenija ni preveč primerna za tuje vlagatelje. Dokazov sicer nimam, vendar je bila posredi tudi neprimerna prometna infrastruktura,« je povedal sogovornik. S tem, ko se lendavska občina vse bolj usmerja v razvoj turizma, pa na drugi strani omejuje možnosti za razmah industrije. Sprejeli bi Še nekaj novih dejavnosti, vendar ne na račun okolja, ekologije ali razvoja turizma, je še poudaril sogovornik. Majda Horvat 8 (IZ)BRANO 22. September 2005 - VBIH Barometer Sobočani, v vašem mestu je tudi kino (II.) Tone Vouk: Za izgubo so krivi občina, abonmaji in koncert Jože Špindler se je pohvalil s plačevanjem nižjih zavarovalnih premij za zavarovanje občinskega premoženja, kar je dobro. Ni pa dobro, da ni povedal, da se je tudi občinsko premoženje bistveno zmanjšalo - na račun prodaje premoženja. Težave so se začele z vojno leta 1991 Silvester Šovegeš, predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Lendava, je prejel srebrno kolajno Republike Madžarske za sodelovanje pri obrambi. Dr. Martin Kramar, profesor didaktike na mariborski Pedagoški fakulteti, doma iz Ložiča pri Hotizi, je v začetku septembra praznoval šestdesetletnico. Na naš prispevek Sobočani, v vašem mestu je tudi kino, se je odzval dolgoletni kinooperater Tone Vouk, ki je to in marsikatero drugo delo opravljal do svoje letošnje upokojitve. Zdelo se mu je, da iz prispevka izhaja, kot da je on kr iv za izgubo v zadnjih treh letih, zato bi to rad demantiral, prav tako pa so se mu zdele nekatere naše trditve in izjave programske voditeljice kina Park Duše Škof preuranjene in neu-pravičene. Zato tokrat objavljamo njegov pogled na vso zadevo. Biografija kina Park Dejstvo je. da je Tone Vouk odličen poznavalec zgodovine kina v Murski Soboti, saj je bil v njem zaposlen dobrih 35 let: »Dvorana kina Park se je začela graditi leta 1953 po načrtih arhitekta Novaka. Bila je zgrajena na posojilo, ki ga je vzela takratna občina Murska Sobota. Otvoritev kina Park je bila 1 maja 1955 Dvorana je imela 640 sedežev, kar je bilo za takratne čase ogromno. Jeseni istega leta je takratni predsednik občine poklical upravnika kina in mu dejal, da naj glede na to, ker kino zelo dobro posluje, prevzame pri banki kredit, ki ga je najela občina za izgradnjo kinodvorane, in ga prične sam odplačevati. Plačevali so ga tudi občani Murske Sobote iz prostovoljnega prispevka in iz prispevka na vsako vstopnico, kar je ta- krat znašalo en dinar. Posojilo je bilo v celoti poravnano leta 1975 « Tone Vouk ima sedaj dobrih 43 let delovne dobe pravi: »Ker je kino posloval z dobičkom, so nas leta 1978 združili v Kulturni center Miška Kran jca, kjer so bili združeni: Galerija, Muzej, Knjižnica in Kino. Iz teh sredstev je v veliki meri živel tudi Kulturni center « Leta 1981 je bila kinodvorana prenovljena. Po upokojitvi upravnika 1990 je Tone Vouk začasno prevzel dela in naloge vodenja kina. Istega leta je zmontiral avtomatiko za filmov, kar je plačal sam iz lastnih sredstev: »Ta avtomatika deluje še danes.« Začetek težav Težave so se začele leta 1991 zaradi vojne, ki se je odrazila na zmanjšanju uvoza filmov. Jeseni 1993 je prišlo do razpada Kulturnega centra Miška Kranjca: »Kino je takrat ostal brez vseh sredstev z izgubo, čeprav jih je ob združitvi v Kulturni center veliko vložil v skupno blagajno. Izgubo je pokril Pokrajinski muzej Murska Sobota.« Leta 1993 je kino prišel pod okrilje takratne Zveze kulturnih organizacij. Po finančni krizi je kino leta 1994 znova zaživel. Kino je dal takrat iz lastnih sredstev zmontirati tudi najnovejšo ozvočitev. »Pet let je bila avla v kinu v najemu Avtobusnega prometa, kar je za kino pomenilo precejšen finančni zaslužek. Po odhodu najemnika je avla ostala prazna in ponovni po- Tone Vouk; »V Sloveniji smo samo tnje, ki znamo popraviti to kinoaparaturo, poleg mene sta to še moja kolega Branko Vodnik in Savo Volk iz Celja. In vsi trije smo se že upokojili.« skusi za oddajo prostora v najem niso uspeli do danes.« Februarja 1996 je da! kino iz lastnih sredstev zmontirati Dolby Digital ozvočitev, ki je bila prva v Sloveniji. Investicija je znašla dva milijona in pol tolarjev. Dve leti pozneje je kino prav tako prispeval lastna sredstva za montažo zvočnega sistema DTS. Za nakup projektorjev pa ni bilo več denarja. Takrat bi stali šest milijonov in pol tolarjev, kljub večkratnim prošnjam pa pristojni na občini niso imeli posluha. »Tako so današnji projektorji v kinu Park iz leta 1954. Da so vsa ta leta brezhibno delovali, je moja zasluga. Poleg svojega rednega dela sem jih vedno vzdrževal, delal redne servise in menja- val dele, ki sem jih za svoj denar kupoval po raznih mestih v Slove niji, kjer so te projektorje dali že zdavnaj iz uporabe. Kot programski vodja sem delal 15 let in 7 mesecev, za kar nisem bil nikoli plačan, ravno tako kot za delo kurjača in vzdrževalca kinoprojektorjev ne. Plačan sem bil le za delo kinooperaterja, aranžerja in biljeterja.« Tone Vouk se ne strinja s sedanjo razporeditvijo filmskega programa, »V avgustu sem bil večkrat zvečer v kinu, in sem pri filmu Stranpota v dvorani videl le dva gledalca, in to pri megleni in temni sliki ter veliko preglasnem tonu. Za kar pa ni kriv sedanji kinooperater, saj mi je bilo dano premalo časa, da bi ga naučil kvalitetno pre- Dragan Kojundžič, zaposlen v radgonski občinski upravi, je na svetniško vprašanje, kdaj bo občina sanirala divje odlagališče odpadkov na Policah, odgovoril, da uprava o tem ne razmišlja. Marija Gjerkeš Dugonik, ljutomerska občinska svetnica in članica stranke DeSUS, je sredi avgusta županu Jožefu Špindlerju poslala nepreklicno odstopno izjavo z mesta občinske svetnice in članstva v odboru za gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem ter odboru za okolje in prostor. Stranka ostaja v občinski koaliciji. dvajati filme in tudi remonti^1 projektorje. Ko je iz direktiva, da moramo tim jati tudi za najmanj dva gledat to pomenilo v zimskem 011^^ katastrofo, V takšni dvora«*rn primerne izolacije mesečo.' p skuri tudi do 3800 litrov lp- ' # bi morali predvajati udtm^' £ del je, in sicer od torka d" ^"7 po eno večerno prerit' ka do nedelje pa po dve bi bila dvakrat na tah in nedeljah popoldnevi neja za otroke. Lep pomit ga poslovanja so v Sloveniji matograft v Trbovljah, kjer**" luje pod okriljem občtnskeS1 P' računa, Slovenj Gradcu, Wr mestu in Sežani.« Pomoč ali životarjenje? »Za izgubo rinem pak občina, ki več letv \■ niti tolarja, srednjesc maji, na račun kalenh*’ ' Šolci hodili gledat saiv^j hite, drugih filmov pa cert v dvorani leta 20*'.' < je ime! kino izgubo v ve1 ščanju dima se je Pu' 1 škodovalo, da smo g1 .<■ ..J svoje strosKe ,2juw ne Vouk, in dodaj2 ' sejmu filmov v 1 se pogovarjal z|H in Koloseja, in oW - [e(th bi se v nas v Murski Soboti k ” o Dejala sta, da do takega ni predvidi" b f- Radgonska železniška postaja - ogrožen »samotar« v središču Ozadje sekanja 70-letne lipe Dejanje, ki se je zgodilo pred dnevi ob železniški postaji v Gornji Radgoni, potrjuje, kako počasni in površni so birokratski mlini, ko gre za določene zahteve in pritožbe občanov. Stanovalci in najemniki prostorov v poslopju nekdanje železniške postaje v Panonski 8 so predlagali odstranitev vrbe, ki je bila že zelo stara, votla in nevarna za objekt in mimoidoče. Seveda se ni zgodilo nič. Ne prvo leto, ne drugo leto... Pred dnevi so Vrbnjakov) delavci začeli izvrševati naročilo. Posekali so vrbo, nato so se lotili še lip. Milena Lovrec, ki stanuje v gornjem nadstropju Železniške postaje, dolga leta pa je njena družina živela v pritličju in prestala vse muke slabe infrastrukturne urejenosti mesta, je bila nemalo presenečena, ko so se minuli torek zjutraj oglasili zvoki žage. Ko je šla pogledat, kdo se je tako zavzeto lotil žaganja, je vsa presenečena obstala: poleg stare vrbe je padla tudi prva 70-letna lipa. Delavci so se lotili tudi že druge lipe, vendar jim je gospa Lovrec preprečila, da bi svoje delo opravili do konca. Po poizvedovanju, kdo in zakaj je naročil žaganje dreves, je naletela na presenetljiv odgovor. Delavci oziroma podjetje Ivana Vrbnjaka je prejelo naročilo Sekcije za vzdrževanje prog Maribor, da naj uredijo okolico železniške postaje, povod za to naročilo pa je bi! dopis Občine Gornja Radgona s podpisom župana Mihe Vodenika. Na osnovi tri leta starega dopisa so se torej lotili žaganja nevarne vrhe, poleg nje pa so požagali tudi lipo, za kar pa stanovalci in občina niso prosili. Gabrijel Stavbar, odgovoren na Sekciji za vzdrževanje prog v Mariboru, jim je odgovoril, »da je bila lipa v profilu in zato moteča«. Moteča za koga ali kaj? Za železniško progo ali za stavbo železniške postaje, ki je Slovenske železnice ne uporabljajo več. Pravzaprav tudi proge skorajda več ne uporabljajo, saj kakšen tovorni vlak pri- rji^ Poklical nas je tudi Ivan Vrbnjak in pojasnil, da so res dobili naročilnico iz Maribora, da naj podrejo vsa tri drevesa ob železniški postaji, vendar so žaganje opravili delavci iz Celja. On je bil ob žaganju zraven, daje počistil pločnike in ceste. »Jaz sem jih celo prepričeval, ko je pred leti prišel odgovorni iz Maribora pogledat drevesa, naj ne podrejo tudi lip, ampak samo vrbe, pa me niso hoteli poslušati. Opozoril sem jih, da bodo problemi, da bodo ljudje jezni I« Milena Lovrec, stanovalka v stavbi Slovenskih železnic v Panonski 8, je zgrožena: »Lipi sta bili resnično veličastni, predstavljali sta zeleni del tega dela mesta in s tem tudi neke vrste naravno dediščino tega okolja. Dajali sta nam senco in prijetno bivalno okolje. Do sedaj smo vedno sami poskrbeli za čiščenje odpadlega listja in nam to ni bilo težko opravljati, saj so bili pozitivni učinki bližine lip dosti večji - lipi sta nam dajali senco, spomladi ob cvetenju prijeten vonj, filtrirali sla nam zrak v mestu, bili zaščita pred vetrovi za samo stavbo in s svojo prisotnostjo bogatili naše okolje ter kakovost bivanja.« Nekdanja železniška postaja v Gornji Radgoni je še vedno1,151 1*’^ nic, čeprav v njej že dolgo ni več železničarskih pisarn, v njuj s, , jL; ,tj"’ vreč, Slavko Kumek in Suzana Mom, prostore pa ima v najet”11 Lastnik stavbe bi moral poskrbeti za najnujnejše, m pnn'cr priključek na mestno kanalizacijo in podobno. Vsi najemnih bi P Lovrečevi pa so si pred kratkim v celoti obnovili stanovanje vP™ > pelje do konca proge v mesto le še dva do trikrat na teden V prihodnosti se načrtuje selitev postaje v industrijsko cono, tako da v mestu sploh ne hi bilo več železniške proge, saj naj bi postajo in železniški most v Avstrijo uredili na povsem drugi lokaciji v bližini Arconta. Koga torej motijo lipe? Ali pa se kdo tako boji za stavbo, ki ima res pravo spomeniško vrednost in bi bila lahko okras mesta, če bi jo primer- no uredili in ji Sadno namembnimi V mesto da ima d dina' i ■«rno ob najbolj/*^'.,-0 j 1° lahko preseli 1 ■ rJ' Prostore železniške Prav bi namesto l

k Pobarali, kdo bo najemnino za 'okai i*1 kakšni so k 1 “»d najemniki in ob- E ,Orekje bil sestanek ustanoviteljev RIS-a, na katerem sprejeli spremembo ustanovitvene pogodbe 09 ustanovitveni delež bo v svetu zavoda v prihodnje obravnavali so tudi statut zavoda in poslovanje k ' ", ooravnavalisotudi statut zavoda m poslovanje /1 Po besedah župana Antona Štihca morajo najprej , vse pravnoformalne zadeve, da bo potem lahko RIS i kot upravitelj rakičanskega gradu. V naslednji fazi 5na vrsti pogodbe z najemniki prostorov. ' razrni$|jam o tem, da bi konji morali iz gradu, na- seni s* osebno prizadeval, da bi za prihod-OnJev v rakičanskem gradu našli nove programe,« Anton štihec. &RiM0 hd?'’'r„ *e Strnjena Zgi> V^l?' 15 >e- mnenju g. ' \ ■ i Menjavo oblasti niA,Va na obči-.Mem,, Pomembno, kdo sol ' -i;" je glavni, b' »Najprevza-/ ^’0 ™ konje, ’•’’gradu • -h, ' ■"■nem, jaz sem Kar^ j*1' da se morajo vsi že prej sk- Večina tečajnikov ne pozna problemov, s katerimi se ubadajo najemniki gradu, saj imajo stike predvsem s konji in učiteljico Erno Lulik. lenjeni dogovori in pogodbe upoštevati tudi v prihodnje. Konjeniški klub da ima 50-letno najemno pogodbo. Skupaj z RRA Mura so prijavili tudi nadaljevanje lanskega projekta terapevtskega jahanja, s pomočjo pridobljenih sredstev pa bi radi zgradili na obrobju parka pokrito jahalnico. S tem bi podaljšali sezono in dobili več možnosti za prodajo svojih storitev. Toda: kdo bo vodil projekt (o uspešnosti prijave naj bi izvedeli sredi novembra), če pa je avtorica in učiteljica jahanja Erna Lulik od 1. oktobra tehnološki presežek, čeprav je opravila že večino potrebnega usposabljanja za terapevtsko jahanje in so otroci iz Sončka, Zavoda za zdravstveno varstvo ter 4. osnovne šole njihove redne stranke. Gostilna pri grajskih konjih So pa tudi taki, ki menijo, da je Ivan Karoli glavna ovira pri nadaljnjem celovitem reševanju prihodnosti rakičanskega gradu. »Ko smo vzeli v najem gostinski lokal, smo upali, da bomo delali z roko v roki s konjeniškim klubom, izobraževalnim središčem in lastniki. Gospod Karoli pa nam je že ob podpisu dejal, da več kot dve leti nihče ne vzdrži Zdaj vidim, da je to res. Z de- Gostilna pri grajskih konjih plačuje najemnino Konjeniškemu klubu grad Rakičan, čeprav je lastnik gradu MO Murska Sobota. narjem EU so obnovili grad, naredili in opremili učilnice, sobe, zdaj pa se nihče ne trudi, da bi te prostore napolnil. Če pa v gradu ni ljudi, ni gostov in mi nimamo prometa. Samo z gosti, ki pridejo jahat, mi ne moremo zaslužiti. Pa tudi: ko je slabo vreme, ni niti jahanja,« je povedal eden od lastnikov družbe Prek-tur, ki pa ne želi biti imenovan. Družb»je pred tremi leti vzela v najem lokal in ga poimenovala v Gostilno pri grajskih konjih, v njem pa je bilo sprva osem zaposlenih. Sami so veliko vložili v obnovo lokala, propagando, osebje je odlično, hrana dobra, toda kaj, ko je za dobro poslovanje v lokalu premalo gostov. Izgube ne bi bilo, če bi se v gradu neprestano kaj dogajalo, Če bi bilo v njem več konferenc, izobra ževanja, prireditev, družabnih dogodkov ... Občina po njihovem do sedaj ni pokazala posebnega interesa, da bi rešila ta problem Prektur je vložil denar v obnovo, zdaj pa se morajo ubadati s pokrivanjem izgube. Višina najemnine se jim zdi previsoka glede na neizpolnjene obljube in majhen promet. Tudi to, da morajo najemnino plačevati konjeniškemu klubu, se jim ne zdi prav Zato je zadnja dva mesece niso več plačali - denar so deponirali, dokler se ne rešijo problemi z najemniki gradu Bodo vsi zgolj najemniki? Prav ta najemnina (po neuradnih informacijah okrog 300 tisoč tolarjev na mesec) pa je za funkcioniranje kluba očitno zelo pomembna, saj se z njeno pomočjo plačujejo stroški delo- ■ Se bodo morali konji kmalu izseliti iz rakičanskega parka? Ali pa bo dovolj le zamenjava ljudi? Z MESECEM VARČEVANJA ZAČNEMO 50% PREJ! V konjušnici skrbijo za 17 konjev, šest od teh je vzasebni lasti. Od 1. oktobra dalje bo redno zaposlen le hlevar. Razmere na terenu ob gradu, kjer so v stajah konji, so v času slabega vremena že skorajda kritične, in če bodo konji Še naprej ostali v in ob grajskem poslopju, bo treba poskrbeti za primerno opremo in ureditev njihovega življenjskega okolja. vanja ter vzdrževanja hleva in konjev. Je dobila zaradi tega neplačevanja najemnine Erna Lulik odpoved, čeprav je soavtorica sedanjega in nadaljevalnega projekta terapevtskega jahanja? In koliko je prihodkov od varstva šestih zasebnih konj, od tečajev ter od priložnostnega jahanja? V konjeniškem klubu trdijo, da imajo denarja premalo, da so preveč odvisni od vremena in da brez večje podpore politike konji v gradu Rakičan ne bodo preživeli. Morebiti pa nekdo že načrtuje njihovo selitev, pa za to še ne vedo niti trenerji in ne tečajniki’ Konjušnica da ali ne pa je menda za prihodnost celotnega dvorca Rakičan strateškega pomena. Edini upravljalec in pobiralec najemnin naj bi bil v prihodnje izobraževalni center (RIS), tako so si vsaj zamislili politični snovalci prihodnosti soboške občine? Za občino bo kakršnakoli rešitev velik finančni zalogaj, saj je od lani lastnica gradu torej če se bo obnašala kot lastnik in bo od vseh pobirala najemnino, bo morala poskrbeti tudi za nadaljnjo obnovo in za primerne prostore vseh najemnikov ter za oživitev dejavnosti; če pa bodo konje hoteli izseliti, bo to prav tako draga poteza. Računajo, da bodo s primernim programom oziroma namembnostjo gradu lažje pridobili sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Največ možnosti ima (po mnenju nekaterih) kombinacij a izo braževal no-t u ri st i č n i h dejavnosti. Sicer pa: tudi tako, kot je sedaj, ni dobro ne za ljudi in ne za konje. Še najmanj za konje! Bernarda B. Peček Ivan Karoli, alfa in omega rakičanskega gradu, bi lahko vedel, da brez soboške občine kot enega od nosilcev in soustanoviteljev javnega zavoda evropskega denarja za obnovo gradu ne bi bilo. Ludvik Novak, župan pucon-ske občine, pri ustanavljanju občinskega turističnega podjetja Naša vas, d o. o., očitno ni spoštoval vseh zakonov. Dr. Aleksander Šiftar je zaobšel male delničarje soboške vrtnarije, s katerimi je bil v družbi pooblaščenki, in prodal svoj delež novim lastnikom pod bistveno boljšimi pogoji, kot so ponujeni preostalim notranjim lastnikom Aleksender Jevšek, šef soboške policijske uprave, je končno poslal patruljo, ki je opozorila hrvaške policiste, ki so strašili na nasipu Mure pri Gornjem Lakošu, da nimajo tam kaj iskati. Jože Zver je na svetovnem prvenstvu oračev dosegel najboljšo uvrstitev do sedaj. V oranju strnišča se je uvrstil na sedmo mesto. 10 O TEM IN ONEM 22 september 2005 — VESTNI Strup je moril v hlevih Sobočanovih v Lipi Je nesrečo povzro »ženska v črnem« V govejem hlevu poginile štiri krave in breja telica, trinajst pa še ni dokončno število mrtvih prašičev Letošnji 14. september bo na kmetiji Sobočanovih v Lipi ostal zapisan kot eden najstrašnejših v njihovem življenju. Sreda se je začela kot običajen dan, zjutraj so opravili pri živini in odšli za vsakdanjimi opravili. Gospodinja Alojzija je snaho zapeljala na pregled v soboško bolnišnico, sin Roman pa si je dal opravka s siliranjem. »Ko se vrnem domov, že iz navade najprej pogledam v hlev, če je z živino vse v redu, če se morda katera ni odvezala/ nam je pripovedovala Alojzija. Tudi ko sta se v sredo s snaho vrnili iz bolnišnice, je najprej pogledala v hlev in ni mogla verjeti svojim očem. Ena od krav je mrtva ležala na tleh, druga pa čez njo Kmalu so ugotovili, da so v govejem hlevu poginile štiri krave in ena telica, nič manj strašen pa ni bil pogled v hleve za prašiče, kjer so po tleh prav tako ležali mrtvi prašiči »Ob sedmih zjutraj, ko smo odhajali od doma, je bilo vse v redu, zato ne moremo doumeti, kaj se je pravzaprav zgodilo,« z žalostnim glasom pripoveduje Alojzija. Pred to nesrečo je bilo v govejem hlevu 18 glav živine, za Farme Ihan pa pitajo še sto prašičev. Čez dva do tri tedne bi bili primerni za odvoz in SoboČanovi so računali na primerno plačilo. Ko smo se v ponedeljek mudili na njihovi kmetiji, je poginil že trinajsti prašič, usoda sedemnajstih pa je bila še vedno vprašljiva, saj se niso mogli premikati. Prašiče redijo v boksih in v Do konca redakcije seje število pomorjenih prašičev povečalo na štirinajst, usoda štirinajstih pa je še vedno vprašljiva. 0 vzrokih za pogin krav in prašičev še ni podatkov, saj preiskave potekajo. Na veterinarski inšpekciji pravijo, da so izvedli vse potrebne ukrepe, odvzeli’^o vzorce krme, opravljene pa bodo tudi analize tkiv poginulih živali. Redkobesedni so tudi kriminalisti, spodbudne vesti pa smo dobili iz Farme Ihan. Peter Puconja, kije odgovoren za kooperacijsko rejo prašičev na tem območju, nam je povedal, da bodo skušali Soboča-novim omiliti škodo, kije nastala, in nadomestiti izpad dohodka pri prašičih. SoboČanovi so po Puconjevih besedah njihovi zvesti kooperanti, sicer pa imajo Farme Ihan na tem območju 110 kooperantov. Ti v 22 tisoč stojiščih spitajo letno od 65 do 70 tisoč prašičev. Smrt je Kosila tudi v farmski reji, kjer SoboČanovi pitajo v izmeni sto prašičev za Farmel^ Ob našem obisku so v boksu našli že trinajstega mrtvega prašiča, to število pa še ni dokoncn0. Gospodinja Alojzija je zaskrbljena nad prihodnostjo njihove kmetije. Boji se, da za povzročitelja nesreče ne bodo nikoli izvedeli, pa tudi sama si ne more zamisliti, kdo bi bil sposoben takšnega hudodelstva. »Ko so časopisi objavili vest o naši nesreči, je poklicala neka Ženska in se predstavila za jasnovidko. Povedala je, da vidi žensko v črnem, ki je kriva za to, vendar ne obtožujemo nikogar,« nam je dejala ob našem obisku. vsakem jih je bilo nekaj mrtvih. Sprva so pomislili, da je živali pomorila elektrika, vendar so po ugotovitvah delavcev Elektra to možnost že kmalu izključili. Tudi hrana ni mogla biti vzrok za pogin, saj so govedu dajali enako krmo kot ves čas dotlej, prašiče pa krmijo s krmili, ki jih zagotavlja Farma Ihan. Vzrok je lahko le naklepna zastrupitev in v tej smeri tečejo tudi preiskave. O dogodku so obvestili policijo, v preiskavo so se vključili kriminalisti, svoje pa opravljajo tudi veterinarji in veterinarska inšpekcija. Do časa, ko smo pripravljali ta prispevek, uradnih izjav nihče ni želel dajati. 1 Jei h Mi Ž Kit S i * SoboČanovi so ostali brez štirih krav, starih od treh do sedem let, in plemenske gubo bo težko nadomestiti in brez ustrezne pomoči si bo kmetija težko opoino^3’ Vsi čakajo na rezultate preiskav, ki naj bi dali odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do pogina. SoboČanovi pa s potekom niso preveč zadovoljni in se bojijo, da povzročitelja ne bodo odkrili. Za dejanje ne sumijo nikogar, saj so z vaščani v dobrih odnosih pa tudi nikomur ničesar ne dolgujejo. Za takšno najbolj nizkotno dejanje se je lahko odločil le nekdo iz gole zavisti, saj na njihovi kmetiji uspešno gospodarijo. Med 18 glavami govedi so imeli v hlevu šest krav in brejo telico in vsak dan so v vaško zbiralnico oddajali mleko. Od 2.200 do 2.500 litrov mesečno, dohodek od tega pa je zadoščal ravno za plačilo položnic. V zadnjem času so oddajali nekoliko manj mleka, saj so tri krave telile, ena od njih celo dvojčke, in te je bilo treba na hraniti. Žal so vse tri tudi poginile, tako da za teleta zdaj zmanjkuje mleka in jih morajo hraniti z mlečnimi nadomestki. SoboČanovi obdelujejo 15 hektarjev zemlje in vso potrebno kr mo za govedo pridelajo doma. Sejejo v glavnem pšenico, koruzo, ječmen in trave, nekoč pa so pridelovali tudi krompir. Z njim se je dalo dobro zaslužiti, pravi Roman, zdaj pa ga ni mogoče prodati, zato so pridelavo opustili. Preusmerili so se v govedorejo in prašičerejo, ki seveda zahtevata več dela, vendar sta do te nesreče zagotavljala primeren dohodek za preživetje. SoboČanovi živijo od dohodkov na kmetiji, saj Alojzija prejema le 35 tisočakov pokojnine, za katero je kar 20 let plačevala prispevke. Škoda, tako materialna kot mo .*1 ralna, ki so jo v tej nesr< SoboČanovi, je ogrc®”, jekte imajo zavarovan-', varovali govedi, saj •' prevelik za tovrstna zavarovalnica im n>(‘11 ■ Sami bodo L “ Jo škodo, zato bi pomoč nadvse dobrot ,.a',>r? se je že oglasil na kmet1)^ valni službi in mord' ’• .j kaj sredstev iz virov, ■ n/eni za izredne " djah Je p* vse vsaj za zdajsebod" sami, predvsem pa t;f naprej ohraniti vol]1’ vania (Inamo Direktorica geodetske uprave v disciplinskem postopku Nadrejenemu naj ne bi prijavila solastništva v geodetski družbi Delo območnih geodetskih služb usmerja, nadzira Glavni urad, vendar pa, tako Seliškar ■ statistike o pritožbah strank za murskosoboško geodetsko upravo ne vodimo, razpolagamo 5 mi podatki za celotno Slovenijo, ki nazorno zari^ o velikem številu nezadovoljnih strank.« Zoper direktorico območne geodetske uprave v Murski Soboti Tatjano Flegar je uveden disciplinski postopek zaradi kršitve dolžnosti obveščanja o konfliktu interesov po določilih zakona o javnih uslužben cih. Sama je namreč solastnica geodetske družbe Geotim, ki jo vodi mož Marjan Flegar, s čimer pa njen nadrejeni naj ne bi bil seznanjen. O tem, ali nadrejeni res m bil obveščen o dvojni vlogi Tatjane Flegar, imamo nasprotujoče si izjave in dokaze. Flegarjev a zaradi uvedbe disciplinskega postopka za Vestnik ni želela dajati nobenih izjav, je pa za dnevnik Finance za dnje dni avgusta zatrdila, da je njen šef za to ves čas vedel. Direktor republiške geodetske uprave Aleš Seliškarje to zanikal tako za Finance kot za Vestnik. »S tem, da je bila uslužbenka Tatjana Flegar tudi dru-žbenica Geotima, nisem bil seznanjen,« je odgovoril za Vestnik. Toda v uredništvo smo prejeli dopis s povratnico, ki ga je pošiljatelj 5. oktobra 2004 poslal v vednost tudi direktorju republiške geodetske uprave, v njem pa se sprašuje, do kdaj bo Flegarjeva opravljala dvojno vlogo. »Vašo trditev o vsebini dopisov težko komentiram, ker ne navajate, na katere do pise se nanaša.« je na naše opozorilo o prejetem dopisu odgovoril Seliškar. Seliškar in Flegarjeva govorita vsak svojo resnico in se z njo tudi medsebojno obremenjujeta, v disciplinskem postopku pa bo to, kar govorita, »meril« kar glavni urad, ki je edini pristojen za nadzor nad delom območne geodetske uprave. Disciplinski postopek bodo torej opravili kar ljudje znotraj hiše, kar ob domnevi, da je vsem za to, da se zadeva zgladi, vzbuja dvom. Potem je tu še drugo ključno vprašanje, ali bodo v njem sploh ugotavljali spornost dvojne vloge Flegarjeve in konflikt interesov. Po pojasnilih Seliškarja, bo to, ali med geodetsko upravo in podjetjem Geotim obstaja konflikt interesov, mogoče povedati šele po opravljenem disciplinskem postopku, a sam je že v naslednjem odgovoru na vprašanje o poslovnem sodelovanju med geodetsko upravo in podjetjem Geotim zapisal: »Firma Geotim ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev, ki jih pri njej neposredno naročajo lastniki nepremičnin, izdelan elaborat pa je strokovna podlaga za odločanje v upravnem postopku, M se začne na zahtevo stranke pri geodetski upravi. Izbira izvajalca geodetskih storitev je prepuščena naročniku. Poleg teh stori tev je firma Geotim izvedla dve na logi po naročilu geodetske uprave v letu 1998 in 1999 « Tatjana Flegar je bila do leta 2002 tudi pravna zastopnica podjetja Geotim, za kar Seliškar trdi, da ni vedel, prav tako mu ni bilo znano, da so podjetje ob njej in možu ustanovili še Štirje takrat zaposleni na geodetski upravi, Alojz Lukač, Stanko Kranjec, Darinka Triglav in Jože Triglav, ki pa so pozneje, razen Lukača, kot družbeniki izstopili. O tem družabništvu je Seliškar dejal le to, da so bile geo detske uprave do leta 1995 občin ski organ in šele potem prešle pod republiško geodetsko upravo, zato -------—--------- bi zaposleni o Ki rali obvestiti ukrW ‘ Delo območnih usmerja, koordinatIn vni urad, vendar F' Hškar»...posebne tožbah strank za območno grude1**1' vodimo, razpol ■ stičnimi podatki M i nijo, ki nazorno 'e-hkrni limUu stranka Geodet dl “P, r so laku lani dev, skupno itrvild' J' zoper izdane akte P* jjjrj tli 0,27 odM*” vestnik- 22. september2005 KULTURA j ' •• • ■ ■ ■ ■ ■ ' - - • f "■ ■ ' - ' Koncert mešanega pevskega zbora Nove KBM ženskega in moškega *^84 zbora Iz Maribora, ki de-J?a' oks Lrn kullurnoun iemiške-;r ' ■< Kovt KBM. sta dodobra kongresno dvorano ho-’'Ju in V Radencih. pevskj zbOr je nastal v Novi /ni banki Maribor pred osemnaj-1 Sedaj ga že deveto leto uspe-Irena Jošt. V novembru s leta so se pevke udeležile 1. ^stava Radovana Ra v PAC-u ^Ov' Sad v Mlir” Soboti ak J? PAC britev razstave Iiko-,0,n3,,EEA slikarja Radovana i^Prof r/® ata 1994 diplomiral v l ^tnoj ’ T°9croviča na Akade-^IniN'''?ovem Sa9m V vojvodin- “^J^l111 ' mES,1J tud' »prvi mož kills' sveta, odgovo- i» m/kovanje. V svoji domovini 1E Preje' ^veenagrad' i. i; L ’''ven,. predstavlja prvič. n v Galeriji PAC, C:-Po J ^mestnega okolja in ”s EV0J° odtujenostjo J® v taksen 'Pobota16 OclPrl ravriatelJ Gaierije ' ■ Franc Obal. z glasbe- ,|’čirn_ 'Pa 116 nastopila Nika VI-** Stih. T. K, foto: N. J. regijskega tekmovanja zborov Štajerske in Prekmurja, kjer so dobile srebrno priznanje. V Radencih so poslušalci slišali prekmursko narodno San se šetao (Ambrož Čopi), primorsko narodno Magdalene a (Aldo Kumar), Odo generalu Maistru (Jakob Jež in Janez .Menart), rusko narodno Ivuska (Ponomarenko) in še kaj. Moški pevski zbor Nove Kreditne banke Maribor je nastal leta 1994 in je v Slovenci brez meja KUD Bubla gostovalo v Trstu Kulturni stiki med vokalno-in-strumentalno skupino Nomos iz Trsta, ki jo vodi Aldo Žerjal, in KUD Bubla Radenci pod vodstvom Marije Marič trajajo že nekaj časa, saj so člani skupine Nomos že dvakrat nastopili v Radencih. Tretje srečanje pa je potekalo v soboto v Marijinem domu pri svetem Ivanu v Trstu v organizaciji že omenjene skupine in Zveze cerkvenih pevskih zborov. Nastopili so Folklorno društvo Radenci s prikazom cerkvenih običajev ob farnem žegnanju pri svetem Petru in s štajerskimi plesi, Tamburaško društvo Drotmantraši ter obe sekciji Buble: Pevci ljudskih pesmi in ljudski pevci Večnice Vokalno-instrumentalna skupina Nomos pa je nastopila z melodijami G. Verdija, R. Gobca, F. Gerbiča in F. Leharja. Prireditev z značilnim naslovom Slovenci brez meja je med drugimi podprl rudi Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Obiskovalce sta nagovorila gospod Udovič, predstavnik Slovenske prosvetne matice v Trstu, ter gospod Močnik, svetovalec za slovensko skupnost v Trstu, program je povezoval gospod Kravos, sodelavec tamkajšnjega radia in televizije, Radenčani pa so bili deležni tudi medijske pozornosti. Popoldne pred nastopom so si v začetku deloval v okviru sindikalne organizacije. Leta 1997 se je zboru pridružila večina pevcev takratnega moškega pevskega zbora, ki je deloval v okviru Turističnega društva Limbuš, tako da je nastal številčno močan zbor, ki je hitro napredoval tudi po kvaliteti. V letu 2004 je zbor praznoval 10. obletnico obstoja. Zbor od ustanovitve vodi pevovodja Miran Antauer. družbi Bernarde Žerjal ogledali Kraško hišo, Miramare, sodobno cerkev Marije, Matere in Kraljice ter umetniško delavnico kiparja Paola Hrovatina. Navdu- V Radinu je zbor zapel skladbe Gallus amat (J. Gallus), Večerni ave (A. Foerster), koroško narodno Dečva pa v hartlcu (D. Bučar), Tam, kjer sem doma (J. Privšek), O kresu (C. Golar) itd. Združena ženski in moški pevski zbor sta ob koncu zapela še pesem Sonce že zahaja (J. Gruber) ter koroško narodno Luštno je v vigred (F. Juvanec) ter požela velik aplavz. D. M., foto: D. M. šenje ob skupnem nastopu Slovencev z obeh strani meje napoveduje, da srečanje ni bilo zadnje. B. B. L. Prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev Kulturno društvo Mareka Golarja iz Ljutomera je pripravilo v dvorani Salezijanskega zavoda v Veržeju prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev Zaigrajmo in zapojmo po domače. Obiskovalcem so se predstavili: ljudske pevke Prednice iz Kamnika, Pri-stavske ščuke (na posnetku), vaški go dci iz Bukovec, etno godci Pil harmonija iz Laškega, Prleški frajtonarji iz Ljutomera, Kolektiv a Propos iz Veržeja, ljudski pevci iz Bučečovec, ljudski godci Zvonček iz Ljutomera, srečanje pa je popestril Še domačin Janez Ferenc s humorističnimi vložki. N. Š. In memoriam Dr. Mihael Kuzmič Med glasove rojevajočega se letošnjega zadnjega avgustovskega tedna je odjeknila vest, da je umrl dr Mihael Kuzmič. Elektronsko sporočilo »Spoštovani, z žalostjo vam sporočamo, da je 29- avgusta 2005 naš ljubljeni pastor dr. Mihael Kuzmič odšel h Gospodu je razblinilo upanje, da gre morda za pomoto, odplavilo pomisel, da morda ne gre za našega Mihaela Kuzmiča. Kakor je tistega avgustovskega jutra roka otrpnila na elektronski miški, tako je tok še kako živih spominskih slik na skupna delovna druženja zaledenel v spoznanju, da je usoda brezpri-zivno in neponovljivo odlomila še en del tega, kar je postalo naše. Naš je bil pokojni Mihael Kuzmič mnogim posameznikom in formalnim ter neformalnim skupnostim. Med drugimi tudi majhni neformalni skupnosti tistih, ki raziskujemo slovensko panonsko literarno preteklost in sedanjost K svoji publicistično-raziskovalni dejavnosti, katere plod je preko 450 enot različnih prispevkov verske in splošno kulturne vsebine (članki, ured niški zapisi, predgovori, enciklopedična gesla, prevodi, samostojne knjige), je Mihael Kuzmič namreč precej ustvarjalnih sil namenil slovenskemu slovstvu v panonskem prostoru. V raziskovanju le-tega se je osredotočil na delež prekmurskih evangeličanov v njem Na to temo je objavil številne priložnostne članke, v katerih je slovensko javnost seznanjal s posebnostmi in vsebinskimi značilnostmi le-tega, pridružil jim je več strokovnih ocen in recenzij, najpomembnejši del teh njegovih raziskav pa so strokovno-znanstveni prispevki. Predstavil jih je na več nacionalnih in mednarodnih konferencah ter objavil v revijah, zbor-| nikih in slovstvenih pregledih. V njih je z nekaterimi novimi dognanji dopolnil dotlejšnja literarnozgodovinska spoznanja o starejšem prekmurskem slovstvu (npr. o Temlinovem predgovoru v Malem katekizmu, o Kuzmič-Torkoše-vem predgovoru vNouvem zakonu, o avtorstvu Starišinstva i zvačinstva), še zlasti dragocene pa so njegove interdisciplinarne raziskave življenja prekmurskih izseljencev v Argentini in predvsem v ZDA, v okviru katerih je predstavil tudi njihovo literarno dejavnost (Časopis Amerikanski Slovencov glas, literarna dejavnost Jožefa Novaka, Aleksandra Kardoša idr ). Strokovni vrh teh njegovih raziskav predstavljajo dizertacija »Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Betelehemu, PA., ZDA, v letih 1893-1924« (2000, v knjižni obliki 2001) in sintetični geselski zapisi v Enciklopediji Slovenije. Mihael Kuzmič je bil oznanjevalec Božje besede in preučevalec besede, v kateri je slovenski panonski človek v polepoteni obliki izpovedoval osebnostne in skupnostne razsežnosti svojega zemeljskega bivanja, izražal poskuse njegove transcendetne ali družbene osmislitve ter svoja popotovanja v prostranstva človeške duše. Kot oznanjevalec besede Najvišjega bi ob naši zaprepadenosti nad nenadnim in prezgodnjim posegom usode verjetno pripomnil, da je tako moralo priti in da seje izpolnil načrt Njega, ki določa vrsto in dolžino naših poti. Kot proučevalec slovenske panonske literarne besede pa je nam, ki ne moremo dojeti načrtov Najvišjega in se nam v žalosti prizdeva, da je Njegov večni antipod izkoristil trenutek Njegove nepazljivosti in nas hudobno opetnajstil, zapustil dragoceno dediščino: interdisciplinarne raziskave, v katerih je osvetlil nekatere dotlej zatemnjene prostore prekmuristike in z njimi dodal pomemben del k našemu vedenju o prekmurskem slovstvu zlasti v prvi polovici 20. stoletja. Dediščino, ki zavezuje: ne le k skromnim spominskim zapisom, kot je ta, ampak k obsežnejšim in tehtnejšim pregledom pokojnikovega dela. Franci Just 12 INTERVJU 22. september 2005 - VESTNIK Ivan Smodiš o Manevrski strukturi narodne zaščite v Pomurju S kamionom Agromerkmja po orožje Septembra mineva petnajst let od ustanovitve in delovanja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). To je bil projekt ki je postavil na noge novo slovensko Teritorialno obrambo (TO) ali novo slovensko vojsko. Naš sogovornik je bil Ivan Smodiš 15. maja 1990 izda takratni republiški štab TO v Ljubljani ukaz o predaji orožja v skla dišča Jugoslovanske ljudske armade (JLA), V ukazu piše, da gre za preselitev orožja zaradi dodatnega zavarovanja pred morebitnimi krajami. Kako ste sprejeli ukaz v Pomurju? Ukaz je preje) Koloman Rituper. Soboška in radgonska štaba sta orožje že imela shranjeno v vojašnicah JLA. Ukaz se je nanašal na štaba v Lendavi m Ljutomeru, ki sta morala orožje predati v soboško vojašnico. Lendava je imela svoje orožje v zaklonišču in del v turniški Planiki, Ljutomer pa v kleti v svojih prostorih. Orožje je predal le ljutomerski štab, a ne vsega Lendava pa je takrat imela bataljon na vajah, tako da je bilo orožje zunaj. Nato so sledili apeli novega slovenskega političnega vrha. Sekretar za obrambo Janša je poslal fakse, naj se orožja ne oddaja, predsednik Kučan pa je javno pozval, da naj se ne spoštuje ukaza. V Pomurju je ostalo zunaj skladišč blizu 450 kosov orožja. Takrat se je začelo s projektom MSNZ. Pomočniki za motiviranje smo imeli sestanek v Ljubljani. Tam mi je Miha Butara naročil, naj pridem naslednji dan, 6. septembra, ob šti- nh popoldne na pogovor na počivališče Tepanje. Tam nam je Tone Krkovič pojasnil, da z odvzemom orožja želijo preprečiti osamosvojitev Slovenije in da obstoji nevarnost razglasitve izrednih razmer. Da moramo najti ljudi, ki bi sestavljali nove enote. Pridobiti moramo čimveč orožja. Povedal je Še, da bo politični vrh izdelal ukrepe, da MSNZ pride v novo slovensko TO. Zahteval je tudi, da projekt ostane v strogi tajnosti. Kakšen je bil vaš odziv? Da poteka projekt MSNZ, vojska ni slutila. Naši varnostni organi so spremljali gibanje in obnašanje JLA. Poznali smo večino starešin. Vedeli smo, kako razmišljajo. Tipali smo, kako bi se obnašali, če bi prišlo do spopada. Tudi policija je spremljala njihova dejanja. Mi smo imeli informacije, oni ne. To seje potem pokazalo v vojni junija 1991. Najhitreje prodana zgradba Oktobra odpiranje lokalov in ambulant v Kocljevi ulici Namesto divjega parkirišča bo Kocljevo ulico krasila nova poslovna stavba, za mesto pa bo pomembna tudi pridobitev novega trga - Prometna ureditev ostaja zaenkrat nespremenjena, še vedno ali še bolj pa bo kronično primanjkovalo parkirišč Poslovni objekt v Kocljevi ulici v Murski Soboti je pred odprtjem oziroma ga bodo do konca meseci napolnili skoraj vsi novi lastniki prostorov. Njegova posebnost je, da so prodani prav vsi prostori, ki so stali od 2400 do 1300 evrov za kvadratni meter brez DDV-ja. Na voljo je Je še nekaj podzemnih garažnih mest. Slovesna otvoritev bo potekala istočasno z odprtjem novega občinskega trga med galerijo, knjižnico in tržnico Vrednost celotne investicije nove zgradbe na Kocljevi je 700 milijonov tolarjev oziroma okrog 2,5 milijona evrov (gradnja in zemljišče); pred dobrim letom so v Pomgradu začeli z načrtovanjem, potem ko so od KB In-vesta kupili zemljišče in so propadli načrti z glasbeno šolo. V kratkem času so objekt zgradili po načrtih arhitekta Edvarda Jalšovca, tehnični prevzem je bil že opravljen, te dni pa novi lastniki že opremljajo svoje nove prostore V njej bodo imeli svoje prostore zdravniki, zobozdravniki, banke, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Idea TV, gostinski lokali in drugi Načrtna gradnja v Kocljevi ulici je bila za Pomgrad med najuspešnejšimi, čeprav so imeli pred začetkom gradnje dogovor le z nekaj večjimi kupci (Nova KBM in SKB). Zanimanje za nakup je bilo veliko že med gradnjo, tako da bi lahko prodali še več lokalov, vendar zaradi bližnje knjižnice niso hoteli graditi previsoke zgradbe. To je tudi prvi tak objekt, ki ima v kletnih prostorih 35 parkirnih prostorov za svoje kupce in stranke s sistemom kartic; nekaj jih je še naprodaj. Seveda pa bo nova stavba povzročila dodatno gnečo na Kocljevi, saj bo še bolj kot doslej primanjkovalo ustreznih parkirnih mest. Predloga, da naj bi tudi ob stavbi označili nekaj parkirišč, občina menda ni hotela sprejeti. Cena lokalov je dokaj ugodna, je prepričan direktor Pomgrada Tadej Ružič, ne le v primerjavi s ceno podobnih lokalov v Ljubljani, ampak tudi zato, ker je objekt v Kocljevi ulici, ki je postala s tem nosilna poslovna ulica Sobote Sobota bo torej dobila “začasni” trg, kjer pa bo zaradi varčevanja namesto dražjih in bolj primernih tlakovcev še vedno rasla trava. Upajmo, da se bo uredilo celotno območje enako in da ne bomo na območju od ene do druge stavbe ponovno naleteli na pet različnih materialov Prav tako bi bilo v Kocljevi ulici zaželjeno, če ne že kar nujno, da bi čim prej uredili promet, da bi zgradili krožišče (ki po prepričanju investitorjev stavbe pri avtobusni postaji ni vezano na začetek njihove gradnje) in na desni strani ob Panonki garažno hišo, ki je načrtovana v predlogu novega zazidalnega načrta. Bil sem v dilemi. Si vojak in imaš ukaze nadrejenih, mislim na razorožitev. Sodelovati je pomenilo, delati nekaj drugega mimo svojih sodelavcev. Na koncu bi te lahko dali pred vojaško sodišče. Vedeli smo tudi, da gredo politični tokovi v druge smeri, v samostojnost Slovenije, takratno vodstvo TO na čelu z Ožboltom in Hočevarjem pa temu ni sledilo. Kaj ste storili? Pričele so se predstavitve projekta sodelavcem. Vključili smo večino pokrajinskega Štaba Krog ljudi, ki je želel sodelovati, se je hitro širil. Prvo vprašanje je bilo, ali za tem stoji novo demokratično vodstvo. Po sestanku na takratnem izvršnem svetu, ko so nas, predstavnike MSNZ po pokrajinah, sprejeli Kučan, Bučar, Janša, Bavčar in drugi, ni bilo več dvomov. Drugo vprašanje je bilo, kako dobiti manjkajočo opremo za enote, ki smo jih ustanavljali v tajnosti. Kako ste dobili nove enote? Pregledali smo sezname ljudi. Iskali smo tiste, ki so bili dobri vojaki in ki so hodili na vaje. Vpisovali smo jih v nove enote. Na urjenjih smo jim dejali, da se formirajo nove enote, ki bodo branile oz. zavarovale ukrepe Slovenije pri osamosvajanju. Za poveljnike smo določili rezervne častnike, ki smo jim zaupali. Njim smo povedali, kaj bo njihova naloga. Primanjkovalo pa vam je orožja, Kje ste ga vzeli? Pripadniki TO smo še zmeraj lahko hodili v vojašnice J LA. Našli smo izgovor in šli noter. Vedno smo potem v prtljažniku odpeljali iz vojašnice nekaj kosov orožja Treba je povedati, da vojska ni kontrolirala. kaj se dogaja z našim skladiščem v vojašnici. Nadzorovala je le izhode. Ob neki priložnosti smo dali Slavko Jauk, Rituper in jaz v kombi Civilne zaščite sto kosov avtomatskih pušk in strelivo. Čez tovor smo vrgli odeje. Ko nas je pn vhodu ustavil stražar in vprašal, kaj peljemo, smo odgovorili, da Bernarda B. Peček Ivan Smodiš: Ves čas je bilo v ozadju dejstvo, da je razmerje sil v korist JLA. Naše enote so bile majhne. Potem ko smo dobili ljudi in sredstva, mislim tudi na orožje iz Kočevske Reke, je bilo lažje. Septembra 1990. smo imeli s policijo že izdelane načrte. Skupaj s policijsko posebno enoto smo načrtovali tudi vpad v soboško vojašnico in zavzetje skladišča TO. odeje za Civilno zaščito. Je pa poveljnik soboške vojašnice Daniel Horn zalotil ljutomerske teritorialce, ko so s tovornjakom na podoben način želeli odpeljati orožje. Od takrat se je poostril nadzor vstopov in izstopov v skladišče. Iznosi niso bili več možni. Nekaj orožja smo dobili tudi iz Kočevske Reke. Iz Kočevske Reke? Tega se zelo spomnim. Bila je sobota, 15. septembra. Ob pol desetih me je domov na navadni telefon, takrat seveda še ni bilo mobitelov, pod šifro Irena poklicala Krkovičeva tajnica. Povedala je, da je treba biti ob osmih zvečer s tovornjakom v Kočevski Reki. Poleg NAJ NAJ CENE AO % ROLERJI ia SRzon* 2005 30 % R0LKE Iz MZCH19 2005 *■* KOLESA. ČELADE «n KOLESARSKE TORBICE 20 % NAHRBTNIKI ČELADE i. ŠČITNIKI u ROL ANJE Iz »»OČK 2005 TtkaSW cepati twiddle ADIOAS s povetanim blaženjem, razdvojen perm del, adiPRENE za absorbtijo naleta, 3D Torsion System, fleksibilne zareze na prednjem delu stopala, podplat adWEAK. varies Sw, ženske St.: 37 do 42, motke K.: 42 do 46 Ponudba velja od 15. 9. do 5. 10. 2005, oziroma do odprodaje zalog Popust velja « pos«brj oiniiene izdelke v lalogi vetiw prodajaln. Popust u čelade in torbice velja od 1&9 do 22.9.2005, ja kolesa pa od 15.9, do 5- 10 2005. Popmti sc « Mitevajo. Članica skupine HV8 Group ba-ca.ii naj pridejo dva do trije liu J naložili orožje. Slo je za ■ ■'' splozivna sredstva, bomb e, p.., klepne rakete N|;l’l 1^ naj s to uro sem po Ladislava Lipiča. Lipioje n biliziral oz. poiskal Agromerkurju. Le 'i^ žurne tovornjake, ce m kam peljati meso, sn« । la, da gremo po opremo. ' J na servisu. V Kočevje smoT■ osmih zvečer. Ob deseti nazaj. Nazaj grede so na* nem avtu spremljali s,,rf . ženi Člani posebne polM . jj. te iz Ljubljane. VLenda^ speli ob dveh zjutraj. * smo nato V naslednjih dneh smo - _ jali na več mest, kjer sme r diščili. Orožje smo imel1 meznikih v garažah, postajah ... Konec sep-^0 štela MSNZ v Punm^ 800 oboroženih pripau" Jji to je z zakonom oktobf- ..^o strukturo nove TO. V S* . jjl imeli takrat pod orožji ljudi delovali tudi s takrtdV eo. Na sesmnku vhotev' ,■ Sl ilje ’Us los« r v njicah, kamor nas , ■ kovič, sem se seznamu, ,j• Flisarjem. Z njim ] jevala aktivnosti. I1'1 ■' ^n£ en8' vi mejo in poveljnik I na Upravi za notram-' । ,;i m . L, Soboti. Flisar si je službe ljudi, ki jim je Takratna milica je ve* , la dogajanja v JLA '^^jwd voren za mejo, je' vseh karavl. Natanko lc , n vojska dobila novo šno je njeno števil^”0 aji Je prišlo do konfliktov Z vap^r nijemi99I? Ne Smo pa imehv * junija 1991 eno f tim-.'^ usposabljanju. Mi žurna ali interval’ seboj je imela bojm'Jf pt™5 morala posredovati, ‘ £n tf do spopadov. Načflfl0 ;f e ( poklicali na uspo*’^^^” obstajala možnost,. ’ ir£ji^ zaostrijo. Tako je '* p ko je vojaška pol^1’ 'J publiški štab TO borski TAM m želel ' nikov. Tovarno je stn® ffi ‘ ta. Sam sem bil Vojaki niso imeli snoje bilo, kaj bo *1»' ,^ več se je govorilo o ■ (Jf* Vse enote, ki so znotraj MSNZ, so v vojni junija 1991 ' " ,, ’U, le dopolnile in d-jl'd1 Andrej Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem. Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj j d* -ugodna obrestna mera, polovični stroški odobritve, "" j*’!1 odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost LOC* ro gotovini pri novogradnji, prenovi in rekonstrukciji korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dog0' srečanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005. Uresničujemo vaše sanje. Credit911 ' Bank Austri. CredrtarKt. It d. d. LjuWi^, S s L k S h bl Tt IBM - 22. september 2005 KMETIJSTVO 13 letošnjem svetovnem prvenstvu oračev na Češkem Najboljša slovenska uvrstitev ^kmurec Jože Zver je v oranju strnišča zasedel sedmo mesto ti z dvobrazdnimi krajniki se je kot ledine. Na strnišču je zasedel navijačev, ki so spodbujali svoje tekmovalce nec Janez Čebular se je dobro odrezal tako v oranju strnišča Joze Zver Je v oranju na strnišču s sedmim mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na dosedanjih svetovnih prvenstvih. Slovenska ekipa: sodnikTone Hrovat, vodja ekipe Marjan Kardinar, tekmovalec Jože Zver, delegat Slovenije v WP0 Alojz Avšič In tekmovalec Janez Čebular ^tnski orači so se z leto-.J.^tovnega prvenstva \,l em Vrnilizadovoljni. Poseol'60 SFe^e pa lahko PO še Višjih uvrsti- tvah. Trinajsto mesto Prekmurca Jožeta Zvera v oranju z dvobrazdnimi plugi krajniki je najboljša slovenska uvrstitev na dosedanjih sve tovnih prvenstvih, v oranju na strnišču pa je bil Zver celo na sedmem mestu. Smola ga je spremljala pri oranju ledine. kjer je bil šele dvaindvaj seti, skupno pa je tako zasedel trinajsto mesto. V oranju pomerilo 28 tekmovalcev iz 28 držav, svetovni prvak pa je postal Avstrijec, pred Ircem in Severnim Ircem, V oranju z obračalnimi plugi se je za naslov svetovnega prvaka potegovalo 30 tekmovalcem iz 30 držav, zmagal pa je Anglež, pred Dancem in Škotom. Slove- 14. in na ledini 13- mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil 14. 52. svetovno prvenstvo v oranju je potekalo na zemljiščih agronomske fakultete v Pragi, na njem so letos prvič sodelovali tudi hrvaški orači, na prihodnjem svetovnem prvenstvu pa pričakujejo še udeležbo Polja kov in Japoncev. Po besedah Marjana Kardinala, ki je bil vodja slovenske ekipe, so imeli slovenski tekmovalci med tekmovanjem veliko podporo organizatorjev, spodbujali pa so jih tudi slovenski navijači, ki so na Češko odpotovali z dvema avtobusoma Na prihodnjem svetovnem prvenstvu oračev leta 2006 na Irskem bosta slovensko ekipo zastopala Jože Zver v oranju z dvobrazdnimi krajniki in Jože Pate, ki bo oral z obračalnimi plugi. Čez Štiri leta bo gostitelj svetovnega prvenstva oračev Slovenija, prizorišče pa bo v Prekmurju. Ludvik Kovač ■ ^ura kmetovanja na Goričkem (1) Jer si narava in človek podajata roko n It* 0 S.^J^vinskonaj-»NzhoHnajbolj Jkise S,ovc Nuj p 'J|ia seže v čas ,m/ graški zatok ga morja, ki je postopoma odteklo in ostalo za spomin v Nežiders-kem in Blatnem jezeru. Tla, ki so se razvila na peskih, so kisla, humozne snovi so prispevali hrastovo-belogabrovi in bukovi gozdovi, dokler vanje ni posegel človek s kmetovanjem Kme- F jo j |C if* i K i, Mka.4 Ier *a$nejše lede- tovanje beležijo arheologi že v J"** prinaša- mlajši kameni dobi, kar pomeni, X ; Prodnate, peščene da je tukaj človek s svojim delom grobe Vdne " P^ne plasti so ^p."?”*' Menah prt«’’ ki so jih vode k^Jir ^''"'’duinili. krista-‘^^nc^1nrLdn‘'l,^PS0 G . ^ritaste barve s kri, P°Vršina na se-’“'"‘Goričkega je ,>pri. gnilih tleh Del skrilav’ F? >n v n, ’* školjčnemu ap-.. ih, ' Gradu bazalt-V’lj. Ir z dHnva- St * ’°ko*'c* Gleichen-20 milijoni . r"‘ie je ob dv>-K " " dno Panonske- prisoten že preko 6000 let. Obdelovanje plitkih gozdnih tal je kmalu pripeljalo še do večje erozije in zaradi slabe naravne rodovitnosti tudi do pogoste premene rabe zemljišč. Tako so naselja in kmetijska zemljišča pogosto menjala svojo lokacijo, o čemer govorijo ostanki ogonov njiv v sedaj zrelih gozdnih sestojih, ki so poleg tega prepredeni z globokimi erozijskim jarki in grapami O hitrem spiranju tal govori tudi poraslost slemen z gozdom, medtem ko se obdelana tla pojavljajo pod njimi S kmetovanjem izrabljena tla je ponovno naselilo gozdno drevje, vendar tokrat z brezo in rdečim borom, ki sta kot pionirja ponov- Jeseni na Kapeli k "jeseni na Kapeli izvili društveni prapor V Sji'Kyjr^^nikov in pri K»PJ;;rllske,n „ ,ra ?hu ^^lnoftVin°8rad ku,‘urul ^"»Onasto-Pha,na godba. Marija Slavič kot Viničarka Mica, ki se bori za viničarske pravice, pevski zbor Kultur-no-umetnlškega društva iz Tacna, Folklorna skupina Janka Divjaka Hrastje - Mota in Kapelski kvartet. Kulturni del prireditve so sklenili z razvitjem društvenega prapora, ki ga je blagoslovil domači župnik Tine Hribernik. Nanj so pripeli 37 trakov botrov in »pribili« 85 žebljičkov. Tistim, ki so darovali denar za trakove m zeN no začela proces humifikacije tal in naselitev listnatih dreves, gabra, bukve, hrasta in pravega kostanja. Kljub skromnim in muhastim naravnim razmeram je gorički človek prst znal izkoristiti v svojo dobrobit. Dokaj ugodne klimatske značilnosti so omogočile pridelavo raznovrstnih kmetijskih Ijtčke, se je zahvalil predsednik društva Danilo Rihtarič. Prireditev seje nadaljevala z druženjem ob dobri vinski kapljici in dobrotah iz kmečkih peči. Vinogradniki iz Marezig na Primorskem so za udeležence prireditve, ki je potekala pod šotorom, pripravili značilno primorsko jed joto. Kljub dežju so bili organizatorji zadovoljni z obiskom, ki je presegel vsa pričakovanja. Ludvik Kramberger kultur od vseh vrst žit. krompirja, ajde, lanu, koruze do buč, vinske trte in raznovrstnega sadja. Ob obdelavi tal je bilo najbolj pomembno obdržati tla, na sicer blagih pobočjih, pred erozijo vode in zagotavljati oskrbljenost tal s hranili za rast kmetijskih kultur. K temu so prispevali tako način parcelacije zemljišč kot tudi tehnika Na prireditvi Praznik jeseni je Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Kapela razvilo prapor. Foto: L. Kramberger oranja tal in razmestitev kultur v prostoru. Seveda brez živinoreje in zelo potrebnega hlevskega gnoja ni šlo, zato je goričko kmetijstvo vselej veljalo za mnogokul-turno gospodarjenje. Vsaka kmetija je tako imela domala vsega po malem in vsega dovolj za oskrbo lastne družine s hrano ter majhne presežke za nakup predmetov in dodatkov k hrani, ki jih ni bilo mogoče pridelati doma. Skrbna obdelava tal se je začenjala že ob domačiji v sadovnjaku - ogradu, ki je varoval hišo pred vremenskimi neprilikami, slamnato streho pred vetrom in strelami, trata pod drevjem je služila za hiter in pogost od kos trave prašičem in kravam, dvorišče gosem in kokošim, na ugodni legi ob domačiji nista manjkala ogradec - z latasto ograjo ograjen zelenjavni vrt - in brajda - trta samorodnica na lesenem ogrodju iz ogoljene akacije, ki je zasenčila hišo na južni strani pred pregrevanjem letnega sonca. Travniki so bili na bolj nagnjenih tleh in v vlažnih dolinah ob potokih. Njive so bile na vznožjih hribov in deloma pod slemeni. Posebna pozornost je bila namenjena izboru zemljišča za vinograde, ki so bili običajno za eno vas združeni na izbrani, prisojni in pred pozebami dovolj dvignjeni legi. Velikokrat so na vinorodnih območjih zgradili posebne hiše -kleti za hranjenje in negovanje vina, Klet je bila v zemlji, nad njo se je dvigal cimprani bivalni prostor. Na osojnih legah in strmejših ter že spranih zemljiščih je zemlja še naprej preostala gozdu, ki so ga ob pomanjkanju stelje vključili v krogotok hranilnih snovi. Na Goričkem so kmetije večinoma raztresene, kakor je ustrezalo madžarski gospodi, ki je to obmejno območje naselila s t. i. stražarji ali Oriji, ki so smeli kmetovati in hkrati braniti notranjost države pred vdori z zahoda Malo naselij ob madžarski meji v širših dolinah in ob avstrijski meji je strnjenih in pričajo tudi že o bolj trški dejavnosti, ki je dopolnjevala kmečko življenje s trgovanjem na sejmih ob prazničnih dnevih (Se nadaljuje) Stanka Dešnik, univ. dipl. inž. kraj. arh. I 14 IZ NAŠIH KRAJEV 22, september 2005 - O« Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas 9. praznik občine Moravske Toplice Slavnostna otvoritev ceste Močvar V okviru praznovanja 9. praznika občine Moravske Toplice so v hotelu Vivat odprli razstavo Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas. Razstavo so pripravili Ja nez Škaiič, Tihomir Krzanko in Franc Kuzmič, slednji iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, ob pomoči arhivskega gradiva, ki sta ga zbrala predvsem Viljem Klanec in Tihomir Kržanko. Janez Škalič iz Društva za promocijo in napredek Goričkega Brv je dejal, daje na razstavi na ogled le nekaj več kot 120 enot, da pa imajo v Fokovci h zbranih že več kot 1200 enot zgodovinskega gradiva, dokumentov, fotografij in različnih zanimivih predmetov, Tam sta bili že organizirani razstavi v letih 2000 in 2002, izdana je bila zgoščenka, letos pa je izšla tudi knjižica Fokovci in gasilsko društvo skozi čas. Razstava Prekmurska vas (Fokovci) skozi Čas prikazuje življenje in dogajanje v Foko-vcih, kakor so ga doživljali predniki današnjih prebivalcev (zato tudi razdelitev v posebna poglavja, kot so Barvitost življenja, Kmečka opravila, Portreti, Bili so med nami ipd.), posebna popestritev pa so predmeti, ki sojih v vasi uporabljali v prvi polovici minulega stoletja, T, K., foto: T. K, V sklopu osrednje prireditve ob 9. občinskem prazniku so se župan Franc Cipot, vaški veljaki in kopica vaščanov minulo nedeljo, 11. septembra 2005, zbrali na obrobju novonastajajočega dela Moravskih Toplic, da otvo-rijo novo cesto Močvar. Kratko formalno prireditev so Židane volje in s hitrimi koraki odprli plesalci in ljudski muzikanti iz Kulturno-turističnega društva Tesan ovci. Nato je župan Cipot v slavnostnem nagovoru pohvalil izrazito nagel razvoj, izvedbo številnih projektov ter odlično organizacijo različnih prireditev v svoji občini v zadnjem obdobju in se celo pošalil, da bi bili zagotovo zapisani v Guinnessovo knjigo rekordov po višini investicij na občana Ponosen je na številne naložbe, kajti vseh skupaj je za sedem milijard tolarjev. »Jutri Moravskih Toplic ne bo več mogoče prepoznati,« je med drugim povedal Cipot in povabil predsednika krajevne skupnosti Jožeta Šiftarja, da skupaj slovesno prerežeta trak in javno predata namenu 400 metrov dolgo asfaltirano mestno cesto z vso pripadajočo infrastrukturo, s sodobnimi širokimi pločniki ter kanalizacijo za meteorno vodo in ulično razsvetljavo. Ob koncu ceremonialnega nagovora je župan Cipot sovaščane in obiskovalce povabil na kozarec vina in sladke tradicionalne dobrote iz prekmurskih kmečkih peči. S. K„ foto: J. Z. Prevzem in blagoslov gasilskega vozila Nedavno je PGD Apače prevzelo in blagoslovilo novo gasilsko vozilo GV-1 znamke Mercedes, Peter Cvetkovič, predsednik GZ Gornja Radgona, in Anton Kampuš, župan radgonske občine, sta se ob tej priložnosti zahvalila gasilcem in številnim drugim, ki so med 21 in 23. avgustom letos nesebično pomagali ob visokem nivoju mejne reke Mure in prestopih bregov reke Ščavnice, Plitvice in drugih potokov na območju občine Gornja Radgona. Gasilcem Apač sta zaželela, da bi novo nujno potrebno gasilsko vozilo čim manj uporabljali ob požarih, več pa ob izpopolnjevanjih članov in drugih dejavnostih. Želje in zahvale je izrazil še župnik Janez Ferencek iz Apač, kije tudi sam član PGD Apače, in ob tem opravil blagoslov. V občini Puconci bodo izbirali najboljšega mladega harmonikarja Zveza kulturnih in I društev občine Puconci - I letošnjem občinskem j niku in v okviru ptneoir I Lipa zelenela je izbral*^ j boljšega mladega hartiK>m’ I kanja. Na tekmovanju, 1 j oktobra v Vadarcih, : * I delujejo mladi harmonik1' I ki med drugim obvladajo^ I ranje na diatonično - ' j sko harmoniko, vsun"'1 I 7 do 15 let. V tekmovali j programu se bodo j joči predstavili z dvema I bama, pri čemer mora^' j va slovenska nsrud«’,^ j pa po lastni izbiri. f j ko traja največ 15 m"111 I monikarje bo ocenje^110 j kovna komisija, I bodo razglasili po• I nju, ko bodo podeli I priznanja in nagrad- j I {s maj itd Srn Na kratko Odranci Za nakup 11,2 milijona tolarjev vrednega vozila je gornjeradgonska občina prispevala 2,2 milijona, preostala sredstva pa so prispevki društva in njegovih članov ter krajanov in številnih donatorjev. Istočasno so bita podeljena štiri priznanja GZ Slovenije in štirinajst priznanj GZ Gornja Radgona. Po prevzemu je bilo družabno srečanje, kjej je za dobro voljo poskrbel ansambel Vzpon. Franci Klemenčič Kmalu močno oviran promet skozi Gornjo Radgono V prihodnjih dneh bodo delavci začeli z večjimi obnovitvenimi in gradbenimi deli na cesti od Radenec do Gornje Radgone. Točneje: preplastili in delno razširili bodo cesto skozi Gornjo Radgono ter od Melov do Gornje Radgone, namesto križišča pri Arcontu v industrijski coni, kjer je tudi dostop do Re-flexa, Mira in Escade, pa bodo začeli graditi krožišče, bbp Ključarovci Družina Slavič je zgradila v sklopu stanovanjsko-gospodarskega poslopja gostinski objekt in ga te dni predala namenu. Ob gostinskih prostorih v pritličju lokala bo obiskovalcem na voljo tudi šest tri posteljnih sob. Prostora je za 130 oseb, od tega 40 v posebni sobi, 30 sedežev pa je tudi na terasi. Za dobro počutje gostov bo poskrbljeno s pristnimi prleškimi jedmi in vini vse dni v tednu, ponujene pa jim bodo še dejavnosti s poniji in kasači. N. Š. Drugo srečanje članov zunanje Bivalne enote I Nedavno so pripravili na dvorišču radgon skega gradu drugo srečanje članov zunanje Bivalne enote I, Zavoda Hrastovec Trate, ki deluje ob Partizanski cesti v Gornji Radgoni, Na željo stanovalcev je pred srečanjem njihove prostore blagoslovil apaški župnik Janez Feren cek. Za srečanje, ki je bilo v obliki piknika, je poskrbela vodja enote Branka Zemljič, ki je ob začetku srečanja pozdravila vse prisotne in se zahvalila »graščaku« Milanu Hercogu, ki jim je brezplačno odstopil grajsko dvorišče. K besedi je pozvala direktorja zavoda Josipa Lukača, ki je pohvalil občino in župana, da so tako lepo sprejeli njihove varovance. Kot je dejal, sodi njihov zavod med največje tovrstne zavode v Evropi. V njem je nastanjenih 650 varovancev, od tega jih 130 živi v zunanjih enotah. Podžupan občine in ravnatelj OŠ Gornja Radgona je ob pozdravu trem, ki delajo s stanovalci, podaril knjige, ki so izšle ob 200-letnici OŠ Gornja Radgona. Branka Zemljič pa je županu in direktorju Antonu Kampušu in Josipu Lukaču izročila slikarska dela, ki so jih ustvarili stanovalci bivalne enote. Srečanje je bilo nadvse prisrčno, nekateri so ob glasbi celo zaplesali. Končali so z C zvonikov pri odram1' . Svete trojice. Čepu' nanciranju sodciov^S Odranci, vaščani, "'jT? za kulturo in številni je ostalo Še nekajn nih zneskov. Na I kočil Nogomet« . ci, ki je pripD^urtitff ce ntru v O dra*10' r । e 11 no dobrodej^ P tekmosprvoli^jytadi^ Nafta Lendava. L začetkom tekme; । n' govoril in L| župnik Lojze N" tJ > j h| kupice k od tekme I . L. K. ravnavo dolg°v' Črenšovci , ■ V sklopu LluhULnuSlHnM ' • ,/ no Črenšovci za delo, druži«0 d e ve mag. družino Jože Kociper, gen^X direktorata za h ’iJ‘ včeraj, danes, ju^ na tematika ve" j, tekla o ponicnU m danes, o št^ . hovi vzgoji, O P . sevanja / SinevpriW*1'^ M od nas vseh- Srečanje stanovalcev Bivalne enote I na grajskem dvorišču. Predstavitev novega simbola vasi ob dnevu Bra*0 Krajevna skupnost Bratonci je letos že četrtič pripravila dan Bratonec. Srečanje in druženje krajanov so povezali z nedeljskim kosilom za vse vaščane na prostem. Pred uradnim srečanjem je bila v vaški kapeli sveta maša, ki jo je za krajane Bratonec daroval beltinski župnik .Alojz Benkovič, krajane pa je nagovoril župan občine Beltinci Milan Kerman. Ob tej priložnosti so prvič javno predstavili nov turistični bratonski simbol - leseno žlico. Simbol žlice so izbrali zato, ker so jih nekoč imenovali »žli-carji«. Leseno žlico, dolgo 1 meter, na kateri je simbol izvira potoka Črnca, je naredil Štefan Špilak. Ob tej priložnosti je TD razglasilo najlepše urejeno in prenovljeno domačijo za letošnje leto. Pester kulturni program so popestrili mešani pevski zbor KUD Štefana Kuharja Bratonci, ki je zapel bratonsko himno, ter najmlajši pevci iz Bfatoncev. Za glasbeni vložek in veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Feeling. WSTNIK-22, september 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Gostovanje M Poljskem J pilriunXHS.inw ^delovanja medSlove-™ Poljsko, do katere-■’J prišlo na pobudo ^Janeza Krambergerja , 1 Utra Pieniažka, so ? ^1i° na Poljskem za-J^KPMOOh.vcn faij! *'■ P1*13111* orkes-^^anain FoUdu™ ■ kD Jožeta Lacka iz ^njaka. K J*1 gostovanja so to 'J c promenadnih nasto-ie bil osrednji ^^'"'■‘m^O-letnicede-U(1 ^kilinje folklorne CV?1™111,11 ’■nuie ‘Ul so predsta- -■ S"lenske kulture in Up seznanili z njiho- predsednika Firbasa so ,,u deležni gostoljub-''ml n tam-kulturne orga-’lb - " ^edaJi mesto ■ ’'^Puščen rudnik soli i 11 'n zanimivo ja-’č.,'" " k* ’e danes turi-1% Zanimivost n V,1 nul rak# jr cerkev < '' ■ pod zemljo, ki sp-^tj , ’P’ln drugi pred-svoiem zad* I kb je v njej mageva] !u/’'PiipezlanL-zl'ufrJ '■■■ ■■ ih .- našim * ’’'«mke iz PGD Ga-\ in tretje mesto *1^''Padlo domačinkam ,v.uaujrii«ai ^J/KPT^ocčrnje (sl" ".^''hski klopotec) za Vh^^lpne ekipe, ki sta Mi. 'k1'*’** ekipa PGD 'hivi in moška ’h Muta. Franc Bratkovič Vučja vas, značilno panonsko razpotegnjena ob glavni cesti v občini Križevci pri Ljutomeru, šteje 64 hiš z ličnimi pročelji, lepo urejenimi obcestnimi tratami in bujnimi cvetličnimi nasadi. Sivini asfalta in hrupnemu prometu smo se odmaknili, ko smo zavili s ceste na stransko ulico, kjer so se nam v daljavi odstirale raznovrstne zelene barve narave, travnikov, nasadov in gozda. Olga in Franc Štuhec, ki je do nedavnega še opravljal prav posebno obrt, sta nam opisala razgibano življenje vasi. Franc Štuhec, domačin, oče treh odraslih hčera, strasten lovec in ribič, član gasilskega društva, s srcem in dušo predan iz-‘ vrševanju skupnih projektov v vasi, se je leta 1962 izučil sodar-stva v Ljutomeru. Po delu v tujini je naposled odprl samostojno sodarsko obrt, kupil nekaj strojev in zgradil delavnico ob novi hiši. Mladi gospodar je imel v preteklosti vseskozi polno naročil, obrt je cvetela in dela! je z veseljem. Vitalen in močan je naredil tudi po en dober hrastov sod na dan. Po 35 letih že skorajda umetniškega preoblikovanja lesa v trebušaste vin- Harley Owners Group - Lipa Chapter Slovenija na obisku na Goričkem Pred kratkim se je deset motoristov, članov Harley Owners Group - Lipa Chapter Slovenija, v desetletnem delovanju društva prvič pripeljalo na izlet na Goričko. Kljub dežju, ki nas je ves dan spremljal na poti, smo si v prijetnem in sproščenem so se od' |r. ' ctega Ladisla-pr ^Va’a^c del '^'^i X ',1't"',|,"r P« '■-7'1"" .' r 0Ceniena ■'*•., , " 'Kv Dela L ’letOs'ana do sredine l ske sode je lansko leto prenehal z obrtjo in se posvetil predvsem lovstvu in ribolovu. Kot Član lovske družine že dvajset let strastno lovi predvsem košute, med njegovimi trofejami pa se najdejo tudi jelen, divje svinje in celo gams. Za ribištvo se je zares navdušil šele ob odhodu v pokoj. Krape in »babuške« lovi raje v bolj oddaljeni gramozni jami kot pa od njegovega doma 1,5 kilometra oddaljeni Muri. Vsak ulov pa Franc tudi sam očisti in nato izvrstno pripravi, česar se veselijo vsa družina in prijatelji. Soproga Olga se je v Vučjo vas primožila iz Podgradja pri Ljutomeru ter se ob treh hčerah odločila ostati gospodinja in skrbeti za dom ter posest. Zakonca Štuhec ob pomoči mladih še zmeraj obdelujeta polja, na katerih rastejo koruza in pšenica, skrbno gojita vrtnine in skrbita za sicer pol manj pujskov kor nekoč. Aktivno se tudi udeležujeta vaških sestankov in prireditev. Veseli ju, da je gasilsko društvo v njuni vasi daleč naokrog najbolje opremljeno in organizirano. Franc hrani priznanje za botrstvo gasilskemu vozilu za prevoz desetin na tekme. Vaščani tudi ob problematičnih vprašanjih nastopajo složno razpoloženju ogledali velik del Goričkega. Zbrali smo se v Murski Soboti in se odpravili proti Cankovi, kjer smo se v lovskem domu okrepčali z bogračem m »posolankamk Pot smo nadaljevali skozi Gerlince, Fikšince, Kramarovce in Rogašo-vce do gradu pri Gradu. Tu nas je in se redno zbirajo na sestankih v veliki dvorani gasilskega doma. Vas namreč pestijo enake težave, kakor jih čutijo drugi manjši kraji po vsem Pomurju. S skupnimi močni pa so vaščani že velikokrat postorili potrebna dela. Trenutno skrbijo za komasacijo in melioracijo zemljišč ter načrtujejo projekt oskrbe sosednje vasi Zasadi z vodo iz svojega vodovoda. Na življenje v Vučji vasi je vselej močno vplivala reka Mura z muhastim vodovjem, še posebno v tistih časih, ko še ni bilo murskega nasipa. Franc se spominja starih časov, ko se je ob pogostih poplavah celo večkrat v letu po kruh v trgovino še vozil na sosedovi sedemmetrski ladji. Danes trgovine ni več. Tudi vrtca ni več. Ena gostilna in en še delujoč obrtnik opozarjata, da v Vučji vasi ni veliko možnosti za zaposlitev. Zakonca Štuhec si ne želita ničesar bolj kakor ravno tega, da bi se našla kakšna možnost vsaj za mlade iz vasi. Življenje pa bo vendarle nekoliko varnejše in mirnejše, ko bo končno zgrajena avtocesta, da bodo grozeča pločevina, izpušni plini ter hrup potihnili in se bo zaslišalo šumenje rečne sapice. S. K., foto: S. K. Na praznik povišanja Sv. križa, 14. septembra, je v kapeli murskosoboške bolnišnice proščenjsko mašo daroval pomožni škof dr. Jožef Smej. Zbrane bolnike, svojce, zdravstveno osebje in vodstvo bolnišnice je v uvodu pozdravil z besedami: »Bog daj, da bi sveta maša koristila za dušno In telesno ozdravljenje,« V pridigi j e orisal začetek in zgodovino čaščenja Svetega križa, se spomnil prvih častitljivih medicinskih sester in zdravnikov ob ustanovitvi soboške bolnišnice, še posebej dr. Slavka Vrbnjaka, in poudaril, daje večina bolniških kapel na slovenskem posvečenih prav Sv. križu. Kajti križ je znamenje trpljenja in upanja, je v svojem pozdravnem nagovoru dejal tudi direktor murskosoboške bolnišnice Ernest Bore in povedal, da mnogi bolniki v bolnišnični kapelici najdejo tolažbo in mir. Proščenjsko bolnišnično mašo so s svojim petjem povezovali cerkveni pevci izTurnišča, evangelij je pel g. Anton Horvat, župnik v Dokležovju, somaševal paše murskosoboški župnik Martin Horvat. Svete maše v bolnišnični kapeli so ob nedeljah in praznikih, poslej ob 18. uri. M. H. Hitri tehnični pregledi, zavarovanja, registracija vozil in servisne storitve Za vas v Lenartu: pon. - pet. med 8. in 17. uro ter vsako prvo soboto v mesecu med 8. in 12. uro pričakala Nataša ter nam temeljito razkazala grad in delavnice Krajinskega parka Goričko. Odtod smo nadaljevali pot proti Ženavljam, kjer smo se ustavili pri spomeniku v spomin na pristanek stratosferskega balona pred 71 leti Skozi Šulince, Gornje Petrovče, Križevce in mimo cerkve sv. Bedenika v Kančevcih smo se odpeljali po Sladki poti k medičarki Jožici Celec v Ratkovcih. Pričakali so nas z medico in medenjaki in nam razkazali delavnico ter trgovinico z njihovimi izdelki. Od tu smo se odpravili do vinotoča Pri Goranu v Suhem Vrhu, kjer smo se okrepčali s pravim prekmurskim kosilom. V poznih popoldanskih urah, ko je dež ponehal in je gorice sramežljivo obsijalo zahajajoče sonce, so se motoristi odpeljali nazaj proti domu z lepimi spomini na Goričko in obljubo, da prihodnje let spet pridejo. Sonja Kerčmar, foto: S. K. Popusti in ugodnosti za člane AMZS I g I IVI Z S Za poti brez skrbi 24 ur pomot na časti www.amzs.si 16 REPORTAŽA Mednarodna razstava psov v Lendavi Polno igrišče prijaznih psov ‘l Sodelujoči so povsod dokazovali ljubezen do živali. Najboljši človekov prijatelj je včasih tudi večji od njega. Na Cacibu 1010 psov iz osemnajstih držav Na igrišču nogometnega kluba Naf ta v Lendavi je bila ta konec tedna deveta mednarodna razstava psov vseh pasem, ki so jo organizatorji poimenovali Cacib Lendava. Sodelovalo je okrog tisoč psov 193 različnih pasem. Kljub slabemu vremenu je že v soboto dopoldne na prizorišče Caciba prihajalo precej ljubiteljev najboljšega človekovega prijatelja, med katerimi je bilo rudi veliko otrok. Dogajanje je potekalo dva dni in ob večjem dežju so se udeleženci umaknili pod šotore. Psi so tako potrpežljivo, še bolj kot njihovi gospodarji, čakali na svoj nastop pred ocenjevalci. Organizator prireditve je bilo tudi letos Kinološko društvo Lendava, za vodenje prireditve pa je skrbel Rihard Lebar - Riki. Dogajanje na igrišču se jc začelo že v soboto zjutraj s slovesno otvoritvijo, na kateri sta gostom spregovorila Rihard Lebar in poslanka v državnem zboru Marija Pozsonec, razstavo pa je odprl delegat Kinološke zveze Slovenije Miran Marš. Takoj po njej pa so se že lotili ocenjevanja in razstave. Na prireditvi je sodelovalo kar Za dogajanje na prostem konec tedna ni bil ravno-prijeten. Psi na prireditvi niso lajali drug na drugega. 760 razstavljal cev, ki so s sabo pripreljali 1010 psov 193 različnih pasem, in sicer tistih, ki so tudi v našem okolju bolj znane, kakor tudi bolj ekzotičnih. Razstavljalci so prišli iz sedemnajstih različnih držav Evrope, tako sosednjih Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske, kakor tudi iz bolj oddaljenih, kot so Velika Britanija, Belgija, Francija, Španija in Nizozemska. Med razstavljenimi je bil tudi pes iz Kanade. Sodniki, ki so pse ocenjevali, pa so bili iz Avstralije, Kanade, Združenih držav Amerike, Južnoafriške republike, Avstrije, Finske, Slovenije in drugih držav Obiskovalci so si lahko v istem času na trinajstih prizoriščih ogledali trinajst ocenjevanj. V soboto dopoldne sta bila najprej na programu ocenjevanje in razstava terierjev, lovskih psov in hrtov, v nadaljevanju v soboto popoldne in v nedeljo pa so sc predstavile še ovčarske in pastirske pa- sme, šnavcerji, dobermani, melosi, mali družinski psi in drugi. Nedaleč od prizorišča razstave so si obiskovalci lahko ogledali tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeno tekmovanje hrtov v coursingu. V nedeljo pa je pripravil slovenski klub za velike pasme in molose posebno razstavo za shar peie. Potekale pa so tudi posebne raztave za terierje, dobermane in hrte. V v kr k ^1 d Pestro dogajanje je kar nekajkrat prekinil dež. Rihar Lebar: »Ti psi so vredni družinski člani.« hotelu Lipa pa je organizirala^)^ shar peie Kluba za velike pasme se prvi mednarodni kongres zJP* , shar pei. Nagrajenci so dobili ■. ki jih jc izdelal ljudski obrtnik' Lendave. Rihard Lebar, predsednik »'TP I cijskega odbora, je povedal, psov na razstavi vsa leta, zirajo, povečuje in jih je bilo # " W liko več, kot so pričakovali. lahko samo pse z rodovnikom, ■ 'P nava mednarodna kinološka & FCI, Tudi člani lendavskega stavljajo pa vsej Evropi in pN1*1I delijo vabila, prijavnice za raz#-1'01 I davi. Ocenjuje se pes v celoti, ’ mije, gibanja, višine, torej • standardi. »Na taka dje, ki s psi ne samo živijo, h- ■ tudi potujejo, jih ponosno j.jjit*1 skrbijo zanje kot polnovre1"1 . ^j,1 člane. Na naši prireditvi" -k1 igrajo glavno vlogo, mi p3 sT' , ( ni in zadovoljni, da stno dc1 I Du 3 J A Su» Manjši psi so hitro našli prijetno zatočišče. Lastniki so se psom ves cas veliko posvečali. bik - 22. september 2005 KRONIKA — -v" Radsnci Got Radjena Wla mopedist in motoristka Črno petkovo dopoldne le|h obdobju umrlo 17 oseb. vas Zasadi v občini Križevci pri Ljutomeru Pri kapelici v ostrem ovinku proti Murskemu Vrhu mu je po sredini ceste naproti pripeljal manjši tovornjak. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Šafarič tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. Policisti bodo ovadili šoferja tovornjaka. Tri ure kasneje se je po cesti Sv, Jurij ob Ščavnici-Radenci s šeststo kubičnim motorjem honda pripeljala Aleksandra Kšela. V Grabonošu ob cestni bazi gradbincev avtoceste je pričela močno zavirati. Ker je vozila z neprimerno hitrostjo glede na stanje in razmere na vozišču, je motorno kolo zdrsnilo. Kšela je izgubila nadzor nad vožnjo ter padla in trčila v bližnjo varnostno ograjo mostu. Zaradi hudih poškodb je tam umrla. Policisti zaradi petkovih nesreč opozarjajo mopediste in motoriste ter druge šoferje enoslednih vozil - letos jih je umrlo šest na previdnost v prometu. Strogo svetujejo uporabo zaščitne opreme in neprecenjevanje sposobnosti. A. B., foto: N. J. .H^ihtndhmh Sta se zgodili vpe* Nekaj pred sedmo uro zjutraj se je ' 'H, septembra. dve prometni ne- Šafarič peljal s kolesom z motorjem skozi ssmrtnim Izidom VZasadihje nie izgubil 32-letni Jelko Šafarič z 7’1» Vito, v Grabonošu pa 22-letna Sandra Kšela iz Godemarec. Ne-vmtn.lka sla štirinajsti letošnji 'ihnm.—••• ■ - Nesreča v Grabonošu v Zasadili preventiva ?1 aktivnosti ij°stne sosvete >6 občin 3C5» V otofru svOjih nalog iz-31- *• segment preventiv-C’'nnw«' Dejavnosti so načr- 'Hil Področjih policij-j ’,a so kriminaliteta, Sci ***" red in mir ter meja IC P°vedal Stanko Uješ, in-’-^Pteventivo na Policijski “iv, ™ Soboti. |e vedno vetu pou dela usmerjen k ak-hu. ' skalni skupnosti. Policisti % 4 >v skupnost usmerjeno *h dejavnosti so vodje var-%„ 'Če pogledamo kon- ?'"iri,n'"1 občinah ustanovili »1^ ^VCtc. ■ Nepokrito |t prr-‘ Na'»ga sosvetov in >e reševanje lokalne ^i|||ri V Pc|lu i|i Mii«, da hi H »vali v vseh pomurskih ob-Ik u Hn 'Hieh 7qq preventiv-JitK 'W| •'n te m sodelujejo z zu-kot so centri za so-Ck tp,' Nravstveni- institucije, ga-> '■‘■kaj'u 111 druga društva, zava-Si""1''®« %1,1 'ha nj številnih turistič- Vhki Pr‘reditvah v Pomurju. festival, Kmetijsko-hi,^ 11 niG. Radgoni, občinski •/%.3 radgonskem sejmu je » temIre',ab z računalniškim si-}'uLh j|j S| iZmeriti ko-ie na^tel llješ. vjj« Prleka ri, akcj| Najbolj ? >Hlv|U Na Pero in Mario. Sta ■ avta in policista, ki v naravni ve-i sti 'u dali ljutomerska ^'hu na Lt|^ka Postaja. Panoja odsekih cest. K /h eifl> na uspešno umirjanje Hi h' ‘'šr^ie pa so Policist, 01 drag’ v'dnost je X Mt(1 , ''bi|a m Prehitevaj pre-% *n'. " zavitek, bučna pita, čokoladna bučna torta, koruzna pogača z bučnimi semeni, bučni ljubezenski napoj in podobno. Za naj domačijo Lipovec so izbrali domačijo družine Gomboc -Erjavec št. 19. Lastnica najtežje buče je bila Lidija Zver - Fujs iz Lipovec, buča tehta 65 kilogramov, druga je tehtala 23 kg lastnika Nika Slavica iz Lipovec, tretja pa 21 kg in jo je pridelala družina Maučec IzGanČan. - J. Ga. TEHME LEMEia^a www.terme~lendava.si ALI STE PREUTRUJENI? ŽIVITE V STRESU? Če je odgovor da, gotern je REGENERACIJSKA --------5----- KOMORA PAHHTHERMAL najboljša rešitev vaših problemov. Inf. in rezervacije terminov pc Jel. 02 577 44 55 NOVO V TERMAH LENDAVA! Terme Lendava nagrajujejo Vestnikov© naročnike Nagrada: dnevna vstopnica s kosilom. Nagrajenec: Flisar Alojz, Tišina 49, Tišina. Nagrajenec dobi potrdilo o nagradi po pošti. Mobilna galerija domače in umetnostne obrti j'e del mednarodnega projekta, ki ga je izvedla Območna obrtna zbornica Lendava, financiran pa je bil s strani Evropske unije. Razstavo, ki so jo pripravili ob tem, so najprej odprli v prostorih lendavskega kulturnega doma, sedaj pa potuje po raznih krajih Slovenije. Vodja projekta je bila mag. Mira Špiljak, v projektu pa so sodelovale tudi druge pomurske območne obrtne zbornice in prleška razvojni agencija. Na razstavi, v prospektu in na internetnem naslovu www.galerija-duo.si pa se predstavljajo izdelovalci domače in umetnostne obrti iz Pomurja in Hiše rokodelstva na Madžarskem, ki deluje v okviru Društva za ljudsko umetnost Žalske županije. Iz Pomurja se predstavljajo: Bernarda Žižek iz Lipovec z izdelki iz slame, Bernardka Merklin iz Motovilec s prekmurskimi remenkami, Dhiraj Roschmann iz Kunove z unikatnim oblikovanjem, Brigita Smodiš iz Lipovec z izdelki iz slame, Cvetka Cojhter iz Lendave z lončarstvom in keremiko, Daniel Zelko iz Ljutomera s steklarstvom, Elizabeta Drisk iz Dobrovnika z remenkami, Ferdinand Stajnko s Cve-na z vitraži, Gregor Celec iz Murske Sobote z medičarstvom, Irena Tivadar iz Lamovec z izdelki iz slame, Vlado Mandič iz Murske Sobote z zlatarstvom, Jožica Celec iz Ra-tkovec z medičarstvom, Jože Balažič iz Murske Sobote z usnjeno galanterijo, Jože Zadravec iz Žižkov z domačo obrtjo in lesno galanterijo, Jože Zelko iz Pečarovec z lon- Razstava je bila najprej na ogled v predprostoru lendavskega kulturnega doma, se daj pa potuje po Sloveniji. Carstvom, Jožef Laki iz Velike Polane z izdelovanjem lesenih izdelkov domače obrti, Julija Zemljič iz Gornje Radgone z dodelavo steklenih izdelkov - graviranjem, Karmen Ferenčak iz Ba-kovec z ateljejem za keramiko, Milan Belec iz Železnih Dveri z izdelki Unikat in Saša Žuman iz Ljutomera z lončarskimi izdelki. V uvodu h katalogu in internetni predstavitvi je prof dr. Janez Bogataj zapisal, da je katalog izdelovalcev gotovo ena od dobrih, svetlih točk v prizadevanju za vsestranski napredek in boljše razmere, ki naj bi jih imeli izjemni rokodelci. V okviru evropske družine predstavlja Slovenija na tem področju izjemen ustvarjalni gejzir, hkrati pa tudi najbolj mačehovski odnos, ki ga ima do izdelovalcev, njihovega statuta, davčnih olajšav, izobraževanja in drugih področij. Številne druge razvite evropske drž.ave namenijo rokodelski dejavnosti vso pozornost, saj ne vidijo v njih le možnosti za najbolj razpoznavne vsebine turistične ponudbe, ampak tudi številne druge prednosti na področju zaposlovanja mladih, izobraževanja, predvsem pa ustvarjalnosti v žlahtnih gradivih regionalnih okolij, ki lahko odlično oplemenitijo človekove vsakdanjike in praznike J. Ga. darstvo, predvsem v sistemu Panonskih term, je iz omenjenega razpisa uspelo pridobiti precejšnja sredstva za razvoj turizma v Pomurju, kar priča, da je priložnosti v pomurskem turizmu v razvojnem smislu veliko. Damjan Jaklin je v predstavitvi vzpostavitve in razvoja pomurske turistične destinacije in njenega managmenta povedal, da nadgradnja delovanja Pomurske turistične zveze poteka v smeri oblikovanja organizacije za skupno planiranje, razvoj in trženje turistične destinacije, torej managment turistične destinacije. Ta bo prevzel vlogo ključnega partnerja Slovenske turistične organizacije in sprožil oblikovanje geografske turistične destinacije in njeno umestitev v novo Strategijo razvoja slovenskega turizma. Namen projekta je, dvigniti razpoznavnost turistične ponudbe Pomurja v Sloveniji in Evropi ter zagotoviti kakovost turističnih storitev in raznovrstnost turistične ponudbe, ki bo konkurenčna v razmerju do drugih turističnih ob močij in bo temeljila na danosti okolja: naravnih vrelcih, prijazno- s ti ljudi, bogati turni dediščini (doživelih? želja). Med glavnimi J in pričakovanimi rezuW 4 drugim navedli, strate-li^ ment za razvoj turistih ( cije, marketinški načA'<^ * ponudbo, integralno tur? formacijsko mrežo, skl stične proizvode, usp''-’ kadre in drugo. Tanja Buzeti je dodai’1 staja Pomurje zelo j turistična destinacljM® pridobitev takega ", ni izziv. Tudi Panonske^ *6 k. Hi k * vzor sodelovanja in stopanja in vidimo, 1 | moral zajeti tudi drugo * ponudbo v regiji Km D[Opti? ■ rali v tem projektu ,;J % nedžment in s p*1'I' ' st viti Še večjo razp^ ^ okolja v širšem oKun . jp-P ro od aktivnosti bo '.^-[ifici^ % če ne bomo moglr1111. skupnih načrtov in ‘■''JLjtiii*. bno je, da dobim0 bo skup n a strategij a, - • ko vodimo vse drug skladu z njim.* jp# ororit’ I & Dan repe na Tišini V nedeljo je Društvo kmečkih žena in deklet občine Tišina 'p f’ ,1 reditev, ki sojo poimenovali Dan repe na Tišini, obenem P3 ’’ praznik društva. Prireditev Dan repe na Tišini se je začela on razstave s prikazom pridelave repe, kulinariko iz repe, pre . razstavo izdelkov ljudske obrti, ki jih v prostem času IzdelUJU'-.^ par', ■ Sledil je kulturni program z govorom župana občine Tišine predsednice Društva kmečkih žena in deklet Marije Ralr.Č.'-niJ,c1, kvintet Društva kmečkih žena in deklet Tišina, moški l.vinie11 ; e Štef ter Jernej Hanc s kitaro. Obiskovalcem so ponudili pon D _ pr jedmi iz repe na razstavi pa so bili med drugim še mleen-1 L j* repna posolenka, repni retaši, kisla repa in drugo. Društvo kmečkih žena in deklet Tišina, v katerem je ustanovljeno lani, vendar pa je v tem času uspelo skupaj ' ,iL \ in Kmetijsko-gozdarsklm zavodom iz Murske Sobote org-mevnih projektov, kot so Mlada kmetica leta, organizmi3 Srednji kmetijski šoli Rakičan, poletni pikniki, različne ohh’ podobno, - J. Ga., foto: J. Z. Sl ^ic i Otok KRK Kamik ll 50% pejpusta za otroka do 12 tet 24.9.-3.H72D/POL 9.100 RABAC 4* tanterna, notranji bazen, brezplačno za otroka do 7 tet poglej in odpotuj! 2sa-6 iw2d/pol 12.980 UMAG 3* Sipar notranji bazen, 50% popusta za otroka do 12 tet Z1D.-29.10/3D/POL 20-970 PORTOROŽ 3* LucfjaZBarbara, brezplačno za otroka do 12 tet 1 1D.-30.WJ3D/POL od 26.340 NICA 4- na kateri azal< razvoj reje in kaM v Prlekiji. na prednike naredili naši prednik” I1'1 ponos, obenem pa Uri in,^uJe> da vse to znamo ču-nastanka reje ka- ^P11'in j'h še iz-4^' razv°lu kasaških dirk. v Pa smo bili, da je anskem letu do uradne ^ul",r,< r«kt ga kasača trenil m. pasme. To ni naG države, saj so P Pr^crjenr na osnovi ^1 vroPske unije. Za to smo PH^devnlj in pripravili P^tke. Prvi rezul-‘imenskih žrebcev so >eia j no «, načrtno vo-t *1 “nika pa se je začelo v Ce v pre<‘ k^objih ne bi opravljali te se k; mOgjj ponašati izdatki, s tem delo ni kon-^"Prijavili smo se tudi za .rgan’zacijo.« je uvodoma Ljutomer ^dar ' k*52^ centrala po-Priznana rejska . f bo vodila izvorne iti' pa ob 'Očko 'kr lige: Pliva -jK/opbce^U : 2) 11 'n D. Me. J '• Benkom MS-Triglav , 3(1; 0). Strelci: K^tvii v *’škri’ Pliva J°Phcepo4, DŠR l k01° M Tophce - Trihin r, ’’trike Sambt TG. šport P^urski f«' i) 1 »Ulični k ‘ ’bth V Prof. Bojana X. tQdi dr- V1 Cer'° na stad'onu V So 5e zel° “s-inParaplegiki i? vidne rezul- S Siniv .L lagala V in i Mu (met Milan Lom 50 zasedli v ^I^^Prav A. KI. Od leve: Marko Slavič st., mag. Janko Slavič, Ozvald Tučič rodovniške knjige Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so pri nas v Ljutomeru vsi dokumenti v slovenskem jeziku, in sicer tudi iz obdobja avstro-ogrske države. Tako je bil splošni interes, da postanejo gospodarsko in kulturno samostojni Na ta način bomo ohranjali našo bogato gospodarno dediščino, ki so jo naši predniki znali tudi plemenititi,« Čim prej presekati gordijski vozel V okviru kasaškega športa ostajajo odprte še nekatere zadeve, ki se nanašajo na kasaško centralo kmetijskega ministrstva, kajti stvar je postala preveč spolitizirana, meni mag Janko Slavič. »Imamo dosti sestankov in pogovorov na raznih nivojih, zato smo prepričani, da se bo ta gordijski vozel zapetljajev končno pretrgal, kajti Kasaška zveza Slovenije je priznala organizacijo za zbiranje podatkov na kasaških dirkah. Zato nas zelo moti oviranje prehoda kasaških konj, Tu se dela konjereji velika gospodarska škoda. Živali, ki so približno enakega Odbojka Mariborčani premočni za Američane V novi športni dvorani v Lendavi so pred 300 gledalci odbojkarji Preventa IGM iz Maribora, ki so v zadnjem trenutku vskočili namesto napovedane slovenske reprezentance, gla- Reli Med avtomobilisti prvi olimpijski prvak Na 11. odprtem prvenstvu Slovenije v avto-moto reliju med Mursko Soboto in Sebeborci je nastopilo 43 motoristov in avtomobilistov Prireditev je bila organizirana v okviru akcije Vse za varnost v prometu. Pri motoristih brez prikolice je zmagal Rudolf Horvat razreda, morajo med sabo tekmovati. Kajti če tekmujejo dobri konji z dobrimi konji, so lahko še boljši. Opravili smo vse poti, ki so pač možne po pravnoformalni poti, vendar je tako, da ko eden napravi napako, deset pametnih to težko popravi. Obenem tudi ni prave volje, da bi gordijski vozel nekdo hitro razvozlal.« Dodal je še, da je ta šport - ne glede na odnose v slovenskem kasaškem športu - dobro publiciran v raznih medijih. -Zadovoljni pa smo tudi, da nas spremlja gospodarstvo. Zavedamo se, da na odprtem evropskem trgu ni enostavno gospodariti. Prepričani pa smo, da je to naša skupna vrednota - ne samo tistih, ki redijo konje za tekmovanje, in tistih, ki vodijo ta klub -, ki daje imidž temu prostoru. Če v svetu omeniš, da si iz Ljutomera, potem vsi vedo, da so tu konji in vino. Na hipodromu bomo še postorili določene stvari, s katerimi bi spomnili na svetlo preteklost, ki jo pokažemo tudi drugim." Ob vsem tem ne gre prezreti, da Marko Slavič st. vlaga veliko dko ugnali Študentsko moštvo UCLA iz Los Angelesa v ZDA. Končni izid je bil 3 : 0 (25 : 13, 25 :18,2$: 21). Naj razburljivejši je bil tretji niz, ko so se mladi Američani močno upirali našim (MS), pri motoristih s prikolico Vojmir Zamuda (Stara Nova vas), med avtomobilisti Andrej Berden (Tropovci), med veterani pa Jožef Horvat (Bogojina). Pri paraplegikih je med avtomobilisti zmagal Franc Pinter (olimpijski strelski prvak) iz Slovenske Bistrice, Franc naporov v organizacijo tega športa na različne načine. »Zdajšnja razdvojenost v konjeniškem športu ne koristi nikomur. Obravnavanje kasaškega športa, kot ga zagovarja kasaška centrala, je proti slovenstvu, ker nihče v sosednjih državah ne obravnava kasaškega športa tako kot pri nas Zato se moramo boriti proti takemu gledanju, kajti če kasaška zveza zagovarja, da so vsi tuji in domači konji enakovredni, potem slovenskega kasača kmalu več ne bo. Nobenega razloga ni, da tega ne bi podpirali, zato se zoperstavljamo nekoristnemu zagovarjanju, da so konji iz tujine enakovredni našim. Država mora imeti cilj, da ljutomerskega konja zaščiti kot privilegiranega. O tem pa naši nasprotniki nočejo slišati « Letošnja zadnja dirka bo 9. oktobra Nesporno je, da živali morajo skupaj tekmovati. Dejstvo je, da vse države Evropske unije ščitijo svojega kasača, kar pomeni, da je približno 15 odstotkov tekem odprtih. »Ker po kvaliteti nismo enaki nekaterim evropskim državam, ker nimamo takih pogojev, se v Sloveniji pojavlja veliko' tujih konjev, kar pomeni, da imajo interes tekmovati z našimi. To pa predvsem v kategorijah z malimi zaslužki. Nam niso pomembne le dirke, ampak tudi reja! Pri kasačih mora biti merjenje njihove delovne sposobnosti, kar kažejo rezultati na dirkah. Letos so praznovali tudi 130-letnico KK Ljutomer Društvo za dirkanje s kobilami je bilo namreč registrirano 26. maja 1875 v Gradcu, ki je bil takrat upravno središče te dežele, kamor je spadal tudi del Slovenije. »V letu 2005 smo priredili že osem kasaških dirk, eno pa še bomo in bo na sporedu 9. oktobra Imeli smo prvenstva in pokazali smo naš prapor, katerega slovesno razvitje bo še letos Zavedati se moramo, da gre za pomemben jubilej, 130 let društva,« končuje Šahovski kotiček V novi jati takoj državni prvak! Biti državni prvak v hitropoteznem šahu ni od muh, še posebno, če te ne uvrščajo med favorite za naslov najboljšega v Sloveniji. Zato je bilo nedavno prvo mesto 38-letnega mojstra Fide Danijela Vombka iz Griž, ki je v letošnji sezoni prestopil v ŠD Radenska - Pomgrad Murska Sobota, toliko večje presenečenje. In kdo je Danijel Vombek? Rodil se je 10. aprila 1967 v Mariboru, stanuje pa v Grižah. »Šah sem začel igrati s šestimi leti. Takrat sem stanoval v Mariboru, ŠK Metalna Maribor pa mi je bil kar čez cesto, zato je razumljivo, da sem se tam kalil v šahovski igri « Kateri pa so vaši največji uspehi? »To so vsekakor uvrstitev na državno mladinsko prvenstvo Jugoslavije leta 1985, leta 1989 sem postal članski prvak Maribora, sodeloval pa sem v ekipi ŠK Metalne Maribor v prvi zvezni (jugoslovanski) ligi, in sicer najprej kot mladinec, potem pa kot član.« In kakšna je bila nadaljnja šahovska pot? Leta 3991 sem se iz Maribora preselil v Griže, kjer sem leta 1994 ustanovil ŠK Griže. Pod mojim vodstvom se je klub povzpel v zagotovo najboljšega šahovskega organizatorja v Sloveniji, s člansko ekipo pa smo štiri leta nastopali v superligi. Zaradi številnih drugih obveznosti sem lani klub zapustil (prav tako moja hčerka). Ko sem iskal primeren klub za naju, sem takoj pomislil na ŠD Radenska- Pomgrad, čeprav sem imel dokaj ugodni ponudbi rudi iz ŠK Celje in ŠD Šentjur. Že dolgo spremljam ŠD Radenska in njegov resen pristop do tekmovanj. Ker se osebno poznam z večino aktivnih igralcev v klubu, mi ni bilo težko navezati stikov in prestopiti« Pa načrti? »Kot aktiven igralec se počasi umikam s šahovske scene. Ligo in druge obveznosti do kluba bom še nekaj časa izpolnjeval. Trenutno mi je najpomembnejše šahovsko izobraževanje moje hčere. Poleg tega, da sem trenutno še aktiven igralec, sem predsednik tekmovalne komisije pri Šahovski zvezi Slovenije, državni šahovski sodnik in trener z licenco Fide.« Zmaga s hrvaškim velemojstrom Šulavo Nenad Šulava (VM - 2545) - Danijel Vombek (FM - 2280) na Pula open 2002 1. Sf3 Sf6 2. c4 g6 3. d4 Lg7 4. g3 0-0 5. Lg2 d6 6. 0-0 c5 (Vrsto let igram na fianketno kraljevo Indijko potezo c5. Črni ima kot alternativo potezi Sc6 in c6; dc5 je manj igrano nadaljevanje. Pozicija izgubi na ostrini in črni po teoriji nima težav z izenačenjem, Bolj ostro nadaljevanje je 7.Sc3-Sc6 8. d5 Sa5 9. Sd2 e5.) 7. dc5 dc5 8. Se5 I? (Hrvaški reprezentantŠulava jev bazi našel moji partiji, ki sem jih igral leta 1997 na openu v Novi Gorici. Izgubil sem s poljskim velemojstrom Wojtklewiczem, partija z ruskim mednarodnim mojstrom Buturinom pa seje po razburljivi časovni stiski končala z remijem, z zmago bi osvojil 1. bal za mednarodnega mojstra. S potezo 8. Se5 beli ovira razvoj daminega krila črnega, črni mora igrati izredno previdno, če hoče izenačiti.) 8. ... Sfd7 9. Sd7 (Po mojem mnenju se večje možnosti belega skrivajo v potezi 9. Sd3 z idejo Sc3, Db3.) 9.... Dd7 10. Sc3 Sc6 11. Dd5 Dd5 12. cd5 Sd4 13. Lg5 f6 14. Ld2 Lg4 15. Tael Tac8 (V tej poziciji sta daljnega leta 1955 na prvenstvu Jugoslavije velemojstra Ivkov in Gligorič sklenila remi, kar sem ugotovil po odigrani partiji. Po 15. potezi menim, da imata obe strani enake možnosti. Beli ima prednost v centru, črni pa na daminem krilu. Vsekakor zahteva pozicija precizno igro za obe strani.) 16. f4Tfd8 17. h3 Ld7 18. Kh2 ? I (S Šulavo se dobro poznava in cenim njegov prispevek k posameznim variantam. V danem trenutku pa mislim, daje odigral preveč pasivno potezo, po kateri je črni prevzel pobudo. Bolje bi bilo 18. e4 b5 19. Se2 a6 z obojestranskimi možnostmi.) 18.... b5 19. Se4 f5 20. Sf2 b4 21. e3 Sb5 22. e4 Lb2 23. ef5 gf5 24. Te7 Lf6 (Črni ima prednost, saj bodo njegovi kmeti na damini strani zelo hitri.) 25. Teel a5 26. g4 Lh4 27. gf5 Sd6 28. Sg4 (Beli poskuša še zadnjič zaplesti pozicijo. Z žrtvijo kvalitete želi zmesti črnega in poiskati aktivno protiigro z lahkimi figura-mi.)28.... Lel 29. Lel Sf5 30. Le4 Sd6 31. Sf6+ Kf7 32. Lh4 Se4 33. Se4 Lf5 34. Ld8Td8 (Čmi je vmil kvaliteto in stem poenostavil pozicijo. Odločata maoriteta na damini strani in slab položaj belega kralja.)35, Sc5Td5 36. Sb3 a4 37. Sel Td2 38. Kg3 Tc2 39. Kh4 Kf6 40. Thl Tb2 41. Tdl Th2 42. Td6 Le6 43. Kg3 Th3+ 44. Kf2 b3 45. ab3 ab3 46. Se2 b2 0 :1 Milan Jerše Milan Jerše mag. Slavič. odbojkarjem. To srečanje je bilo obenem tudi prvo v novi lendavski športni dvorani. Organizator srečanja je bila Športna zveza Lendava. F. H. M., foto; J. Z. Borovnjak iz Murske Sobote je bil peti. Pri tetraplegikih je slavil Franc Bračič (Janžev Vrh) pred Francem Baumom (Kokolajnščak) in Leonom Jurkovičem (MS). Pri ženskah je zmagala Marija Magdič (Hotiza). T. G. Aleš Lazar tretji Prejšnjo soboto se je zbralo v Ljudski univerzi Gornja Radgona okrog 30 slovenskih šahistov dopisnega šaha, kar je približno petina vseh, ki ta čas v Sloveniji aktivno igrajo tovrstni šah. Na radgonskem območju je že vrsto let več ljubiteljev dopisnega šaha. Eden boljših je Leon Krajnc iz Lomanoš pri Gornji Radgoni, ki sicer živi v Mariboru. Pogosto igra Leon Krajnc celo na prvi deski slovenske ekipe V zadnjem času pa se v tovrstno igranje aktivno vključuje tudi dr. Ivan Rihtarič. Na tokratnem srečanju so naredili načrt deia za naslednje leto in sestavili ekipo za najvišja svetovna tekmovanja. Pomerili so se v hitropoteznem šahu. Po 7 kolih je zmagal Toni Kranjec s 5,5 točke, Lendavčan Aleš Lazar pa je bil tretji (5). F- KI. Danes začetek pomurskega prvenstva ŠD Radenska ■ Pomgrad je organizator 18. prvenstva Pomurja v pospešenem šahu. Začetek bo v četrtek, 22. septembra, ob 17.30 v klubskih prostorih kina v Murski Soboti Predvideni termini igranja so še v torek, 27., in v četrtek, 29. septembra. Igralo se bo 9 kol s časom razmišljanja 30 minut na igralca. Naslov brani mojster Fide Denis Gjuran, pri nižjekategornikih pa Jernej Buzeti. Sobočani obdržali vodstvo V 3- kolu 2. slovenske šahovske lige vzhod je doseglo drugo moštvo Radenske - Pomgrada pomembno zmago 3,5 : 2,5 proti Zagorju. S tem so obdržali vodstvo na lestvici s 13,5 točke pred Velenjem, 12, in Zagorjem, 10,5. Za Sobočane sta zmagala Gomboc in Buzeti, remizirali pa so D. Hari, M. Kovač in Radosavljevič. M. J. 20 ŠPORT 22. september 2005 - VESTNIK Shotokan karate Tri zmage Pomurcev Na turnirju v Mariboru je sodelovalo okrog 150 tekmovalcev. Rezultati Pomurcev kate - malčice: 1. Urša Žohar, 2. Karmen Janžekovič (obe Tromejnik Kuzma); ml. dečki 4. do 1. K.YU: 1. Veno Jaša Grujič, 2. Matjaž Rožec (oba Sho-Kan Apače); st. dečki 9. do 5. KYlh 3. Goran Farič (Kuzma); st. dečki 4. do 1. KYU: 3- Tilen Solar (Kuzma); deklice 6. do 5- KYU: 1. Nuša Žohar (Kuzma); mladinci - moški 3- KYU dan; 3. Urban Grujič (Apače); mladinke -ženske 3- KYU dan: 3. Polonca Hilli (Kuzma): kumite (borbe), st. dečki nad 45 kg: 2 Tilen Solar (Kuzma), mladinci -moški nad 75 kg: 2. Marko Bunderla (Kuzma); mladinke - ženske do 60 kg: 3. Urška Kavas (Kuzma); mladinke - ženske nad 60 kg: 2. Polonca Hull, 3 Tamara Kokalj (obe Kuzma). M. J. Karate Najvišje starejši dečki Mladi člani Karate kluba Radenci so se udeležili tekmovanja v Čakovcu, ki se ga je udeležilo 452 tekmovalcev iz štirih držav (Slovenija, Hrvaška, BiH, Madžarska). Zmagala je ekipa radenskih starejših dečkov v borbah (Jan Jurkovič, Stanko Klemenčič, Žiga Mir), drugi so bili Jan Jurkovič (ml dečki, borbe do 40 kg), ekipa mlajših dečkov v katah (Rok Pelci, Filip Španbauer, Jan Jurkovič), mlajši kadeti v kat ah (Aleš Mir, Dominik Petko, Žiga Mir) in ekipa ml. kadetov v borbah (Dominik Petko, Stanko Klemenčič, Aleš Mir), tretji pa Žiga Mir in Stanko Klemenčič (st. dečki v borbah do 52 kg) ter Simon Klemenčič (ml. dečki v borbah do 35 kg). M. J. Radgončani v športnem projektu Shotokan karate-do klub Gornja Radgona je ob pomOči Zveze otrok in mladine Slovenije izvedel projekt Hura prosti čas - športni tabori, namenjen vsem, ki želijo preživeti počitnice športno v naravi in ob pomoči animatorjev. Projekt so izvedli od 16. do 21 avgusta na Športnih objektih ob hotelu Tisa na Hočkem Pohorju. Športnega tabora so se udeležili otroci m mladinci iz Gornje Radgone, Benedikta in Lovrenca na Pohorju Pri izvedbi programa so sodelovali prof, športne vzgoje Janko Rožman. Arnold Skuhala (glavni trener) in Špela Rues. Posebna zahvala gre glavnemu sponzorju Zvezi otrok in mladine Slovenije za finančno pomoč in za nakup športnih rekvizitov ter reklamnega materiala Anton Rožman Udeleženci Športnega tabora. Foto: Boris Mauko Judo Tri zmage Lendavčanov Tradicionalnega tekmovanja za pokal Iva Reye v Celju se je udeležilo 96 tekmovalcev iz Slovenije. Med njimi so bili tudi predstavniki obeh lendavskih klubov. Uspešnejši so bili mladi judoisti KBV Lendava, ki so osvojili dve prvi mesti, in sicer mladinki Sendi Lešnjak (do 57 kg) in Sanja Jaklin (do 70 kg), tretji pa je bil mladinec Boris Rudaš (do 66 kg), ki bo nastopil na bližnjem evropskem prvenstvu v Zagrebu. Zmagal je tudi član Judo kluba Lendava Blaž Mlinarič (do 100 kg), njegov klubski kolega Tadej Časar (do 66 kg) pa je bil tretji. M. J. Rokoborba Horvat drugi V Sigetsvarju na Madžarskem je bil mednarodni turnir za kadete in dečke vseh starostnih skupiti Med 253 tekmovalci iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije je član rokoborskega kluba ADSC Kverneland Ljutomer Niko Horvat (do 85 kg) med kadeti zasedel drugo mesto, Uroš Hlebec med dečki do 41 kg tretje, st. dečko Rok Perc (do 46 kg) pa peto mesto. M. J. Invalidski šport Tri medalje V Ljubljani je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih Slovenije v vrtnem kegljanju. Odlično so se odrezali pomurski predstavniki, saj so osvojili kar tri kolajne. Milica Pongračič je zmagala v kategoriji B-3, Silva Mlinarič je bila druga, Marija J ura kovic (obe B-l) pa tretja. Ekipno je bila soboška ekipa četrta. A. T. Kos Rokomet Velika Nedelja pred Arcontom V športni dvorani OŠ Apače je potekal tradicionalni, letos že 18 memorialu! mednarodni rokometni turnir za pokal Mateja Klopčiča, nekdanjega rokometnega vratarja RK G. Radgona. Rezultati; Arcont Radgona - Perutnina PIPO-IPCII mladi 29:17, V. Nedelja - Maribor Branik Klima Petek 29 : 23, Veterani Radgona: Veterani Krog 19:19 (prijateljska tekma), za 3. mesto: Perutnina PIPO-IPC II mladi - Maribor Branik Klima Petek 36: 33, finale: Arcont Radgona - V. Nedelja 23:32. D. M., foto; D. M. Namizni tenis Pričakovana zmaga Roudija Na 1 odprtem državnem turnirju za mladince v Cerknici je nastopilo 123 igralcev in igralk iz 26 klubov, med njimi 15 Pomurcev. Pri mladincih so imeli glavno besedo Sobočani, saj so se kar trije uvrstili v polfinale. Zmagal je prvi favorit in trenutno najboljši slovenski mladinec Tomaž Roudi, ki je v finalu s 3 : 0 premagal Krenkerja iz Vesne. Tretje mesto sta si razdelila Tim Fridrih in Dominik Maček; za slednjega je to največji uspeh v mladinski konkurenci. Med osmerico se je uvrstil še Jan Žibrat, Pucončan Dominik Škraban pa med 16 najboljših. Na Igrah mladih treh dežel v italijanski Gorici je zmagala Slovenija, za katero sta igrala tudi Škraban in Maček, ki sta bila posamezno drugi oz. tretji. Slovenija je s 5 : 0 premagala Furlanijo-Ju-lijsko krajino in s 5 : 3 Koroško. Na mednarodnem turnirju kadetov v Sombotelu so se med osmerico uvrstili Jan Žibrat, Gorazd Horvat in Ervin Železen. Na odprtem regijskem kadetskem turnirju v Murski Soboti je bil Flisar drugi v 2. skupini, Sukič tretji in Matisova Četrta (vsi Kerna), v 3. skupini pa je bila Vinkovičeva (Cven) druga. Horvat soliden Na mednarodnem prvenstvu Belgije v Vilvoordu je nastopila tudi trojica Slovencev, ob Tokiču še Prekmurca Horvat in Ropoša. Horvat je igral solidno, imel pa je smolo, da se je že v 2. krogu srečal s finalistom, Francozom Legoutom, ki ga je v finalu premagal Tokič Ob petih zmagah je zasedel 17. mesto, Ropoša pa 41. M. U. Tenis Lestvica po zadnjem turnirju Aleš Čerpnjak je v finalu zadnjega turnirja z 9: 8 (3) ugnal Tomija Žnuderla (Gornja Radgona) in ne Alena Kelemena, kot smo pomotoma zapisali, katerega je premagal že na prvem turnirju. Tako je dru- Tek za pomurski pokal Gombočeva premočno zmagala Športna zveza Gornja Radgona je organizirala v soboto v ŠRC Trate v okviru akcije Zdravi Radgončan prireditev z naslovom Radgona teče, ki spada med teke za pomurski pokal. Pri članih je dosegel v teku na 7 km najboljši čas (29:59) Davor Gregorinčič (OŠ Bakovci), drugi je bil Branko Lehner (AK Lenart), 30:07, tretji pa Matjaž Soklič (TS Radenska), 3116. Pri članicah je dosegla prepričljivo zmago Simona Gom-boc iz Ivanovec, ki je za 5 km dolgo progo potrebovala 23:35. Druga je bila Simona Sever (TS Radenska), 26:33, tretja pa Polonca Reihss, 26:42. Marljivi organizatorji so ki jul? muhastemu vremenu pripravili še gi Tomi Žnuderl in tretji Damjan Novak (Ljutomer) V skupnem seštevku vseh 8 turnirjev je prvi Aleš Čerpnjak s 1.438 točkami pred Tomijem Žnuderlom, 1.412, Damjanom Novakom, 1.296, Danielom Ulčarjem (Radenci), 1.154, Miho Potočnikom (Rakičan) itd. Zmagovalci po starostnih kategorijah do 35 let: Aleš Čerpnjak; nad 35 let lomi Žnuderl; nad 45 let Miha Po- točnik (Rakičan). M. J. Simona Gomboc prejema pokal. Foto: D. M. Športni ribolov Franc Zrim tretji Na 14. državnem prvenstvu upokojencev v Kraščih in Ivancih je nastopilo 22 ekip V ekipni konkurenci je zmagalo DU Mari-bor-Tabor, ekipa DU Murska Sobota pa je bila 12. Med 95 tekmovalci je zmagal Drago Kutnjak iz Pesnice, tretji pa je bil Franc Zrim. Pri ženskah je zmagala Terezija Potisk iz Slovenj Gradca, sedma pa je bila Rozalija Novak iz Kroga. T. G. vrsto drugih športnih in rekreacijskih dejavnosti, kot so kolesarjenje, košarka, mali nogomet itd M. J. Športno modelarstvo Uspešni na SP Na tekmi svetovnega pokala za modelarje v Sisku so uspešno nastopili modelarji iz AK Murska Sobota in Modelarskega društva Pomurje. Pri članih je bil Bojan Gjerek drugi, pri mladincih je bil Boštjan Bagiri (oba AK Murska Sobota) prav tako drugi, tretji pa Črt Šiftar (MD Pomurje) T. G. Badminton Zmaga v Lendavo N P Na 1. pozivnem turnirju•' Ljubljani je sodelovalo v hrego riji U-I9 22 tekmovalcev in 1" tekmovalcev. Pri fantihje slavil Iztok Utroša (BK Mladost k« dava), 5 do 8. metin pa dla Rok Činč in sir.o- S zn1, V dvojicah sta bila Cine- K>’-' druga Pri dekletih je N' Koncut druga, Iva ’lF delila 5. do 8. mesto. SM* dvojica Koncut - Luksu ■ M’ druga. I Kolesarstvo Dve šesti mesti V Trsteniku je bilo dri3*' cestno prvenstvo za Med 25 dečki C(U-13)«^ lično odrezal kolesar k ‘1 povci - Freerider Duša" ki je kljub padcu in solon^ v zadnji polovici šesto mesto s časom 0' Zmagal je Aleš Novah jina) s časom 0.36,*^ je bil (udi Luka Vere- * ,( dečki B (U-l 4). Zmag-* ' ? postal Žiga Eržen j H um ten «iri 1:0 Sol te »Mr M osr, h; ’««1 h: % ^lt * >1 % »J h 't Atletika Zmagi n1 HrvaŠ^ V Stari Novi vasl rali 1. tekztiar^j^ o^' dolgi progi ti tekmovanja za ■" ' ..j yy in pokal občine li - p(j (P lovalo je 423 nih je v absolu«11 dosegel najbolj'1^ p nut) Hrvat 1^® . Ivanec). Drugi |L _ j.’ klič (TS RadensW-pa Igor AlpnO" ( ■' p0X.L nika), 27:21. predstavniki: 4'• fA Radenska), k .. Gonter (AK Foinllf,7r$ C Zdenko Klemen^1 ska), 28:44- ujC Pri članicah lentina ŽupafllC ( 33:20, pred Sim1’ )r) ?14f* Radenska), 35-11 Reihss, 35:24. Strelstvo Prvi Jože Šterman V Dobrovniku sta bila 8. turnir mednarodne MK-6^ gijske lige. Ekipno je zmagala Nagykanizsa z 822 k“ merom (815) in Zalaegerszegom (807). Cankovski 0 (787), turniski (774) pa sedmi. Med posamezniki je zmagal Jože Šterman Madžarom Horvathom (276). Od 7 do 10. mesta so * (Cankova), 271, Kreft (Gederovci), 270, Vasja Štam (oba Ljutomer), 268. V skupnem seštevku ima Nagykanizsa 72 ' '(0 i 66 Cankovski Graničar (48) je peti, Turnišče (40) ■ (27) osmi, Radgona (25) pa deveta. Najboljši p°sa' * t ; Horvath (Nagykanizsa) z 2183 krogi, od Punnl«c' ma, 5. Vinko Bežan (oba Graničar), po 2020, 6 'F' nišče), 2019 itd. Še ženske: 1. Vesna Mele (Ormož), 2121, Diana jp (1390), Marjana Rous (obe Dobrovnik) pa fcrsw T ” Končni vrstni red regijske lige: 1. Ljutomer, ' . ob Dravi. 46,3. Ormož, 43, 4 Graničar Cankova, ? J 6. Gederovci, 26, 7. Jezero Dobrovnik, 17, 8. Rni posamični konkurenci je zmagal Šterman (Ljuto m- । 4. Kreft (Gederovci), 1058, 6. Staman, 7- Kosi (°,v po 1050, 8 Balaško (Turnišče), 1048. Bik - 22. september 2005 SPORT 7 II 3-SNLvzhod Mura ne Popušča •'^Pjlnnu . Holermuos Or- Čtenšovcl 3 , e nik- Kovinar štore 0:0, ftS‘.^i 0:3. Zavrč- 1 °-- Šmarje pri (n ' LMura 05-Železničar za VeržeJ . -■ ta, 156 gledalcev, v., -1 hi), 2 : 0 Poštrak i.1.0 Golob (67). •, 1 Fras. Vid- Wir J.° ^''adč, Kaučič, Vo- Frar|gež; Vidmar, - owe, Vogrinčič. Rihtarič. ?Oraz Črenšovec ■' :l' 150 gledalcev, so-l^^lPtUj). streiol; 1:0 Sik(?g 0 Mori (72), 3 : 0 ’ m'1 Maučec, G. '5). M Balažič, J. T’ Horvat (Štr-Hozjan, 62), D. Horvat. tLa. Kulčar' D- Hoz‘ J i avtogolom 1^. ‘.Him 100 gledalcev, ^1,"'/(Dravograd), stre-\.r ‘ck° (avtogol, 78). -ee° *Cotter-\q, ■■ 'aui.ti Šnurer, Farša-Vwtrari (Poldauf. (Flisar, 70), Kous. Pucko, Grah; Ki- V. V"°ze v prvem m if e r ci ir 5 e / it ti -s 4 ,(1| Koren (Turnišče), strel-%^,ider(4).2:0Zlatar 46) Janža [ Pretto* Zlatar, Šnaj-\ Š|j^ni' ^jder, Lebar, Š. |„ it 5 e gledalcev, strelci: 0: C? L1" ° ■ 2 Krepek C ^l 6GiČ Qutl Bal'12’: (M l^’U j ^iH • S-Antohn. C*.32; rhalt!C. D. Horvat Kavaš- Gru- n A *11 JI i> L 7 k 6 6 0 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 3 4 3 3 2 3 2 2 2 1 Horvat; Gajser. 0 - ■- ■ 0 rj 2 1 3 0 2 2 2 0 1 c v ti JU 5 U h 1 1 i 2 1 2 1 3 2 2 2 4 4 3 5 17:215 15:615 10:512 10:2 11 9 1210 4 4 6:9 11:8 8:9 7:9 9:14 7:14 4:10 5:18 9 9 8 8 8 4 3 1 f * f i Fohor.ie, \ ‘ Kovinar K 'i ' Smarie pri Jelšah ^et Nogomet Poraz Nafte v Gorici Stadion v športnem parku v Novi Gorici, 300 gledalcev, sodnik Drečnik (Zagorje), strelca: 1 : 0 Demirovič (62), 2 : 0 Živec (63). Hit Gorica: Pirih, Srebrnič. Nikolič, Šuler, Puš, Kovačevič, Jo-kič, Živec, Demirovič, Birsa (Brajič), Burgič. Nafta: Luk, MatjaŠec, Celcar, Sklepič (Kečo), Zemljič, Bukovec, Zore, B. Gerenčer, Ristič, Vogrinčič (Bunc), Srsa (Benko). Izredno težke razmere v derbi srečanju kola, saj je dež ves čas močil igralno površino. Lenda-včani se v Novo Gorico niso prišli branit, zato sta tekmeca nanizala vrsto priložnosti. Za Nafto sta zapravila lepi priložnosti Ri- stič in Vogrinčič, za Gorico pa Demirovič, Kovačevič in Birsa. Omeniti velja 13. minuto, ko sodnik Drečnik ni dosodil enajstmetrovke, ker je eden od obrambnih igralcev Gorice igral z roko v svojem kazenskem prostoru. V drugem delu sta vse upe gostov zapečatila Demirovič, ki je od blizu premagal Luka, in Živec, ki je Birsovo podajo izkoristil in z 20 m žogo poslal pod prečko vrat. V priložnosti za zadetek se je ponovno znašel Birsa, ki pa je na žalost maloštevilnih privržencev zadel le prečnik. Tudi Len-davčani so imeli svoje priložnosti, saj je Benko zadel stativo. V zadnjih minutah Še priložnost za gostitelje, vendar na srečo Len- Ženski nogomet Derbi brez zmagovalke V 4 krogu 1, slovenske ženske nogometne lige so igralke Pomurja Davidovega hrama na domačem igrišču gostile igralke novomeške Krke in se razšle z neodločenim izidom 1 : 1 (O : 0) Pred nekaj več kot sto gledalci v Filovcih sta ekipi v deževnem vremenu prikazali všečno igro ter še naprej ostajata na vrhu le- . stvice. V prvem polčasu se mreži nista zatresli, v drugem pa je najprej Mateja Zver v 57. minuti za- tresla prečko, samo štiri minute kasneje pa je Dragana Todorovič iz prostega strela s kakih 25 m od vrat Aleksandre Vori s pravim topovskim udarcem poslala okroglo usnje pod prečko domače vratarke. Po nekaj taktičnih roša-dah v ekipi Pomurja se do takrat prosta branilka Andreja Niki seli v napad in v 82. minuti gostiteljicam zagotavlja točko. Prva postava Pomurja: Vuri, Makovec, Žunkovič, Govek, Zver, Špur, Ti- Rezultati 8. kroga: Gorica - Nafta 2:0 (0:0), Bela krajina - Rudar 1:0(1: 0), CMC Publikum - Anet Koper 3 : 3 (2 : 1), Domžale-Primorje 3 : 0 (1: 0), Drava - Maribor PL 0:3 (0:1). Domžale Gorica Nafta Maribor Primorje B. krajina Drava Koper Publikum Rudar 8 fl 8 8 8 8 8 8 8 8 5 5 5 4 3 3 3 2 2 1 3 1 0 2 1 1 3 2 0 0 2 3 2 4 4 4 3 4 7 26:4 14:6 14:7 11 :7 15:12 8 17 8 17 11:12 9:16 4:25 18 16 15 14 10 10 10 9 8 3 davčanov Brajič ni zadel praznega gola Luka Damir Rob, trener Nafte: »Čestitam nogometašem Gorice za zmago, a svojim igralcem nimam kaj zameriti. Samo srečanje je bilo dobro, škoda le, da nam je padla koncentracija in smo na hitro prejeli dva zadetka. To so gostitelji s pridom izkoristili.« Franc Horvat M. baut. Glavač, Jevtič, Niki, Garič. V 3. krogu tekmovanja U-16 pa so igralke Pomurja Davidov hram zabeležile tretjo zmago, tokrat nad Livarjem iz Ivančne Gorice s 4 :1 (2 :1). Strelke: Tiran 2,Vra-, bel in Škaper V vodstvu sta Krka in Pomurje. Prvenstvo, tako člansko kot kadetsko, se bo nadaljevalo šele 8. oktobra, saj sledijo nastopi reprezentanc v kvalifikacijah za svetovno in evropsko pr- venstvo. Pomurje Krka Slovan Sl Gradec Senožeti Kamen 4 4 4 4 4 4 3 3 2 1 1 0 1 1 0 1 o 1 Milan JerŠe 0 0 2 2 3 3 20:3 14:1 8:7 6:15 4 15 1:12 10 10 6 4 3 .. S tekme vodilnih ekip v Filovcih. Foto: J. Z. Nogomet Zmagali soboški sodniki Območno društvo nogometnih sodnikov iz Lendave je organiziralo turnir na igrišču v Nedelici Sodelovala so tri društva nogometnih sodnikov, in sicer iz Ptuja, Lendave in Murske Sobote. Slednji so postali zmagovalci, saj so v odločilnem srečanju ugnali Ptujčane Izidi: Lendava - Murska Sobota 1.1, Lendava - Ptuj 3 :1, Murska Sobota - Ptuj 4:1. F- H. M. Nogomet Zmaga pomurskih zdravnikov Na igrišču v Bratoncih je bilo tradicionalno prijateljsko srečanje med zdravniškima reprezentancama Pomurja in Koroške (Slovenj Gradec). Uspešnejši so bili pomurski zdravniki, ki so slavili prepričljivo zmago s 4 : 1 (1 : 0). Strelci za DOC Pomurje: Juhnov 2, Lukač in Lazarevič. F. B. Nogomet Naftini kadeti tretji 6. krog U-14 vzhod: Radgona -Publikum 1 3 (0:0), Rudar - Mu- Upi naprej 4%,'. ' ' turnirju v Estoniji so naši upi s 4 : 2 (2 :1) pr/ Su Latvia Kovač 2, Zajc, Vancaš. Gruzija pa je s 3 :1 '' ' ^ržip l2redno močno reprezentanco Gruzije so slo-Aj^Prenj/^odtoČeii izid 1:1 (0:1). Strelec je bil Zajc Litva S!.1"- dve Estonijo, Ker se v 2. krog kvalifikacij za EP(U- Hla|. Reprezentanci, je bilo srečanje z Litvo odločilnega n.uspeli zmagati z 2 1 (0: 1). Strelca sta turi,-ln Vancaš Ker je Gruzija $20 ugnala Estonijo, je Slovenija pa je druga, kar je lep uspeh naše re- ra 05 2 : 0 (2 : 0), Železničar - Nafta 3 : 2 (0: 0). Vodi Mali šampion (15), Mura 05 (7) je deveta, Nafta (3) 12, Radgona (0) pa 13. 6. krog 2. SML vzhod: Nafta -Nissan Ferk Jarenina 2:0, (0: 0). Vodi Dravograd (18), Nafta je peta (9), Radgona (7) pa osma. 6 krog 2. SKL vzhod: Nafta -Nissna Ferk Jarenina 7 : 0 (2 : 0) Vodi Dravograd (16), Nafta (12) je tretja, Arcont Radgona (3) pa 9. 4. krog pomurske mladinske lige: Veržej - Tišina 3 : 2, Triglav Bakovci - Garda 2: 1,Tromejnik -Beltinci 5 ; ], Zvezda - Diana Rakičan - Grad 12 : 0, Roma - Ižakovci 4 : 2. Vrstni red: Rakičan in Tromejnik po 12, Veržej 9. 4. krog 1. MNL - mladinci: Apače - Dokležovje 5:1, Niros Cankova - ZMG - Gančani 1 : 5, Bratonci - Kerna Puconci 0.8, Hodoš - Slatina 1:2. Serdica KI. Šinko - Bogojina 2:5, Šalovci - Ljutomer 1:2. Vrstni red: Kerna, Bogojina, Apače in Ljutomer po 12. M. J. F. H. M. Nogomet - Visok poraz kadetov Prvo srečanje med reprezentancama Slovenije in Hrvaške mladih nogometašev U-17, odigranem v Brežicah, se je končalo brez zadetka. V povratni tekmi v Zaboku pa je Hrvaška zmagala z visokim izidom 4:0. To je bila zadnja preizkušnja pred kvalifikacijami za EP kadetov V reprezentanci je igral tudi Prekmurec Boris Janev. F. B. Pokalni nogomet Nafta zadovoljna V 2. krogu pokala Hervis je Tišina na gostovanju pri Aluminiju izgubila z 1:5 (1: 3), čeprav je z zadetkom Kousa v 8. minuti celo povedla. Drugi izidi: Supernova Triglav - Brda 0:1 (0:0), Avtoplus Korte - Jesenice 2 :1 (0:1), Livar I Gorica - Malečnik 4 :2 (1: 2), Tehnotim Pesnica - Dravograd 6 : 5 (1:1) po streljanju enajstmetrovk. Na sedežu NZS so izžrebali pare osmine finala nogometnega pokala Hervis. Lendavska Nafta bo igrala v gosteh z Livarjem Ivančna Gorica. Drugi pari: CMC Publikum - Brda, Hit Gorica - Primorje, Avtoplus Korte - Aluminij, Tehnotim Pesnica - Maribor PL, Bela krajina - Anet Koper, Rudar Velenje - Drava in Zagorje - Domžale. Vse tekme, razen obračuna v Zagorju, bodo 28. septembra ob 15. uri. Športni direktor NK Nafta Igor Magdič je takole ocenil žreb: »Livar je naš stari znanec in tudi športni partner, zato smo z žrebom zadovoljni. Pokalno tekmovanje je polno presenečenj. Zavedamo se, da smo v vlogi favorita in nadejamo se uspehu, ki bi nas peljal v četrtfinale. Na srečanju z Livarjem, ki ima dober teren in igra privlačen nogomet, bodo ljubitelji nogometa prav gotovo prišli na svoj račun in spremljali zanimivo tekmo.« Še izidi 3- kroga pokala MNZ Lendava: Petišovci - Odranci 2:1, Turnišče - Renkovci 1 : 3, Bistrica - Dobrovnik 3 : 2 (2 : 2) po podaljšku, Hotiza - Črenšovci 0:1 (0: 0) po podaljšku M. J., F. B. Nogomet Jagoda na Ciper Milan Osterc-Jagoda iz Bunčan, ki je za slovensko nogometno reprezentanco nastopil 44-krat in dosegel 8 zadetkov, bo kariero nadaljeval na Cipru. Podpisal je enoletno pogodbo s ciprsko prvoligaško vrsto AEK iz Larnace, za katero je pred leti že igral nogometaš Nafte Marjan Dominko. Minulo sezono je prleški nogometaš nastopal za turško prvoligaško ekipo Malatyaspor in bil z desetimi zadetki prvi strelec. Nato je prekinil 2-letno pogodbo in se vrnil domov. Ko je že kazalo, da je tekmovalna jesen zanj izgubljena, je našel ugodno možnost na Cipru, kjer bo za svoj novi klub, kot pričakuje, zaigral to soboto, ko je na sporedu 4. krog njihovega prvenstva. N. Š. Nogomet Gneča na vrhu 6. krog pomurske lige. Triglav Bakovci - Roma 1:2, Hotiza - Zvezda - Diana Rakičan 1: 0, Panonija Gaberje - Bistrica O : 3, Ižakovci -Grad 2 :1, Polana - Petišovci 0 :0, Tromejnik - Renkovci 3 :0, Odranci-Čarda 2: 1. Odranci 6 5 0 1 23:9 15 Roma 6 4 1 1 20:10 13 Tromejnik 6 4 11 17:813 Petišovci 6 4 11 13:513 Bistrica 6 3 2 1 8:7 11 Čarda 6 2 2 2 7:6 8 Ižakovci 6 2 1 3 11 :10 7 Rakičan 5 2 1 3 8:8 7 Panonija 6 2 1 3 10:11 7 Hotiza 6 2 1 3 9:14 7 Grad 6 2 0 4 7:15 6 Polana 6 1 2 3 6:15 5 Bakovci 6 1 14 6:16 4 Renkovci 6 1 0 5 4:15 3 4, krog 1. MNL Murska Sobota: Šalovci - Ljutomer 1:0, Serdica KI. Šinko - Bogojina 0:1, Bratonci - Kema Puconci 0:0, Niros Cankova - ZMG - Gančani 0:3, Hodoš - Slatina 2:2, Apače - Dokležovje 2:2. Vrstni red: Gančani in Bogojina po 12, Šalovci in Serdica po 9. 4. krog 2. MNL Murska Sobota: Križevci - Rotunda 2 : 0, Upa - ŠD Motvarjevci 4 : 2, ŠD Cven - Go-ričanka Liv 1: 0. Vrstni red: ŠD Cven in Lipa po 9, Goričanka Liv 6. 4. krog 1. MNL Lendava: Mostje -Dobrovnik 1:2, Turnišče - Kapca 3 : 2, Veterani Turnišče - Nedelica 0:6, Tip Tours Kobilje - Centiba 0 : 1. Vrstni red: Turnišče 12, Čenti-ba 9, Nedelica in Kapca po 6. 4. krog2. MNL Lendava: Dolina-Olimpija Dolga vas 0:4. Graničar -Lakoš 3:1, Nafta veterani - Žrtkovci 0: 3. Vrstni red: Olimpija Dolga vas 10, Žrtkovci 9, Graničar 8. Lendavski trenerji boljši V Nedelici je bilo povratno prijateljsko srečanje trenerjev Lendave in Čakovca. LendavČa-ni so se oddolžili za nesrečni poraz v gosteh, saj so zmagali s 6: 3 (4:1). Strelci za Lendavo: David 2, Kovač, Mujdrica, Kd-veŠ in Vori. F. H. M. Mali nogomet Derbi neodločeno 4. kolo pomurske lige; Suhi Vrh -Videm 4:4, BTC Nemčavci - Old Boys 3 :1, Čemelavci - Meteor 7: 3, Lissa Dokležovje - Bulls 2 :5. 5. kolo veteranske lige: Rogašovci - Nemčavci 3:3, Čarda -Tešanovci 4:4, Noršinci - Rakičan 4:5, Cankova - Mladost 10:2, Borejci - Se-beborci 5:1, Čemelavci-Old Boys 4:4. 4. kolo asfaltne lige: Turnišče - Lipovci 2 :0, Turopolje - Slovan 2 :8, Park-klub mladih - Beltinci 3 : 5, Rakičan-Odranci 2 :2, NK 13-Mura - Krog4 :2. 2. kolo veteranske lige - asfalt: Panonska - NK 13 5:1, Kerenčičeva - Slovan 1: 7, Lipovci - Puconci 4:1. 4. kolo OZ KMN Puconci, skupina A: Šalamenci-lzvir5:1, Zenkovci - Košarovci 1:4, Breza - Pečarovci 1:2, Poznanovci - Otovci 5:4, Triglav - Vaneča 4:6, Prosečka vas -Puževci 7:1; skupina B: Dankovci - Vadarci 3:4, Strukovci - Beznovci 3:0, Vidonci - Moščanci 3:1, Dolina - Radove! 3: 5, Bodonci - Le-merje 3:6, Skakovci - Mačkovci 9: 2.4. kolo 0LMN M. Toplice: Noršinci-Sveti Laszlo 8:0, Ivanci-Trnje 2 :8, Mlajtinci - M. Toplice 3:0, Prosenjakovci - Tešanovci 1: 2, Vučja gomila - Sebeborci 4 :1. 4. koloMZ KMN Goričko: Srebrni breg Martinje - Dolič 2:3, Carioke Markovci - Pizzeria Kučan Križevci 3 : 5, Budine! - lsyp Šalovci 2 :12, Lu-cova - Šulinci 14:1, Domanjševci -Adrijanci 4:4, Dolenci - Stanjevci 5 : 2, Kereka Čepine! -Trdkova 6:3, Ne ra d n ovci - G. Petrovci 1:6, 4. kolo mednarodne veteranske lige: ŠRD G. Slaveči-All Stars Monošter 1: 7, Otovci & Vidonci - ŠD Srebrni breg 12:5, ŠD Poznanovci - G. Senik 6:7, Slovenska ves - ŠD Grad 3 : 6, ŠRD Matjaševci - ŠD Stanjevci 3:5. 3. krog MLMN Križevci: Kalinovjak - ŠD Bunčani 3 :2, Križevci - ŠD Ključarovci 4 :3, Habitus Lukavci -Dama bar SNV 0:4, Frizerstvo Milena SNV - ŠD LO-KO 4: 2, ŠD Be-rkovci - Zetor servis Vučja vas 4:3. 2. kolo medobčinske veteranske lige Beltinci: Lipa - Ižakovci 2 :4, Polana - Odranci 3:3, Gančani-Beltinci 1:11, Melinci - Bolero Bistrica 1:2. 22 MULARIJA 22. september 2005-VE® Evropa in mladi Evropa, prihajamo! Pot muke polna je bila in cilj totalno nas je Izžel. Splačalo pa se je kljub vsemu, narodi tvoji so sprejeli nas, dediščino svojo v oporoko dali nam. Oče združene Evrope Francoz je bil, »že ten« pa ne pomeni »že te jem«. Kuhinja francoska dobra je, renault za žepe naše najbolj ni, pariška moda - daj no, ne še ti! Eiflov stolp v Parizu gledam, ko sem tam, ga nikoli ne spregledam. Brata Grimm sta pohitela, pravljice vse v knjigo ujela. Ob branju smo se veselili, a tudi Nikol smo prisluhnili: »Ein bisschen Frieden...« Sosedi naši z Mozartom, Francem Jožefom in Treziko, ki v šole nas poslala je, se važijo. »Sveto noč« v svet poslali so, v Prater pa tudi mi sedaj lahko bi šli. Italijani Fiata imajo, a še vedno ficku slavo dajo. Jedo radi makarone, k njim pa skuhajo fazane. Pica, ta pa tekne tudi nam, nikoli je ne vržemo stran. Atene in Olimp spoznali smo zelo, ko lani športniki borili so se za zlato. Andersen svoj narod dvignil je visoko, ko Grdi raček je postal labod. Finci v zimskih športih so doma, Božiček dom tam svoj ima. Irski »pubi« za nas so pravi, Dublin z Evrosongom vabi. Angleži v 21. stoletju kraljico imajo, svojih funtov pa iz rok ne dajo. Spomladi tulipani Nizozemsko krasijo, če kaj ušpičiš, v Haag te preselijo. Vikingi še vedno aktualni so, v rokometu vse premagajo. Španci dobri nogometaši so, s seatom se vozijo, lepe Španke pa flamengo plešejo. Portugalci dobro vino imajo, za žogo se poditi znajo. V Bruslju zdaj se vse godi, a ne brez naše pomoči. Lepoto Pahor na ogled postavi, ko Brejc metuljčka si popravi. Bizjak s pravom se postavi, Barbara pa Lojzekovim orglicam svoj glas doda. In Če kdo v palači blodi, to nič Potočnika ne zmoti. Takšna v naših je očeh EL/ od prej. Zdaj še mi smo jo okrasili, v zameno pa obilo novega dobili. Učenci 8./9 razreda OŠ Odranci Zaključni izlet Zjutraj smo se z avtobusom peljali na Goričko v Fuks grabo. Videli smo veliko dreves, lisičjih lukenj in mravljišč. Preko dveh mostov smo prišli do čukove hišice in slišali ptičje petje. Vodnica Danica nam je povedala veliko zanimivosti. Z avtobusom smo nadaljevali pot in prišli h Gradu. Vstopili smo v grad, ki ima 365 sob. Ogledali smo si pisarno, poročno dvorano, prostor za kovače, kolarje, lončarje in še nekaj drugih prostorov. Na koncu smo se vsi posladkali s sladoledom in se polni prijetnih vtisov vrnili domov. Karmen Lukman, 3. razred, POŠ Cven Koza in medved Koza je šla v gozd. Tam se je igrala in počela razne norčije. Zaletela se je v drevo, ki seje podrlo. Del drevesa je padel na medveda, kije spal v bližini. Zbudil seje in se hudo razjezil. Zagledal je kozo, kije uganjala norčije, in zahteval, da se mu opraviči. Koza pa je bila trmasta in ni hotela povedati, da ji je žal. Medved pa je vztrajal pri svojem. Ker pa je videl, da se mu koza zlahka ne bo opravičila, je ubral prijaznejšo pot. Kozo je povabil k sebi na kavo. Začudena koza je povabilo sprejela. Šla je z medvedom na kavo in postala sta prijatelja. Koza je spoznala, da je medved prijazen, in se mu je opravičila za svoje vedenje. Jasna Rus, 2. razred. POŠ Cven CiGAMtA -EuKK'S Vodeni mož Nekoč je živel vodeni mož. Imel je vse, kar je hotel. Nekega dne pa je šel v jamo, v katero ni hodil nihče. In zgodilo seje nekaj groznega. Napadlo ga je sto dvajset stražarjev in moral je iti v vodno bolnico. Stražarji so pripadali lepi vodeni gospe. Ko je slišala, da so napadli vodenega moža, je odšla tudi sama v bolnico, da bi se mu opravičila. Vodeni mož jo je prijazno sprejel. Ona ga je poljubila in sta se poročila. Skupaj sta živela srečno do konca svojih dni. Domen - lan Morovič, DOŠ Prosenjakovci Dež Dež me razjezi, ko sredi poletja se pojavi in ne popusti. Ljudi zunaj videti ni, zato je dolgčas, še posebej takrat, ko zunaj bliska in grmi. Da pa vsega skupaj ne bi kar tako pustila, sem se odločila, da bom nekaj proti dežju naredila. Knjigo »Proti dežju« sem si kupila! To je knjiga, polna urokov in čarovnije, ko jo odprem, srce hitreje mi bije. Začela sem jo brati, v njej naučila se vsega poiskati. Čarati sem tako se naučila, da dež lahko nekam daleč bi skrila. Vendar pomagalo prav nič ni, dež lije še naprej in me jezi. Staša Horvat 1 ■ Mravljica Nekoč je živela mravljica. Živela je sama. Rada je imela jabolka, zato je vedno hodila kjablani. Nekega dne je pri jablani zagledala medveda, ki je hrustal jabolka. Tudi medvedje zagledal njo, a jo je takoj pregnal. Kmalu za tem so prišli lovci in medveda ulovili. Mravljica je potem živela pri jablani srečno do konca svojih dni. Gregor Šebok, DOS Prosenjakovci Jasmina zadwfc 6 bfJ ,ot Nasmeh Tvoj nasmeh spomin je moj, ko zagledam te, čutim veltknaixr.. Mimo mene se sorehajaš, mi vedno le nagajaš. Sploh se ne oziraš, me vedno te ignoriraš. Dovolj je bilo! Ta amor končal se bo. Zdaj tvoj nasmeh bledi v drug prikazuje se v svetlobi- Marija Sarjaš, 8. OŠ F. Prešerna Cren&~ Veliko besed Besede, bv-sose, cej£® So besede, Ar txijP so besede, ki te vese«) Besede, besede, betu* So besede, ki tetami'j' so besede, ki te razžali0-Valentina Vereš, 5. r^' OŠ Bakovci Koza in medved nOrcr Koza je šla v gozd. Tam se je igrala in počela J- pp I” ; tela seje v drevo, ki seje podrlo. Del drevesa je a da, kije spal v bližini. Zbudil seje in se hudo kozo, ki je uganjala norčije, in zahteval, da se mu ■ je bila trmasta in ni hotela povedati, da ji Je ' ^lal1^ vztrajal pri svojem. Ker pa je videl, da se mu ko^ opravičila, je ubral prijaznejšo pot. Kozo je pova- ^1 Začudena koza je povabilo sprejela. Šla je z me prib1' postala sta prijatelja. Koza je spoznala, da je m0 se mu je opravičila za svoje vedenje. „,<4 ’’ Jasna Rus, 2 Moje počitnice Letošnje počitnice sem si zapomnil po tem, do i1 '1 z i'1,/ slabo vreme. Vendar pa sem vseeno počel mnogo - ’ a li ni bilo dolgčas. S starši in sestrico smo hodi 1 • $ ■ kjer sem se kopal in igral z žogo. Zabavno ml ,* l: V vozil po toboganu. Starši so vedeli,, kje me najdeš časa preživel tam. Ko je bilo treba iti domov, ne -1 ” .wri ? ■ ■ je bila vožnja po toboganu tako všeč. Večino igral s prijatelji. Ko je bilo lepo vreme, smo IHral1 p 1 x skrivali. Najlepše pa je bilo, da smo lahko Igral* niku in me mama ni kregala, naj grem delat Luka Novak, H p' J VESTNIK - 22. september 2005 NA SCENI 23 študentske domove se vseljujejo že prvi novinci Samo v Mariboru Špegl/Spiegel fest 2005 v Gornji Radgoni Festival mirov- in Ljubljani prejeli več kot 7500 vlog novincev višnji teden so študentje, ki so se prijavili za bivanje v študentskih domovih, ^ko bili seznanjeni z oblikovanjem prednostnih list ’ >t smo ze pisali, sre^^čih, Ihni. ™k*iana> Maribor, nil Oba,k skupno lit,1 'korai 15000 postelj, Petsto več kot ' študentskih , lc letos na voljo . ’’MK postelj, preosta-Zasebnikih- ki po. ■ ■ " it. preko študen-? domov. "du napovedano že ob Sk ' študentje o tem. o kmalu vselili 1 morah nekaj časa še ki v ‘c™Jnjrm 15. septem-nas razmere v Večjih univerzitetnih središčih pri nas. Iz študentskih domov v Mariboru so nam sporočili, da so letos razpisali 2576 mest oz. postelj, od tega 1068 za novince, preostalo za podaljšanje bivanja. K tem je treba prišteti še nekaj manj kot 1200 postelj v dijaških domovih ter pri zasebnikih, ki oddajajo sobe preko študentskih domov, kjer je za novince prostih manj kot polovica postelj. Na njihov naslov je letos prišlo skupno 4262 vlog, od tega so jih poslali 1844 novinci Kot pravijo v študentskih domovih v Mariboru, se je tako znašlo na prednostni listi 1279 novincev. Z oktobrom jih bodo vselili več kot 800, preo proračunske ^LuJcnGki žep Je Preplitek za krpanje stali pa naj bi se selili vse do januarja. Cena bivanja v mariborskih študentskih domovih je precej različna. V starejših domovih na Tyrševi in Gosposvetski ulici se giblje okrog 13 000 tolarjev na mesec, za bivanje v novih domovih na Lentu pa okrog 19.000 tolarjev na mesec. V ljubljanskih študentskih domovih so za študijsko leto 2005/ 2006 razpisali 6712 prostih postelj, od tega 2043 za novince. Tudi tukaj je treba prišteti še okrog 3300 postelj v dijaških domovih in pri zasebnikih. Le kakšna polovica od teh ali pa še manj je namenjenih za novince Skupaj so letos prejeli 5682 vlog novincev. Na prvi prednostni seznam se je sredi septembra uvrstilo 2086 študentov. V domove so nekatere začeli vseljevati že ta teden Načrt pa je takšen, da naj bi jih do konca leta vselili 900, nato od prvega januarja do konca marca Še 400 in' od konca marca do konca avgusta še 743. Tudi v Ljubljani so cene sob v študentskih domovih precej različne, v povprečju pa se gibljejo na mesec okrog 12.000 tolarjev. Drugi Študentje bodo morali srečo poiskati v dijaških domovih, pri zasebnikih, ki sobe oddajajo preko študentskih domov, ali stanovanja najeti. C. K. ništva v času vojaškega sejma MEDNARODNI FESTIVAL NENASILNE KOMUNIKACI ClAVHl ORGANIZATOR PROJEKTA: ftW 0010(3 1*31(9003 GORNJA RABGONA/BAP RAPNERSBURG 22.-25. SEPTEMBRA 2005 dBlavmcu film debate koncerti 4 gledišče šport worn “ ~ V Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu bo od danes pa do nedelje t. i. Špegl/Spiegel fest. Festival je nekakšen odgovor na sejem Sodobna vojska, ki bo natanko ob tem času na radgonskem sejmišču. Kot pravijo pri organizatorjih festivala, Mladinskemu društvu Grom iz Gornje Radgone, je namen sejma sklepanje morilskih poslov med vojskami, proizvajalci orožja in njegovimi preprodajalci. Prav tako pa naj bi šlo na tem sejmu za novačenje mladih, ki živijo brezperspektiven vsakdan v najrevnejši regiji, v slovensko vojsko, ki po njihovem mnenju brani domovino v Afganistanu in drugih protektoratih Imperija. »Festival je tako izraz nasprotovanja represiji, kontroli, razplamtevanju strahu in sovraštva, militarizaciji vsakdanjega življenja, kratenju socialnih pravic in je namenjen tistim, ki verjamejo, da so nenasilna orožja (knjiga, ples, pesem, pogovor ..) močnejša od tankov, bomb, pušk in topov,« še dodajajo organizatorji. V štirih dneh bodo tako potekale delavnice, kjer bodo med drugim pobarvali vojašnico, izdelovali transparente ter se pogovarjali o perspektivi mladih v Pomurju Zvrstili pa se bodo tudi brezplačni koncerti domačih in avstrijskih glasbenih skupin, filmske projekcije, filmski večeri, lutkovne predstave, športni dogodki in javne debate. C. K. Vaše pesmi Izgon Molle bedim, sedim v tvoji senci, gledam propad, konec je blizu, bliža se izgon, ta bo poslednji. Valerija Mura Tam v daljavi teče Mura, tiho v noč mi šepeta, glasna, mirna, spet sanjava, ob bregovih se igra. Ko posedaš ob bregovih, ko v njen tok se zastrmiš, zdi se, da kot pesem večna v valovih reke zaživiš. Njena pesem je neskončna, v vseh rodovih še živi, zdaj je mirna, Spet deroča, v sončnih žarkih se iskri. Njena pesem je kot sonce, pa čeprav kdaj potemni, v soncu solze, v soncu sreče vseh rodov, vseh naših dni. Je kot sreča v tvoji dlani, le ne vidiš, čutiš je, a ko usahne, ko utihne, vroče spet želiš si je. Daj jo pusti v miru teči, naj gre mirno svojo pot, saj življenje ti osreči, naj bo Mura ti v ponos. Jožef . za učenje« predstavili možnosti izobraževanja odraslih v Pomurju ^oraj tri tisoč mest v javno veljavnih programih V - Sl1"1''! SL i V mesecu oktobru že 3L Ifa t reden vseživljenjskega uče • °,de^lma namcn> seznaniti Muhj^nii in neformalnimi izobrazit^ lMj, a,n*za odrasle. V okviru tega a,,ia prireditev, imenovana X. S v n tokrat potekala že prej- S^ližnEwtOrih PokraHnske in štu-X^^ni Nlurska Sobota. 'T letu so organizatorji, Svetoval, ' a Sobota, k sodelovanju povabi- h izobraževalne organizacije iz celotne pomurske regije ki izvajajo programe za izobraževanje odraslih. ter nekatere druge, ki so pri tem posredno vključeni Tako so svoje programe predstavili: Srednja kmetijska šola Rakičan, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Izobraževalni center Rakičan, Višja ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Zavod za kulturo in izobra- zevanje ter ljudske univerze iz vseh štirih upravnih enot. Kot kaže, bodo imeli vsi zainteresirani tudi letos bogato izbiro. Tako je pri programu osnovne šole za odrasle, ki ga izvajajo vse štiri ljudske univerze pri nas, na voljo 314 mest. V nižjem poklicnem izobraževanju bo letos prostih 85 mest, v srednjem poklicnem pa kar 590. V srednje strokovno in tehnično izobraževanje se lahko vpiše 130 odraslih, v srednje poklicno in tehniško pa 345. V poklicnih tečajih je letos prostih 25 mest, v maturitetnih tečajih pa 90. V projektno učenje mladih (PUM) se bo lahko vključilo 24 kandidatov, v program usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU) pa 236, Bogata ponudba izobraževalnih organizacij v Pomurju je tudi pri tujih jezikih za odrasle, kjer sta na voljo 602 prosti mesti. Tukaj pa je še višješolsko izobraževanje, kjer je 255 prostih mest, ter visokošolsko izobraževanje, kjer je 205 prostih mest. Tako bodo imele pomurske izobraževalne organizacije v šolskem letu 2005/2006 v vseh veljavnih programih za odrasle 2911 prostih mest, C. K. 22, September 2005 - m« 24 DOBRO JE VEDETI Svet digitalnih tehnologij razkrivajo zdravilne skrivnosti www.pomurske-lekarne Mena odvisna od meseca rojstva Zi h Varno shranjevanje podatkov Vnetje dlesni ali gingivitis Kako za daljše obdobje varno shranimo podatke? Nihče nima definitivnega odgovora o najboljši metodi za shranjevanje digitalnih podatkov. Vendar pa lahko nekaj priporočil izboljša naše možnosti, da bomo imeli podatke zanesljivo shranjene na dosegu roke še za kar nekaj let. Najprej je treba izbrati ustrezen format zapisa podatkov. Formati, ki sc hitro spreminjajo, niso primerni za dolgoročno shranjevanje. Za datoteke uporabite formate, ki jih boste lahko odprli čez 20 ah več let. Najboljši kandidati so formati, ki jih mnogi uporabljajo in jih podpira največ programov. To so recimo datoteke BMP, TIFF, JPEG m DOC, HTML in TXT. Slika bo obdržala največ informacij, če jo shranimo v formatu TIFF. Za dodatno zaščito lahko uporabimo vsaj dva ali tri formate za shranjevanje ene datoteke. Priporočljivo je uporabljati enkrat zapisljive medije. Formati, ki jih izberete za shranjevanje datotek, so seveda nepomembni, če medij, na katerega shranite datoteke, postane neberljiv ali če po djetje neha izdelovati enote za branje. Razmišljati je treba vnaprej. Danes je precej podjetij, ki izdelujejo enote CD ali DVD. Zelo verjetno jih bo nekaj izdelovalo te enote še kar nekaj časa. Na drugi strani izdeluje enote ZIP in REV le podjetje Iomega. Če jih neha proizvajati, bo postal dostop do podatkov na teh medijih precej otežen. Trenutno je najbolje izbrati medije CD-R ali DVD+R Slabša izbira so večkrat zapisljivi mediji RW. Večkratna prepisljivost ni več prednost, če hočemo na njih shraniti nekaj za dolgotrajnejši arhiv. Še pomembnejše je, da so mediji RW manj obstojni kot mediji R. Ne uporabljajte programov za paketno zapisovanje. Programi Roxio Easy Media Creator ali Nero InCD omogočajo snemanje neposredno iz Windows Explorerja. Raje uporabite poseben program za zapisovanje (Nero Burning Rom, EasyMedia Creator Classic). Priporočljivo je tudi narediti kakšno kopijo več kot premalo - skupaj z uporabo različnih formatov zapisa. Pomembno je tudi shranjevanje medijev. Optični diski imajo najraje suho in hladno mesto izven sončne svetlobe. Dobro jih je tudi občasno preveriti. Vsakih nekaj let jih vzamemo iz arhiva, vstavimo v računalnik in preverimo, ali so še dovolj čitljivi. Hranjenje pomembnih podatkov je panoga, ki ji predvsem večje organizacije namenjajo precej pozornosti in sredstev. Svoje osebne arhive pa lahko kar precej dobro zaščitimo brez velikih investicij, če le upoštevamo fizične lastnosti medijev in vsaj malo predvidevamo dogajanje na trgu v prihodnosti. Dr. Matej Gomboši Zdrava dlesen ali gingiva je na dotik čvrsta in svetlo rožnate barve. Rdeča in nabrekla dlesen, ki zakrvavi ob dotiku, je znak vnetja ali gingivitisa. Vzroki Vnetje dlesni je najpogosteje posledica slabe ustne higiene. V ustih imamo veliko različnih mikroorganizmov, ki se lepijo na zobe in dlesen. Z vsakodnevnim vestnim in pravilnim čiščenjem zob bakterije odstranjujemo in s tem preprečimo nastanek mehkih zobnih oblog. Obloge najpogosteje najdemo v predelu poškodovanih plomb, ortodont-skih pripomočkov, protez, na robovih dlesni, v medzobnih prostorih... Obloge, ki so na zobeh več kot 72 ur, otrdijo v zobni kamen, katerega samo s ščet-kanjem ne moremo odstraniti. Vzrok za nastanek gingivitisa je lahko tudi pomanjkanje vitamina C (skorbut) in niacina. Nekatera zdravila (fenitoin - za preprečevanje epileptičnih napadov, ciklosporin - zavira imunski sistem; uporablja se pri ljudeh s presajenimi organi, kalcijevi antagonisti - zdravljenje povišanega krvnega tlaka, kontracepcijske tablete ..,) privedejo do povečane rasti dlesni, s čimer je oteženo odstranjevanje oblog in posledično se lahko pojavi gingivitis. Pazljivost je potrebna tudi ob hormonskih spremembah v telesu (nosečnost, menopavza, puberteta .„), sladkorni bolezni ... Stanje pa lahko poslabšajo tudi kajenje, stres, slaba prehrana, levkemija, aids... Vnetje dlesni lahko napreduje v globlja obzobna tkiva. Propadati začno tkiva, ki držijo zob v čeljusti; zobje se začno majati in izpadajo. Prisoten je tudi ustni zadah. Prav tako lahko nezdravljeno vnetje dlesni vpliva na sistemsko zdravje. Pri osebah, ki trpijo za gingivitisom, so pogostejše bolezni srca in ožilja (nekatere bakterije in vnetni me-diatorji, ki se sproščajo, so udeleženi pri nastanku ateroskleroze srčnih žil), nosečnici grozita prezgodnji porod in nižja teža novorojenčka (bakterije in en-dotoksini le-teh lahko s krvjo preidejo v plod), pljučna obolenja (aspiracija bakterij iz ustne votline in žrela). Preprečevanje in zdravljenje Najpomembnejša je pravilna ustna higiena, s čimer lahko preprečimo ali ustavimo nap redo- Zdravo uživanje hrane z domačega vrta Koruza - žitarica uporabna tudi kot zelenjava Koruza je zrnata hrana, ki izboljšuje imunske sposob- • nosti, zmanjša tveganja žara di različnih vrst raka, še posebej raka črevesja, dojk in prostate, ter varuje pred boleznimi ledvic, srea in krvnih žil. Koruza je edina žitarica, katere zrna so prej jedilna kot dozorijo, in ki se nezrela uporabljajo kot zelenjava. Koruzo so mnogi imenovali kar zlata hrana siromašnih. siromašnih slojev, je poleg pšenice najbolj razširjena žitarica. Izvor Koruza izvira s tropskih območij srednje in južne Amerike in je edina žitarica, za katero znanost še ni odkrila prednika v njeni naravni divji obliki. Okrog 7000-8000 let stari fosilni ostanki zrnc, storžev in listja so bili najdeni na območjih južno od današnjega Mexika. Iz svoje pradomovine je prišla koruza v Evropo šele ob koncu 15- stoletja. Prva semena koruze naj bi bil prinesel Kolumb s svojega drugega potovanja. V 16 stoletju se je koruza uporabljala v Evropi kot okrasna rastlina. Šele z začetkom 18. stoletja se je koruza v Evropi začela vzgajati kot žitarica. Koruza je žitarica, ki daje največji donos, tj. največ zrn na eno posejano zrno Poleg tega da je postala osnovna hrana Kaj vsebuje koruza? Rumena zrna koruze, v nasprotju z belimi zrni, vsebujejo večjo količino provitamina A, vitamina Bl, B2 in B6, biotina ali vitamina H, nikotinske kisline, pantotenske in folne kisline ter kalija, fosforja, magnezija, cinka in fluora. Ne glede na barvo vsebujejo zrna koruze mnogo ogljikovih hidratov, od tega največ škroba, beljakovin in masti, zaradi česar je koruza bogat vir biološko pomembnih sestavin. Najnovejša raziskovanja nu-tricionistov so pokazala, da samo ena porcija koruze vsebuje 30- do 90-krat več vitaminov iz skupine B, kot jih vsebuje 500 mg matičnega mlečka Čebel. sičena olja, vendar zmanjšuje tudi raven dobrega holesterola, zato nutricionisti priporočajo olivno olje. V ameriškem ljudskem zdravilstvu koruzo uporabljajo kot odvajalo in blago poživilo. Zdravilne lastnosti koruzne svile Rastlinska vlakna, ki so na vrhu ženskih cvetov, torej na storžih, so poznana kot koruzna svila ( Maydis stigmata). V tradicionalni kitajski medicini se koruzna svila že od 17. stoletja uporablja kot zdravilno sredstvo, medtem ko se je v Evropi začela Zdravilne lastnosti Z uživanjem koruze zmanjšujemo nevarnost nastanka že naštetih vrst raka ter bolezni srca in zob. Koruzno olje zmanjšuje raven skupnega holesterola v krvi uspešneje kot druga polinena- uporabljati šele v začetku prejšnjega stoletja. Poleg vitamina K, ki pospešuje zgoščevanje in tvorbo krvi, vsebuje koruzna svila še saponine, flavone, tanine, smole, sladkor, eterična olja, masno olje, alkaloide, salicilno kislino, fitoste-rin, encime ter kalijeve in kalcijeve soli. Zaradi zelo pestre kemijske sestave se koruzna svila uporablja v narodni medicini za zdravljenje mnogih bolezni. Zaradi tega, ker vsebuje različne encime, koruzna svila hitro izgublja zdravilne lastnosti. Mlado in sočno koruzno svilo je treba obrati, dokler klasi še niso popolnoma zreli, tj. dokler so še v fazi mlečne zrelosti. Obloge iz koruze Tople obloge iz koruzne moke na prsih pomagajo pri bronhitisu, astmi in tudi umirijo pljuča. Obloge iz koruzne moke in koruznega škroba pomagajo pri opeklinah, ekce-mih itd Martina Varga Preveč dela škoduje postavi Želite shujšati? Potem pazite, da se pri delu preveč ne utrudite. Čezmerno delo in nasploh naporen delavnik sta namreč glavna razloga, zaradi katerih sc po prihodu domov zvalimo na kavč in pojemo preveč, trdijo finski raziskovalci. Njihova študija je pokazala, da so tisti, ki na teden delajo več kot 40 ur, in nasploh ljudje, ki so po lastnih besedah na delovnem mestu preobremenjeni, bolj nagnjeni h kopičenju ijresežnth kilogramov. Kolikor se le da, poskrbite za to, da se pri delu ne boste preveč utrudili. Ob tem seveda ne pozabite na čedno gibanje. vanje bolezni. Ustno votlino je treba očistiti vsaj dvakrat na dan. Samo ščetkanje ni dovolj, uporabiti je treba zobno nitko in med-zobno oziroma interdentalno ščetko. Bolezni in stanja, ki lahko poslabšajo gingivitis, moramo zdraviti ali nadzorovati. Pomembna je tudi uravnotežena prehrana, obogatena z vitamini in minerali. Zaželeno je uživanje sadja, zelenjave in mleka, izogibati pa se je treba sladkarijam. Ob pomanjkanju vitamina C in niacina lahko primanjkljaj nadomestimo prav z uravnoteženo prehrano ali z uporabo vitaminskih dodatkov v obliki tablet. V lekarni so na voljo tudi številni pripravki, ki jih lahko dobite brez recepta: Ustne vode, ki delujejo antiseptično, protivnetno in lokalno protibolečinsko (Ta n turn verde, raztopina - benzidamonijev klorid, Curasept, raztopina 0,05% in 0,12% - klorheksidin, Dokmann parodent, raztopina - aluminijev amonijev sulfat dodekahidrat ih natrijev fluorid, Ustna voda Ga-lex - etanol, eterično olje poprove mete , Biodent, raztopina..,). Zobne paste, ki povečajo odpornost dlesni in pospešujejo obnavljanje tkiva dlesni (Parogencyl, Sensodyne, Parodontax, ki lahko imajo tudi dodatek fluora ...). Žajbelj, ki se uporablja za izpiranje in grgranje. Zavira nastanek vnetij in deluje antiseptično. Proapin, razpršilo in kapljice v alkoholni ali nealkoholni raztopini s propolisom, ki prav tako deluje protivnetno. Gengigel, gel, razpršilo in raztopina, ki vsebuje hialuron-sko kislino in se uporablja za zdravljenje in preprečevanje bolezni dlesni in obzobnih tkiv. Ne smemo pa pozabiti na kontrolne preglede pri zobozdravniku, ki bo znal najbolje oceniti stanje in svetovati, kako ohraniti lepe in zdrave dlesni1 Da ne boste v zadregi, ko bi morali podariti nasmeh’ Polonca Fiala, mag. farm. Slab zrak in nizek tlak Zrak v letalih je zelo slab in temu primerno je ponavadi tudi naše razpoloženje. Izsušeno grlo, pritisk v glavi in otekle noge so običajne težave, s katerimi se srečamo med daljšim poletom. Krivca za to sta dva: dolgo sedenje na majhnem prostoru in neprijetna klima Zrak v letalu vsebuje visok Mesec, v katerem se rodim običajno povezujemo s' ’ skopskim znamenjem, itakH" ski znanshenikipa ugota^-P da pri ženskah določa mk -stop r lenopavze Raziskovalci z univerze deni so namreč ugotovili mena v povprečju naihOT pojavi pri ženskah, rojenA^' ca, medtem ko pri tistih, nic' nih oktobra, načeloman ■' poldrugo leto pozneje Vf®' kavi je sodelovalo 3 001'!j jank. Rezultati podpiraj ' 'j da okoljski dejavniki voni vplivajo na življenje'1 r ka v poznejših letih vajo, da temperaturi ® količina sončnih zart'"'’l1' ta na razvoj zarodka v®jt" nem telesu - pri zenskat j kremo na število jai«c-govo poznejše reproduk1'*' življenje, vendar razi * je tako, ne vedo, kot je mogoče, da se p" mesecem rojstva in IU'F' mene pri ženskah po ’" spreminja glede ni izmenjevanje letnih tJ’1’ Kako shajati z - Ambivalentni zročajo stres, ljudje, k ' nas vznemirljiv vpim P ševno bolj izčrpajo prijateljica, na katcrnl*^ morete opreti, dobet^, muhast šef, ali pa । ^Et vam sprva simpatič^L psihičnem pogled1 dujejo kot ljudje. D sporno antipatični • raziskava u^^S Young v Utah« $ vose je po oplu ’j f pomemben d vezanega z medčl'-^4 nosi. Zato pripon n' • p odnos vzpostaviti * .jjA katerih ne vemo,'/ j riti V pogovoru 2" '' t treba izogibati 11 “■ mam, ne prosim1-' in zavedajmo*0' , j' dvidljivi. Če rih okoliščinah',u" -1W"’ vek še posebej rfi’1'®’1 že s tem laže pro1' Kh vo vedenje in zni*”'' vam ga povzroča roi na roi ih *1 »it iti: h leji pit (Of pts *6 tig * h d S 'V s Si . H 1 * h s ■ JMU1J4. MUK ¥ iLUHU ¥Ok,MUJI. VUHJJt ■ odstotek ogljikovega dioksida, ki ga potniki izdihajo- ^jjm , tljivih lahko pride celo do kolapsa krvnega o Mok* , .-m... tlaka (vpovprečju je enak zračnemu tlaku na viši^1', v sprejme naš organizem od pet do šest odstotkov ši pa je zrak v letalih, ki med poleti pristajajo v F ki zahtevajo razkuževanje letala s sredstvi za Čiteljev bakterij med postankom na njihovem leta-° pij'' ,j Potovanje z letalom si lahko olajšamo tako, J®11' sicer najmanj dvakrat toliko kor ponavadi. To pon11 ' , 1 1,5 dl tekočine, najbolje vode ah soka. Pred magajo razpršila za nos z raztopino kuhinjske m’11 tudi preproste vaje (miganje s prsti rok tn nog, "-L ščanje mišic, kroženje z glavo, dvigan je in *f,u c‘ bodo pospešile prekrvitev. Ker je v letalih pona’ odveč, če bomo imeli s seboj dodatne nogavice m S % S POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ FROH Murska Sobota, Ulica arh. .Norah* 2 h- , zbira prostovoljne prispevke občanov in pri Novi Ljubljanski banki: 02340-#0f^i-1' ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJ' 11 Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 S VESTNIK-22. september 2005 DOBRO JE VEDETI 25 a Jtoženje potrošnikov lA no- iio v Ho-1st lit Bt * 'f if ao. JV r iii Ut er or •F It j* b fr K f Reklamacija poročnega Prstana je v začetku julija v zlatarni na-rr DOrr,čna prstana, Zenski je bil na 1 s Šestimi briljanti. Ko ju je pred po-fen tekat. je ugotovil, da je v žen- Prstanu samo 5 briljantov. st^0/3^^ Pojasnilo, so mu povedali, da Ur »Zmotil« in namesto enega briljanta i^. malo težji prstan, da pa je sicer cena anka na to ni pristala, saj je naročila in Mii Prstan s šestimi briljanti in ne za hk-gk3 S briljanti Zahteval je, da mu vr-manJkajoči briljant, pa niso hoteli, i bil prstan zato težji. Po dolgotrajnem tjanju so se dogovorili, da bodo izdelali htan Jn P" Porodi sta si z ženo premislila in ..... nU,J želela več zamenjati, saj je bil po-rtf (j« terkvi, m če bi ga zamenjala, ne bi bil tbh Zanima ga, ali lahko uveljavlja '' kuPn*ne' saj ni dobil tistega, kar je fUj. ' tod' Plačal V telefonskem pogovoru jntl .^Pod povedal, da prstana s šestimi bri' D*50 izdelali, kar pomeni, da dodatnih ^7nt k10' nnj svetujemo, da se z zla- Javori oz. zahteva delno vračilo kupni-*/'7™ tako ena od možnosti, ki jo ima Stranka nas je obvestila, da mu je Dj?*/r vmila denar tako, kot je zahteval. čas pisarne v M. Soboti: tele-v P°nedeljek, torek, sredo in L/'11 9 do 14. ure, osebno svetovanje v V ln sredo od 9. do 14. ure, v petek l|L^VetOvanje po predhodnem naročilu. V? 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg ’-P-p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP l I i je vir zdravja i* 00 v zen |,n'* dobro razpoloženimi imajo ^nijl- ' ** odstotkov več možnosti, da ptyavh/^diabetes, je pokazala raziska-&iur /j " J1 časopisu Diabetes Čare ^obht. ° °P°zarjajo» da naj se ženske ne %bje 'atl travnika, če njihovo depresivno S6 izkopa.' °d dveh tednov. S pravoča-■ „ ranjeni razpoloženja boste obdržali Ku,nwo. ^it? nasvet strokovnjakov: po- Q°bro razpoloženje. Sega rt r’ l K ^ia 8 '*din %(. ,ro*nik s kodrolistno , lo In avokadom :K 3Va kod endivije, 1 avokado, ; Žlici ^Pinjonov, 2 žici limoninega V^MkaJ^ičnega kisa, sol, poper, šče-3 4 ^’Ce sezamove8a olja, 100 8 " °Percmo in damo na cedilo, da % '' "a Pni' olupimo, prerežemo po ^,'"’*11,., 1''11" in odstranimo koščico. Nato ■■ " da llt ‘ ^nein pokapljamo z limoninim K $ampinjone operemo, nare- L^-jm, J^Oe in jih prav tako pokapljamo jCjSl-i; Sezamovo olje, sol, poper in sladkor :kidi. 7"' ^tne 1'StC naložimo na krož-'>' $amPinjone prav tako lepo dekora-"'C ZraVen solatnih listov. Sir narežemo > st '' potresemo P° solatnih listih ter Upa) prelijemo z dresingom. “Ijja na lu^a s krompirjem 2 pora, I čebula, 2 korenih *Ur^ iuhe’ žlička soli, noževa tQl>ti0 2 žlici sladke smetane, 2 rezanega drobnjaka Medgeneracijsko sporazumevanje »Brez nuje se še čevelj ne obuje« Tako pravi v praksi neštetokrat potrjen slovenski pregovor. V človeškem življenju nič ne pade samo z neba. Če govorimo o imetju, nam je to kristalno jasno; na področju kakovosti osebnega življenja in medčloveških odnosov pa je danes precej razširjena zmota. da se bo vse dobro zgodilo samo po sebi. Pa se ne bo. Svoje poklicno delo znamo spontano opravljati, če smo se ga zavestno dobro naučili in se v njem trajno izpopolnjevali v mladosti in srednjih letih Prav tako se bo spontano odvijalo kakovostno človeško življenje v starosti, če se bomo nanj pripravili tako, kakor se moramo na vsako naslednje življenjsko obdobje pripraviti že v prejšnjem. - Na rojstvo, otroštvo in mladost prve generacije se pripravljajo starši - Otroštvo in mladost sta čas priprave na kakovostna srednja leta. - Srednja leta življenja pa so čas priprave na kakovostno starost. In kaj pravzaprav je to tolikokrat omenjano tretje življenjsko obdobje? Ta zadnja tretjina življenja vsekakor ni namenjena ne urjenju v storilnosti ne v spretnosti, ampak v kvaliteti, vsebini življenja. Zmota naše civilizacije je, da je tretja tretjina življenja manj vredna, o čemer priča tista znana jugoslovanska popevka -Bolje biti pijan nego star.« V mladosti je razvojno obdobje človeka od spočetja do samostojnosti, Glavna naloga mladostnega obdobja je zdrava rast in temeljno učenje za življenje, da oboje zraste v zmožnost za lastno samostojno družino in delo. V naših civilizacijskih razmerah se to obdobje podaljšuje Krompir olupimo, operemo in narežemo na kocke. Por po dolgem prerežemo in temeljito operemo ter narežemo na koščke. Čebulo olupimo in narežemo na kolobarje. Korenček operemo, ostrgamo in narežemo na kolobarje. Zelenjavo damo v lonec skupaj z vodo ali kurjo juho, posolimo, popramo in pokrito kuhamo pri srednji temperaturi približno 40 minut. Kuhano zelenjavo pretlačimo ali zmeljemo s paličnim mešalnikom in še enkrat segrejemo, dodamo smetano in premešamo. Juhonalijemov krožnike in potresemo z drobnjakom. Piščančja rolada z ohrovtom 600 g piščančjih prsi, 1 majhna glava ohrovta, 100 g kuhane šunke, narezane na kocke in malo prepražene, sol, poper, peteršilj, mleta kumina, 1 majhna svinjska mrežica, E1 perutninske omake, 1 žlica konjaka Iz piščančjih prsi narežemo 4 zrezke, ki jih preko folije rahlo potolčemo. Zrezke solimo in popramo Ohrovtove liste očistimo, operemo in v slani vodi za kratek čas prevremo. Liste vzamemo iz vroče vode in jih takoj namočimo v zelo hladno vodo, da obdržijo lepo zeleno barvo. Ohlajene narežemo na rezance, solimo, popramo, dodamo mleto kumino, šunkine kocke, sesekljan peteršilj in vse skupaj premešamo. Maso namažemo na piščančje zrezke, zvijemo v roiado, zavijemo v mrežico, solimo, popramo in v segreti pečici pečemo približno 10-15 minut. Med pečenjem roiado enkrat obrnemo. Gotove rolade poševno narežemo in jih ponudimo $ perutninsko omako. Testeninski kroketi 60 g širokih rezancev, 60 špinačnih rezancev, 100 g skute, 2 dl mleka, 40 g moke, 40 g in je meja že prešla petindvajseto leto. Srednja leta je obdobje, ko ljudje rodijo in vzgojijo svoje potomstvo naslednje generacije in delajo za preživetje sebe, mlade in stare generacije. Dandanes to obdobje v glavnem sovpada s službenimi leti do redne upokojitve. Starost pa je obdobje, ko človek dozori do polne Človeške uresničitve. Skrb za materialni razvoj prepušča naslednji generaciji, njemu pa se z upokojitvijo pojavi nova kakovost svobode in življenjskih možnosti za dejavno življenje, ki ni manj razgibano in polno kakor v srednjih letih, pač pa bolj sproščeno in izbrano v skladu z osebnimi potrebami, sposobnostmi, okoliščinami Meje med posameznimi obdobji življenja so bile v zgodovini odvisne tudi od socialnega razreda in položaja ljudi. Čim nižji socialni položaj je nekdo imel, tem prej in bolj trdo je mora! začeti delati za svoje preživljanje in tem dlje v stara leta s tem nadaljevati (pastirice in pe-stme v slovenski preteklosti). To seveda velja tudi danes, če pomislimo na možnosti šolanja in dopolnilnih dejavnosti današnjih otrok nižjega sloja. Zanimivo je dejstvo, da so višji sloji svojo starost od nekdaj skušali odlagati na poznejša leta in da se je v današnjem razvitem svetu to »odlaganje starosti - stopnjevalo vse do njenega zanikanja v obliki tabuja Tatjana Drexler Negativni ioni povečujejo zbranost Šolarji imajo iz leta v leto več obveznosti, ki so jim težko kos, če imajo težave z zbranostjo. Na zbranost vpliva marsikaj, od zadostne količine spanja in ustrezne prehrane do primerne fizične aktivnosti, pomembno pa je tudi, da odstranimo moteče dejavnike. A mnogi dijaki se še vedno pritožujejo, da se ne morejo zbrati. Na inštitutu v Milanu so z raziskavo ugotovili, da negativni ioni povečajo zbranost pri delu in učenju tudi do 30 odstotkov. Zakaj? Ko pridejo prek pljučnih mešičkov v kri, znižajo raven serotonina H5, nevrohormo-na, ki nastaja ob stresu. Zato se oseba umiri in laže zbere. Dve skupini dijakov so spremljali celo obdobje šolanja. Dijaki, ki so jim v šoli in doma z ionizatorji dovajali negativne ione, so imeli v povprečju boljši učni uspeh kot dijaki, ki jim negativnih ionov niso dovajali. Vpliv ionizacije na storilnost delavcev so opazovati tudi v podjetjih, kjer so se predvsem zaposleni, ki so sedeli ob strojih, pritoževali nad pomanjkanjem zbranosti zaradi »ubijajoče« enoličnosti dela in ponavljajočih se gibov. Od dovajanju negativnih ionov in uvedbi kratkih odmorov za razgibavanje se je njihova storilnost povečala za 20 od- masla, 1 jajce, sol, 2 žlici ostre moke, 2 jajci, maščoba za cvrenje Rezance skuhamo v slani vodi, odcedimo in nekoliko pokapljamo z oljem, da se ne sprimejo, ter ohladimo. Na maslu prepražimo moko, da malo zadiši, zalijemo z mlekom, dobro prekuhamo, solimo in nato malo ohladimo Dodamo rezance, skuto in jajce ter premešamo. Gotovo maso razporedimo v naoljen pekač približno 2 cm na debelo in ohladimo. Ohlajeno maso narežemo na manjše kose, povaljamo v ostri moki in stepenih jajcih ter ocvremo v ponvi z malo olja. Ocvrte krokete vzamemo iz olja in jih položimo na vpojni papir, da se maščoba odcedi, in jih ponudimo vroče kot prilogo. Čokoladne tortice 80 g čokolade, 180 g mandarin, 125 g masla, 110 g sladkorja, 3 jajca, ščepec zmletih nageljnovih žbic, 2 žlici pomarančnega likerja, 125 g moke, 2 žlici pecilnega praška, 200 g čokoladnega preliva, 20 čokoladnih lističev za dekoracijo, pribl. 20 papirnatih modelčkov s premerom 7 cm Čokolado stopimo in ohladimo. Pečico segrejemo na 175 °C. Maslo penasto razmešamo in dodamo sladkor ter stopljeno čokolado. Pridamo jajca, zmlete nageljnove žbice in pomarančni liker Zmes kremasto stepemo. Moki dodamo pecilni prašek in vgnetemo v zmes. Testo nadevamo ali nabrizgamo v papirnate modelčke in tortice obložimo s krhlji mandarin. V vroči pečici pečemo približno 40 minut. Pečene tortice pustimo, da se ohladijo. Na vodni kopeli stopimo čokoladni preliv. Na sredo vsake tortice damo žlico preliva in pustimo, da se razleze. Na koncu tortice dekoriramo s čokoladnimi listi ali čokoladnimi ostružki. Besede mode Vijoličasta jesen Vijoličasta je barva bistrine in premišljene akcije, strasti in razuma, ljubezni in modrosti. Težke besede torej, ki ponavadi potrebujejo dobro ravnotežje. Prav zato vijoličasta ni enostavna barva; pri kombiniranju je potrebna zares prava mera. Jesenske modne barve jo vključujejo z dobro mero čokoladno rjave, zelene, sive ter črne in kamnito bele. V barvnem krogu spada vijoličasta v sekundarni krog skupaj z zeleno in oranžno. Sestavljena je iz enakih delov rdeče in modre, zato simbolizira zmernost v najširšem pomenu besede. V naravi je bolj redka, zato je mogoče prav zaradi tega cenjena. V kombinaciji z naravnimi odtenki pride bolj do izraza. Na življenjskem obzorju je vijoličasto nasproti zelenega, torej ne pomeni pomladnega prehoda iz smrti v življenje (evolucije), temveč jesenski prehod iz življenja v smrt (invo-lucijo). Vsekakor je povezana s skrivnostjo. Zahod jo je sprejel tudi za barvo žalovanja ali polovičnega žalovanja, kar gre razumeti kot plod katoliškega razvoja Kot simbol spokojnosti je tudi škofovo vijoličasto oblačilo. Kar pomeni pri nas črno, je tam daleč stran belo In tako je tudi z vijoličasto barvo. Če je v Evropi v splošnem povezana z duhovnostjo in skrivnostnostjo, na Daljnem vzhodu to vsekakor ni. Tam izredno prefinjeno razlagajo prehod iz rdečega v vijoličasto, ki je povezano z mesenostjo Vijoličasta luč (svetloba) naj bi vzpodbujala ženske spolne žleze, medtem ko rdeča stimulira moške žleze 3:1 Ne gre za športni rezultat, temveč za splošno razmerje med vijoličasto in komplementarno rumeno. To razmerje je lahko tudi vodilo pri oblačenju. Nikar se ne oblecimo od glave do pet v vijoličasto. Kombinirajmo jo po principu manj je več. Če smo oblečeni v rumeno ali svetlostno podoben okrasti odtenek, naj bo vijoličasta le majhen modni dodatek ali največ polprosojna jopica. Mnogo udobneje se bomo počutili, če bomo vijoličasto kombinirali z zemeljskimi odtenki; takrat je lahko vijoličasti del bistveno večji. Ne pozabimo, da je vijoličasta lahko tudi izredno lepa kravata, ki doda pravo mero svežine vsakemu moškemu, ki stopa v korak s časom. Tatjana Kalamar Morales Trenutek za zdravo prehrano Brez uravnotežene in zdrave prehrane ni dolgoročnega uspeha pri hujšanju Priznani nemški profesor dr. Wolfram Domschke ponuja nekaj nasvetov za smotrno in zdravo prehrano: - Uživajte čim več polnovrednih živil, kot so sadje, zelenjava in druga sveža živila. - Jejte, kar vam prija, a malo manj, kot bi vam prijalo. - Veselite se dobre hrane, ki vam gre v slast. - Uživajte pestro in raznoliko hrano (ne odpovejte se koristnim živilom). - Vsak dan pojejte skodelico polnovrednih žit. - Vsak dan popijte dva do tri litre tekočin. - Jejte počasi in zbrano, vsak grižljaj prežvečite 20- do 30-krat. - Kalorično hrano uživajte dopoldne in zgodaj popoldne, kasneje je čas za manj kalorično. 26 OGLASI 22. september 2005 - VESTNIK Potovanje, dolgo 80 let Mura! reka, bitja in svetovi, duša in podoba človeka! In v teh svetovih za človeka živi moda; ta stara gospa, ki ji zaton napovedujejo le črno-belo misleči. Ona se ne da. Živi svoje sanje - Zanjo in Zanj. Mura torej - Začetki pridnih prstov Murinih 80 let je pojem za kakovost, eleganco, udobje in modnost in zasluga gre njenim sposobnim, pridnim in vztrajnim ljudem. Rojstvo Cvetičeve šivalnice perila leta 1925 je bil odločilen korak za srce Prekmurja, Mursko Soboto. Po širjenju njegove konfekcijske dejavnosti je po sedmih letih delo steklo tudi v Šiftarjevi delavnici. S pomočjo spretnih prstov prekmurskih žena sta oba obrata že do začetka vojne prerasla v tovarni. Zaposlenih je bilo že okoli 500 delavk. Pridnost in vztrajnost nista prenehali niti med vojno, zato so rezultati združevanja po njej obrodili sadove: nastala Je Tovarna oblačil in perila Mura. Po reki, duši Prekmurja. Štefan Smej je v knjigi Mura napisal: »Kar se tako začne, ne more drugače teči. Ko reka vstopa v pokrajino, vstopa vanjo tok duše. Kar je zgoraj šesvetlenje rudnin in mineralov, kije bilo izlizano iz zemeljske teme, je spodaj že arhetip. V oblikah reke se tukaj kaže menjavanje oblik duše...«Metamorfozam je sledila tudi podjetniška Mura. Želje in potrebe trga Tižno naravnano podjetje postane v 90. letih prejšnjega stoletja kos družbenim spremembam. Treba je bilo slediti slovenskim kupcem in njihovim zahtevam terse spopasti z izzivi na novih ciljnih trgih. S svojim izbranim okusom je tako začelo graditi svojo dolgoročno strategijo na lastnih visoko kakovostnih blagovnih znamkah ter na iskanju novih tržnih možnosti in utiranju novih prodajnih poti. Leto 1996 je bilo zaznamovano s prvo lastno prodajalno v WTC-ju v Ljubljani, istočasno je nastajala franšizna mreža prodajaln Mura. Da gre kakovost z roko v roki z znanjem, potrjuje tudi vanju, Z uvedbo korporativne blagovne znamke Mura seje spremenila arhitektura blagovnih znamk. Leta 2002 je dobila novega predsednika uprave, g. Boruta Meha. Prenovljena uprava je stopila na pot prestrukturiranja. Proizvodni del M ure je prehajal v storitve kompleksnega proizvodnega inženiringa. Na oodročju lastnih blagovnih znamk je sledil razvoj mednarodnega trženja, ki je temeljil na ustanavljanju odvisnih družb in poslovnih povezavah z zastopniki in agenti v tujini, medtem ko je domači trg že pred nekaj leti dosegel fazo zrelosti. Letos je bilo ustanovljeno hčerinsko va, da si vsak, ne glede na svoj izvor, lat' gradi svoj stil. Murin »gvant« za naše hčere in sinove Nenehen ustvarjalni proces je nujnos^11 lepota današnjega sveta Začetek in 1*l: težko definirati, čeprav modne reviles^ fotografije dokumentirajo in mediji glavi se misli prehitevajo, zato stav' -1/ trebna le klasičen prazen list papirja1'1 Tk, ki miselni tok usmerjata, tako postanejo vidnejše. RerjlWL1 očiten, je vredno spustiti v ■ vitlih P'® V smeri Murine ekspanzije Petdeseta leta so pomenila za Muro prehod v tehnološko sodobno opremljeno podjetje s širšim proizvodnim programom in strokovno usposobljenimi delavci. Tovarni perila seje v 60. letih prejšnjega stoletja pridružila Tovarna oblačil, kjer so šivali moško konfekcijo. Leta 1961 je bila izvedena postopna selitev proizvodnih obratov v industrijsko cono. V 70. letih pa je bila ustanovljena Tovarna ženskih oblačil. Kot zadnja je nastala Tovarna ženskih plaščev, odpirati so sezačeli še specializirani obrati v Ljutomeru, Gornjih Petrovcih in Gornji Radgoni. Z ekspanzijo v 60. letih je bila Mura že informacijsko podprto podjetje. Leta 1969 je bil kupljen računalnik IBM. V smeri Murine prepoznavnosti Marljiva mentaliteta Murinih ljudi in utrip modnega sveta se začneta ujemati. Verjetno je eno od drugega jemalo tisto najboljše, da so bili storjeni prvi koraki v svet trženja v 60. letih prejšnjega stoletja. Nastal je prvi propagandni film Skozi uho šivanke. Prvi katalogi so bili rezultat večje prepoznavnosti na jugoslovanskem ttgu. Slogan Iz Mure z ljubeznijo je lajal pečal čedalje širšemu krogu potrošnikov. Identiteta je postajala vidnejša. Od leta 1975 do leta 1979 se z diferencirano ponudbo začnejo ponujati mini kolekcije z oznakami 100M, Svileni M ipd. Znamka Mura-list je bila rojena v prvi polovici 80. let. Kakovostno ponudbo je osvežila in ji dala več dinamike. Pred petindvajsetimi leti je Mura začela razvijati sistem lastnih blagovnih znamk. Na osnovi tržnih raziskav so se rodile tri blagovne znamke: LeOna, J. G. Camiolusin Mura. Tako so se potrebe po prestižu, klasični eleganci, ekskluzivnosti in modnosti približale ženskam in moškim, navdušencem mode in klasike. <1 pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Kot reka, ki teče vedno nova, seje tudi Mura odpirala novim svetovom. Svoje znanje je posredovala naročnikom iz Egipta in Rusije. Na prelomu tisočletja Na prelomu tisočletja moda ni postala vesoljska dama, kot si jo je morda vsak od nas predstavljal pred dvajsetimi leti, temveč se je spogledovala z naravnimi tkaninami in organskimi oblikami. Individualizem in potrošnikova vedno večja ozaveščenost na eni strani in sledenje hitremu koraku vsakdanjika na drugi, sta narekovala dinamiko v obliko- podjetje Mura EHM - Evropska hiša mode, ki izvaja vse poslovne aktivnosti, povezane z razvojem in trženjem blagovne znamke Mura spodznamkami LeOna.J.G.Camiolus, Mura ine.mura. Mura je torej postala skupina podjetij, ki upravlja vrsto blagovnih znamk; tukaj so Mura s podznamkami ter znamke Carla Degen, Cavelli, Palatini in Classic. Letno se izdela dva milijona kosov oblačil in predela 9 milijonov kvadratnih metrov osnovne tkanine. Murina prodajna mreža obsega 62 prodajnih mestih po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji, Črni gori, Ukrajini, Madžarski, Rusiji in Poljski. Mura si prizade- strokovnjakom, ki v timskem uw-« rijo zamisel. Izdelek, ki ga združimo ® in postane najboljše na njem, osU' lutni zmagovalec, katerega ime ne pozabita hitro. »Veste, všeč mr j01^. vilka mi je kot ulita,« je več kot na? ke. Svoje stranke cenimo, obve»® novostih ter popeljemo v svetuj ta Od lanskega leta lahko kupuje)1’ kartico prestiža. Njihove želje in P1^ naše vodilo pri oblikovanju, k'se ‘ združuje s kakovostjo in akluJ,r Murina obleka naj boža tudi dUSl' ših hčera in sinov. * ■ JL §9 ugodn^ponudbe creator SteooOsi? Plese 1, Murska Sobota PRIREDITVE V SEPTEMBRU 2005 Nova Kreditna banka Maribor "^.Nova KBMdd Sobote. 24. septamber.ob_9.30 u" MERCATORJEVA NAJ MAJČKA Podružnica Pomurje - LLT od ponedeljka, 2A. septembra, posluje v sodobno urejenih prostorih v srediicu mesta v Kocljevi ulici II v Murski Soboti. Celovito bančno ponudbo za občane, podje^a in zasebnike dopolnjujemo s storitvami borzneg posredni^va, možnostmi sklepanja življenjskih in turističnih zavarovanj;ter pristopa k vzajemnim skladom KBM Infonda. O^he^Mvoribve do 31. oktobra 2005 obe idnosti Atraktivna promocijska nagradna akcija se nadaljuje. Poiščite^RR kuponček v Mercator Centru^e^Bj Murska Sobota in se potegujte za simpatične in praktične nagrade. v katerih boste uživali v družbi Mercatorjeve Naj Majčke. Pa pridite držat pesti za = svoj kuponček, da bo sreča res sedla v vaše naročje Za dobro vzdušje bo poskrbel glasbeni gost in brhke plesalke. Srečanje Prosečank in Prosečanov s Za korohente Paket zvestobe; • brezplačen pristop k Moneti plačevanju z mobitelom ♦ identifikacijska kartica za elektronsko bančništvo Banfc@Net po polovični ceni V podarjamo enoletno članarino za eno od plačilnih kartic Activa, Activa MasterCard ali Visa ♦ višje obrestne mere za depozite * ob najemu stanovanjskega kredita bomo obračunali te polovico stroškov odobritve kredita Vabljen il Ti Mercator . ■ ■ jzjja/ Da, prav ste prebrali. Tako srečanje so si omislili nekateri vaščani Prosečke vasi. Tisti, ki ne veste, kje je to, naj vam povem, da je to prav prijetna gorička vasica, ujeta med vasi Mačkovci, Kovačeve! in Poznanovci. Vas je v preteklosti štela več hiš in prebivalcev, a so v želji, poiskati boljši kruh, prebivalci odšli v razne kraje Slovenije in tudi v tujino, pot jih je zapeljala tudi čez lužo. Vabilo za to srečanje nam je obudilo stare spomine, saj spomini na otroštvo in mladost premagajo vse ovire. Tako se je od 90 vabljenih srečanja udeležilo kar 34 »zdomcev«, večinoma z zakonskimi partnerji in otroki ali vnuki, ter številni domačini. Kakšni občutki so nas obšli, vemo le tisti, ki smo zapustili svojo rojstno vas, zato smo radi pri- Občane ob prenosu transakcijskega računa čaka Paket dobrodošlice! Poslujemo vsak delavnik med 9. in 16. uro, naša telefonska Številka je 02/530 47 80. Nova KBM d.d., Podružnica Pomurje - LLT AVSTRIJA - ODKUPOVALEC KLAVNE ŽIVINE ODKUPUJE SPITANE KRAVE ZA ZAKOL. Plačilo takoj, takojšen prevzem, zagotovljena klavna premija. Informacije po telefonu: 02 757 11 91 Franz A. Kogler trgovanje z živino, odkup debelih težkih krav in bikov prvega razreda, odkup po zagotovljeni najvišji dnevni ceni odkupa Aichberg 120, 8552 Eibiswald tel./faks: 0043 34 66/43 503, GSM: 0043/664/46 46 280 l;!#’ šli. V spominsko si jo omislili, sm° * ,p ■ podpisovali. Najst^ ppp^, valkJ |e pri 1^?' tudi rojstno lecvleto 1919 živi že vrsto led ) , vnuk in srečaj sela, prav tako u- ^,1^^ nikov. Kar nekaj ' j^ prišlo iz Maribo-1 .„ , Škofje Loke, ' - ,■ i Koroškem, Avsf1^ nas živi v raznih S' in Murski So^<’tl.I.||gin1^ vdušenje je la zal Anton Bokan ■ j je moral zapusti0 ‘l . TERME PRI PADOVI ZA KNJIGE TAT ZVEZDANA MLAKAR GLAVNO MESTO SOSEDNJE DRŽAVE NEKDANJI JAPONSKI PREMIER (HA JATO) PLANOTA NAD VIPAVSKO DOLINO OTOK PRED ŠIBENIKOM NOŽ ZA REZANJE TRTE UŽIVALEC MAMIL KRILO (POBOV.) MAKEDONSKO KOLO STARA MAMA PREBIVALKA IRSKE REKA V VZHODNI TURČIJI HLADEN LETNI ČAS SNOW TESTU TENORIST CARRERAS PRIPADNIK RUSKI KMEČKE STRANKE OBŽALOVANJE ORGAN VIDA KRAJ V OBČIN! TIŠINA DRAGO OCVIRK GRŠKI OTOK V KIKLADIH ANTON KOROŠEC PISATELJICA VAŠTE NORVEŠKI SMUČAR KJUS VELIK NERED DEJAVNIK, POVIR OČI TEU bočili so se Tj J4" wr se na območju UE M Sobota poročili in ob tem dovolili - , obveščanja: Franc Barbarič iz Polane in Mateja Kose-Christian Danner in Monika Midler iz Nemčije, Franc 1' Jr R JH| ^emec iz Beltinec,"Benjamin Žižek in Antonija Cigan iz s^l£ iz Murske Sobote in Anita Čontala iz Sebeborec, . 1 Brekovice in Lidija Lipič iz Tešanovec, Dušan Virag iz Jlij, "‘'’m Bernarda Gabor iz Tropovec, Dragan Bjelanovič in , Sve"' J? ^OTec, Mirko Vukanič iz Lendave in Monika Andreč iz .. 'r‘ hkij Ružič iz Bakovec in Sandra Buzeti iz Bakovec, Andrej ' bll°na Hoheger iz Bakovec, Leon Škalič in Marinela Šimon In tC' k31*0 CoP°’iz 'n MihaeUŠeruga iz Bakovec. ^’^fočencem čestita in želi vse najboljše na živ- Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag Branislava Belovrč, 2. nagrada knjiga Bougžegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 30, septembra 2005. Rešitev: Ime In priimek: Naslov: Nagrajenci Vestnikove križanke Rešitve križanke: MARIJA KERČMAR, ŽENAVUE, GORNJI PETROCI 1. nagrada: KNJIGA Lahko jem, mag. Branislava Belovič Brigita Abraham, Hodoš 31,9205 Hodoš 2. nagrada: KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar Neisha Štrakl, Jakobovo naselje 20,9000 M. Sobota 3.-7. nagrada Vestnikova majica Ludvik Zupanec, Globoka 43 a, 9240 Ljutomer Erika Hirci, Gradnikova 131, 4240 Radovljica Janez Kovač, Petanjci 18 a, 9251 Tišina Terezija Kocbek, Videm 33, 9244 Sv. Jurij Olga Farkaš, Ravenska 28 b, 9231 Beltinci n B 1^0^ ONA: Ne smete se več navezovati na ose-j bo, ki vam je že dalj časa všeč, saj vas želi Sj L, " izkoristiti in zavreči. Raje se obrnite na ne koder pričakujete kakšne kon-Vsekakor imate prav lepe možnosti. fS Weij6"1' kaJ čakate, in zato naj vam vaše iff ram" rj'e ne bo žal- Včasih je najbolje pustiti stva-zatoda gredo sv°j°poti ker "'m316 kaJ ^J^Jahko veliko pridobite. Ohranite mirno kri! Vi i ONA: Če boste hoteli uspeti, se bo treba kar V L Precej potruditi, dasiravno vam te stvari ne dišijo preveč. Delo sicer ni vaša močnejša B *n'*ar boste na koncu opazili, da ste na neki 3 MvjCel0,‘h'a" ON: Nikar ne iščite dlake v jajcu, saj xl odločitvah popolnoma nezmotljivi. B raj« pogovoriti in rešitev se bo pokazala 3 Pa2ite na Presenečenje, ki se vam pripravlja. M ONA: Sistematično boste začeli izločevati 3 L j Tožne vzroke za neuspeh na poslovnem '3 ^Pak fdditiilu in kaj kmalu boste uspeli najti ^ieja ' r'tem varri b0 Pomagal nekdo, ki vam za-> ba. na © * Pogosto priskoči na pomoč. ON: Ose-w hrj)ei. loku mm, računali, vam bo obrnila Jj Nti^ " '-r »Mit v položaju, ki vam ga ne bo TS na Vendar nikar ne obupujte, saj vam bo jS Poskočil sta ri prijatelj. ^NA: Vaši interesi se bodo križali z interesi Prijatelja, za katerega se vam že kar nekaj Vi .^jSr Casa ogreva srce. Poskusite skleniti kom-'^dort aOs'°';nem področju, saj se vam bodo IS Ojj. °hra tudi ljubezenske možnosti. I °bUja , h',e na preteklost, saj vam le-ta nenehno I 'lne Živite raje za danes, namesto da se | VsPominih. Še bolje pa bo, če boste na 1 Oskrbeli tudi za prihodnost, še posebej v "'sferah življenja. ONA: Nikar se ne zanašajte na prijateljevo 'U pomoč, ampak sl pomagajte kar sami. »» Vaše možnosti v ljubezni so več kot odlične, zato se nikar ne zapirajte vase, ampak se podajte tudi v tisto, kar ni povsem običajno. ON. Ce boste končno prevzeli pobudo v svoje roke, se vam bodo odnosi z bližnjimi precej izboljšali, od tega pa bodo imeli korist vsi. Konec koncev je res že sktajni čas, da tudi vi pokažete svoje resnične^posobnosti. ONA: Neki prijatelj vas ima iz srca rad in bi 1 vam rad to tudi pokazal, vi pa kot da ne W i J opazite njegovih poželjivih pogledov. Dajte mu vendar priložnost, da pokaže svoje resne namene, saj boste na ta način zelo prijetno presenečeni. ON: Namesto da boste pametno molčali, se boste na vse kriplje širokoustili, kar vam bo nakopalo obilo težav na poslovnem področju. Tudi v ljubezni se vam ne obeta nič dobrega. Drate se raje tistega, kar že imate! gg m ONA: Ce ne boste hitro storili nekaj za svo-SbJ&S Je zdravje, vas lahko doleti daljše bolezen-M <3 sko obdobje, izključena ni niti bolnica. Vaša vitalnost je več kot na nezavidljivi ravni, kar vam vsekakor ne more biti v kdo ve kakšen ponos. ON: Nepremišljene besede se vam bodo maščevale in prav potruditi se boste morali, če boste hoteli stvar povrniti na tisto stopnjo, kjer Je bila pred to polomijo. Poskusite se Izogibati takšnim potezam! BONA: Še vedno boste imeli odlično možnost za realizacijo vaših ljubezenskih načrtov, ki niso tako nedosegljivi, kot ste si mi-siili v preteklih dneh. Bodite odkriti in poplačalo se vam bo. ON: Povsem nepričakovano boste srečali starega prijatelja, s katerim ste se nekoč prijetno zabavali. in skupaj bosta obujala spomine na lepe stare čase! Izvedeli boste presenetljivo dejstvo iz preteklosti. ONA: Sčasoma boste spoznali, da niste imeli prav, vendar bo tokrat na žalost že prepozno, da bi popravili storjeno napako. Skušajte se vsaj opravičiti ljudem, ki ste jih prizadeli, predvsem pa naj vam bo to dobra šola za v prihodnje! ON: Ne poskušajte na vsak način ujeti tisto, za kar mislite, da morate imeti. Z malo potrpljenja vam bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se vam je venomer izmikalo. Oglasil se vam bo star znanec z novimi težavami. Brat Džouži ONA: Neprijetno presenečenje se lahko spreobrne v prav koristno zadevo, zato nikar ne reagirajte prehitro. Dobro premislite, preden boste naredili naslednji korak, in spoz nali boste, da ni vse tako črno, kot se vam zdi. ON: Sestanek se bo končal povsem po vaših načrtih -uspelo vam bo celo tisto, za kar niste pričakovali, da se lahko tako hitro realizira. Delite uspeh tudi z drugimi in sl n a be rite točke za prihodnost. B ONA: Nlkarsi ne domišljajte, dajesrame-U| eljlvost splošna lastnost. Kaj kmalu boste • ■’ prepričani ravno o nasprotnem, saj boste zelo presenečeni. Prijateljev nastop vas bo prepričal o njegovi smelosti, kar vam bo več kot ugajalo. ON: Prijatelj vam bo vrnil milo za drago. Nikar ne bodite užaljeni, ampak poglejte svet okoli sebe na realnejši način. To vam bo odprto povsem nove vidike, ki pa ne bodo tako sijoči, kot ste si jih predstavljali. ; ■ ONA: Sreča bo ponovno na vaši strani in [ č j vse-kaf bo potrebno, bo le to, da se boste sklonili in pobrali sadove svojega preteklega dela. To je vaše obdobje, ko vam bo uspevalo tudi tisto, kar je običajno nemogoče. ON: Dela imate počasi že dovolj, zato si boste raje privoščili malo razvedrila, ki ga že pošteno pogrešate. Spoznali boste kopico novih pnjateljev, ki bodo v prihodnje igrali kar precej pomembno vlogo v vašem življenju. Samo minister za šolstvo je faluu v toj delegaciji, štera je bila na obiski državic kre Baltika, je vd najšo moj pajdaš Bela. Un bi doloučo po kakšoj metodi bi naj šolanje predsednika vb vidlo. Bela je nekak gvušen, kaje zvinesnji minister bitu pouleg v delegaciji glij zavolo toga, ka da kakše dobre lanačepredsedniki, šterije btiu oprvin v tojfunkciji zviin svoje države. Te minister s salon pa tak furt bziče okoli po svejti, ka se njemi kaput že skoro avtomatski obrača Najbole zavolo toga, ka nanč ne prleti domou, že pa leti inan, pa se že skoro vrti v lufti kak od eropldna propeler. Pa je zavolo toga vsega Beleki taksa pesem prišla na pamet: Naš predsednik odkorakal prvičje v tujino in uradno je zapustil svojo domovino. Budno v spremstvu bil je zraven zunanji minister, da predsedniku bi vodil delovni register. Da pri tem bi ga poučil kak naj se obnaša in če ne bi česa vedel, naj ministra vpraša. Vpovezavi takšni učni bi moglo se zgoditi, da doma oba bi znala k drugi stranki priti. 28 22. september 2005 - VESTMI Občina Lendava objavlja na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur, I. RS št. 72/93, 74/98), Zakona o javnih financah (Ur. I. RS št. 79/99,124/00, 79/01,30/02, 56/ 02), Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. I. RS št. 12/03), 17. in 105. člena Statuta Občine Lendava (Ur. I. RS št. 26/ 99,119/00, 69/02) in Programa prodaje, ki ga je občinski svet sprejel dne 20.12.2004, dne 24.03.2005, dne 30. 05, 2005 in dne 28. 06.2005 JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Predmet javnega razpisa Je predaja nepremičnin v Industrijski coni v Lendavi, in sicer: (a) Pare. št. 6779/4 k. p. Lendava, njiva s površino 1.600 m2. Izhodiščna cena: 4.877.376,00, od česar znaša vrednost zemljišča 4.064.480,00 SIT, DDV pa 812.896,00 SIT, (b) Pare. št. 6779/7 k. o. Lendava, njiva s površino 1.359 mz. Izhodiščna cena: 4.142.721,24 SIT, od česar znaša vrednost zemljišča 3.452.267,70 SIT, DDV pa 690.453,54 SIT. (c) Pare. št. 6779/10 k. o, Lendava, njiva s površino 1.688 m2. Izhodiščna cena: 5.145.631,6850, od česarznaša vrednost zemljišča 4.288.026,40 SIT, DDV pa 857.605,28 SIT. (d) Pare. št. 6779/11 k. o. Lendava, njiva s površino 2.067 m2. Izhodiščna cena: .6.300.960,12 SIT, od česarznaša vrednost zemljišča 5 250.800,10 SO, DDV pa 1.050.160,02 SO. (e) Pare. št. 6779/12 k. o. Lendava, njiva s površino 2.155 m2. Izhodiščna cena: 6.569.215,80 SIT, od česarznaša vrednost zemljišča 5.474.346,50 517, DDV pa 1.094.869,30 50. (f) Pare, št 6779/13 k. o. Lendava, njiva s površino 2.170 m2. Izhodiščna cena 6.614.941,20 SIT, od česarznaša vrednost zemljišča 5.512.451,00 SIT, DDV pa 1.102.490,20 50. (g) Pare. št. 6779/15 k. o. Lendava, njiva s površino 2.137 m2. Izhodiščna cena: 6.514.345,32 SIT, od česarznaša vrednost zemljišča 5.428.621,10 SIT, DDV pa 1.085.724,22 SIT. (h) Pare. št. 749 k. o. Lendava, njiva s površino 1.452 m2 Pare. št. 752/2 k. o. Lendava, gozd s površino 1.167 m2 Parc.št. 752/1, k. o. Lendava, gozd s površino 2.141 m2 Parc.št. 753 k. o. Lendava, gozd s površino 248 m2 Pare. št. 754 k. o. Lendava, gozd s površino 274 m2 PafC.št. 755 k. o. Lendava, gozd s površino 202 m2 Parc.št. 756 k. o. Lendava, gozd s površino 155 m2 Skupna površina stavbnega zemljišča je 5.649 m2 in se prodaja kot celota. Posameznih zemljišč m mogoče kupiti. Izhodiščna cena; 15.974.814,24 SIT, od česarznaša vrednost zemljišča 13.312.345,20 SIT, DDV pa 2.662.469,04 SIT. 2. Predmet prodaje so tudi naslednje nepremičnine: a. Pare. št. 4258/11 k. o. Lendava, pašnik s površino 15.442 m2. Izhodiščna cena: 133.181.727,95 SIT, od česar znaša vrednost zemljišča 110.984.773,29 SIT, DDV 22.196.954,66 pa SIT. b. Paro. št. 4258/13 k. o. Lendava, pašnik s površino 10.156 m2. Izhodiščna cena: 87.591.868,23 SIT, od česarznaša vrednostzem-Ijišča 72.993.223,52 SIT, DDV pa 14.598.644,71 SIT. c. Pare. št. 4312/2 k. o. Lendava, travnik s površino 2.052 m2. Izhodiščna cena: 12.388.436,36 SIT, od česarznaša vrednost zemljišča 10.323.696,96 SIT, DDV pa 2.064.739,40 SIT. d. Parc.št. 6257/1 k. o. Lendava, travnik s površino 1.406 m2. Izhodiščna cena: 3.711.840,00 SIT, od česarznaša vrednostzemljišča 3.093.200,00 SIT, DDV pa 618.640,00 SIT. 3. Vse nepremičnine so stavbna zemljišča. Po Odloku o sprejetju lokacijskega načrta za območje Industrijska cona v Lendavi (Ur. I. RS št. 19/ 03,26/04) so nepremičnine pod št. 1. opredeljene kot območje za praizvo-dno-obrtne dejavnosti in območje za industrijo, nepremičnine pod št 2. pa so na območju mesta Lendava in sd nepremičnine pod a, b in d prodajajo z namenom izvajanja centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene, družbene), nepremičnina pod c pa se prodaja z namenom stanovanjske gradnje. 4. Parcele že imajo zgrajeno komunalno in Javno infrastrukturo ali pa je ta v fazi izgradnje. Za parcele pod točko 2. se kupec obvezuje, da bo po končani investiciji uredil okolico novega objekta v skladu z ureditvenim načrtom hortikulture mesta Lendava. 5. Prodaja parcel poteka po načelu videno - kupljeno. 6. Za resnost ponudbe so ponudniki dolžni do roka, ki velja za oddajo ponudbe, vplačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene na transakcijski račun Občine Lendava št. 01259-0100012919, s sklicem, kije enak parcelni številki nepremičnine, na katero se dana ponudba nanaša. Izbranemu ponudniku bo varščina brezobrestno všteta v kupnino. Neizbranim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v 15 dneh po končanem izboru najugodnejšega ponudnika. 7. Kupec se s pogodbo zaveže, da zemljišča iz 1. točke ne kupuje iz špekulativnih razlogov in v roku 3 let od nakupa zemljišča le-tega ne bo prodal tretji osebi, 8. V primeru razveljavitve sklenjene pogodbe zaradi neizpolnjenih pogojev iz prejšnje točke je kupec dolžan plačati pogodbeno kazen v višini 30 % kupnine, vzpostavi se prvotno lastniško in dejansko stanje predmetnih zemljišč pred sklenjeno pogodbo (vrnitev stvari v prejšnje stanje na stroške kupca), preostanek kupnine brez obresti se kupcu vrne. 9. 0 bravo avane bodo pisne po n u d be, k i bo d o p ris p el e v za p ečate ni ovoj -niči na naslov: Občina Lendava, Trg Ljudske pravice 5,9220 Lendava, z oznako »Javno zbiranje ponudb - Industrijska cona - Ne odpiraj«, najkasneje do vključno petka, 07.10.2005, do 12. ure. Naslednji roki za oddajo ponudb so 07.11.2005 in 07.12.2005, vedno do 12. ure. Ponudniki lahko dajo ponudbe za nakup tistih nepremičnin, ki na prejšnjem razpisnem roku niso bile prodane. Informacijo o prodanih nepremičninah dobijo ponudniki na sedežu Občine Lendava, kontaktna oseba: Jasna Bračič - Szabo, tel:.O2/ 578 94 26, e-mail: obcina@lendava.si. Na ovojnici mora biti naveden točen naslov ponudnika. 10. Ponudba mora vsebovati podatke o ponudniku, naziv in sedež, podatke o odgovorni osebi, matično številko ali EMŠO, če gre za fizično osebo, davčno številko, pooblaščenega podpisnika pogodb e, viši n o ponujene cene, ki ne sme biti nižja od cene, določene v tem javnem zbiranju ponudb, dokazila o finančnem stanju ponudnika (bilanco stanja in uspeha za leto 2004, podatke o boniteti BON-obrazec in potrdilo banke o solventnosti), kratek poslovni načrt (opis dejavnosti, management, število zaposlenih, analiza trga, površina in namembnost objekta, ocenjena vrednost investicije, terminski in finančni plan izvedbe investicije). Ponudba, ki ne bo vsebovala vseh zahteva m h sestavin, se šteje kot neustrezna. 11. Ponudbi Je treba priložiti potrdilo o plačilu varščine, izpis iz sodnega registra, ki ni starejši od 30 dni, potrdilo DURS o plačanih davkih in prispevkih, podpisano izjavo, iz katere je jasno razvidno, da se ponudnik strinja z vsemi pogoji javnega zbiranja ponudb. Ponudba, ki ne bo imela vseh prilog, sešteje kot neustrezna. 12. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevana naslednja merila: a) za nepremičnine pod št. 1.: Ponujena višina kupnine, rok izgradnje objekta, število novih zaposlitev. Pri izbiri upoštevamo perspektivnost, potencial za rast in dodano vrednost dejavnosti podjetja. Poudarek je na znanju in inovativnosti ter zaposlovanju visoko strokovnega kadra. b) za nepremičnine pod št. 2.; Višja ponujena cena, izgled/namen objekta in ureditev okolice, skladnost z Razvojnim načrtom občine 2004-2007, razen za parcefo pod št. 2. d), kjer se upoštevajo naslednji kriteriji: kupnina zemljišča po 1 m2: 20 %, prodajna cena izgotovljenih stanovanj (maks. 850 EUR/m2): 60 %, zasnova in funkcionalnost stanovanj 10 %, izgled objekta in ureditev okolice s parkirišči ter prilagoditev okolju 10 %. 13. Prodajalec bo sprejel sklep o izboru najugodnejšega ponudnika najkasneje v 8 dneh od datuma odpiranja ponudb. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo prodajalec obvestil vse ponudnike, ki so sodelovali v javnem zbiranju ponudb v 8 dneh od dneva izbire najugodnejšega ponudnika. 14. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila o izboru. Kupec mora poravnati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe. V primeru, da izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v roku, se mu plačana varščina ne vrne. 15. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo z najugodnejšim ali katerimkoli ponudnikom, je izključena. Komisija lahko začeti postopek ustavi kadarkoli do sklenitve pravnega posla. 16. ODV In stroške overitve podpisov pri notarju plača kupec, prodajalec nosi stroške zemljiškoknjižne izvedbe kupoprodajnega posla. 17. Javno odpiranje ponudb bo v petek, 07.10.2005, ob 13.00 v sejni sobi Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava. Naslednje odpiranje je vedno naslednji delovni dan po roku za oddajo ob 8.00 vsejni sobi Občine Lendava. 18. Podrobnejše Informacije In pojasnila o parcelah in druge informacije v zvezi zjavnim zbiranjem ponudb lahko dobijo zainteresirani na Občini Lendava, kontaktna oseba: Jasna Bračič-Szabo, tel:. 02/578 94 26, e-mail: obcina@lendava.si. motorna vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupi m Tel.: 040 256 963. m23OOl KARAMBOLIRAN AVTO, tudi totalka, plačam takoj, kupim. Uredim prepis in odvoz. Tel:. 041 679 029, 041 726 236. m23069 VW PASSAT KARAVAN, 1,9TDI, diesel, kot nov, prodam. Tel.; 04 1 538 3 74. m23546 živali NESNICE, MLADE, HISEX, rjave, gra-haste in črne, opravljena vsa cepljenja, pred nesnostjo, prodaja Farma pri Mostu, Vzrejališče vseh vrst ne-snic. Naročila sprejemajo: gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin Petanjci, tel.; 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Čeh Nedelica, tel.: 573 51 53.m22112 BIKCE SIMENTALCE, do 250 kg, kupim. Tel.: 041 653 165, 0123538 KRAVO, staro 4 leta, brejo 9 mesecev, prodam. Pečarovci 99, tel.: 041 285 616. m23567 KRAVO, brejo 6 mesecev, in dve kravi, breji 9 mesecev, prodam. Tel.: 041 343 425.0123573 NESNICE. RJAVE, grahaste, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel:. 582 14 01. m23504 posesti VINOGRAD S TRGATVIJO, renski in laški rizling, 1000 trsov, v Čentibi prodajo. Možnost tudi samo trgatev. Tel: 031 774 955.17123513 STANOVANJE v M. Soboti, 53 m2, prodamo za 10.4 mio. SIT. Tel.: 040 993 394. m23565 NADSTROPNO HIŠO na 5-arski parceli v M. Soboti prodamo za 19,5 mio. SIT. Tel.: 548 10 44. m23531 HIŠO na Goričkem, na 30-arski parceli, prodam.Tel.; 041 285 568. m23543 VINOGRAD S TRGATVIJO ALI BREZ NJE, s kletjo, 12 arov, sivi pinot, star 7 let, opremo za stekleničenje vina (na 3 steklenice), prodam. Dolina pri Lendavi, te!.. 041 872 454, 041631 181. m23557 Ko je hudo, me pokliči! 0801113 “■ * Aai* Dan pomurskih gasilcev v Crenšovcih Pia igrišču pri osnovni šoli Črenšovci je bila v nedeljo prireditev Dan pomurskih gasilcev z gasilskim regijskim tekmovanjem in strokovnim spremljevalnim programom. Organizator prireditve je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Žižki skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije, Gasilski regijskim svetom in regijskim poveljstvom za Pomurje. Po otvoritveni slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, se je začel tekmovalni del, ki je trajal od 9. do 15. ure, ko je bila razglasitev rezultatov tekmovanja. Predsednik Prostovoljenga gasilskega društva Žižki Zvonko Horvat je povedal, da je na tekmovanju sodelovalo skupaj 87 enot, kar pomeni 870 tekmovalcev, od pionirjev in pionirk pa do članov in članic. Kljub slabemu vremenu so tekmovanje in spremljevalni program uspešno izvedli. Najboljše ekipe gasilcev s tega regijskega tekmovanja se bodo uvrstile na državano tekmovanje gasilcev, ki bo naslednje leto. Organizatorji so se potrudili, da bi zagotovili vsem enotam čim boljše tekmovalne razmere. V Črenšovcih so tako med enotami pionirk iz vsega Pomurja zmagale gasilke iz Prostovoljnega gasilskega društva Negova, med pionirji gasilci iz Žižkov, med mladinkami iz Lipe, med mladinci pa iz Marki-Šavec. Med članicami skupine A so bile najboljše gasilke iz Serdice, med članicami B pa iz Černelavec, med člani so bili tako v skupini A kot B najboljši gasilci od Svetega Jurija. Tudi regijski gasilski poveljnik Anton Rančigaj je ob tem povedal, da je s tekmovanjem zadovoljen in dokazuje kakovost pomurskih gasilskeh društev, ki so tudi v slovenskem merilu zelo dobro organizirani in zastopani. Na Dnevu pomurskih gasilcev je obenem s tekmovanjem potekal rudi spremljevalni program s predstavitvijo delovnih točk nekaterih služb, ki sodelujejo oz. delujejo v sistemu za zaščito in reševanje. To so bili med drugim Uprava RS za zaščito in reševanje, Policijska uprava Murska Sobota, Štab Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota, Potapljaško društvo Murska Sobota, Slovenska vojska. Reševalna postaja murskosoboškega zdravstenega doma in drugi. Zaradi slabega vre- mena pa ni bilo načrtovane predstavitve helikopterja Slovenske vojske, ki se uporablja tudi za potrebe zaščite in reševanja. Tako je bilo v vseh aktivnostih na prireditvi skupno okrog 1500 sodelujočih. J. Ga. NA KAPELI PRODAM ZEMLJIŠČE - možnost gradnje in muzejska vhodna tra ta. Tel.: 56615 65, zvečer. m235W CAFFE BAR S TERASO in opreme v centru Maribora dam v najem m SOBO S KOPALNICO v bližini pevske fakultete in študentskih donir oddam študentki. Tel:. 04181? W-m23561 __________ LEPO UREJENO ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ul. v M. mo v najem. Tel.: 041 717049. m23525 OKREPČEVALNICO V MARTJANCIHIN 3,5-SOBNO STANOVANJE V MAf® RU ODDAM. Tel.: 53816 49. rt>23563 STANOVANJE, 90 m2, v Murski Sr* prodamo. Cena 18,4 mio, SIT-O51644 344.m23575 _ kmetijska mehanizacija KMETJE, POZOR! KUPIMO STROJE - traktorji, cisterne, M®**' prekucne prikolica, drugo kmetijsko mehanizacij: ■ ' • ' takoj. Tel: 040 676 55? TRAKTORJI IMT, U RSdS, ZEETOR, PLuu IMT, obračalniki, kose OLTin trosilnik gnoja, prekucne pik ' ' dobro plačilo. Tel:: 041 m23478 STISKALNICO ZA GROZDJE-#1*, gusonov plug in bater za žganjekuho prodam, 84^ j niška 13, M. Sobota, 083 po 14. uri. m23534 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA' sinil UMETNEGA gnojila. CD ZA ŽITO, PLUG IMT, Prsa^ 2,8 m, in pajek na 4 vretena p Tel:. 041285 568. m2354^ POLJSKO PREŠO / not H razi s* «)£ »Srt fki ^i k S Franc Vučak, Beznovci tel.: 041 330 935.i / TRAKTORSKO 171, PREKUCNO>tr3 , Tel.: 586 1103. m23^i - I J PLUG, KRAJNIK, g land.predsetvenikm ^jST prodam. Tel.: 04 I " KROŽNO BRANO na -C | terski drobilnik Blisk 35° P 546 1635. m23560__^<(||li I I MULCER Kladivar, oru ' kupim. TeL; 57112 m23551 _____ ■-" TROSILNIK HLEVSKEGA tor, obračalnik j, bilnik za koruzo z " ; ■ 41 cijsko koso prodarh 193. m23555 HIDRAVLIČNO STlSK^^ prodam.Tel.: 592 ---' J --------,-11 .-J! „ CISTERNO CRAINA ■ 1 darrl j? L hlevskega gnoja SIP P"1 I 501619. m23564 _. .^A » TRAČNI TRANSPORT^* enofaznim elektrom / Tel.: 031311161- Kmetija y ij 0111®"' JABOLKAdonagol«. šes, idared) P° »S kg - nabirate sarfih p# 8^ gl vasi prodajo. TeL 576 10 07. ni23£7/ BELO SVEŽE ZELIE 34.tel.:540 12^>^ GROZDJE, JEDILNI KROMPIR, 2 mnico, prodam. UPa 71. m23544___ BELO mešanovin°^,p ric, kakovostno • rdeče VINO, žamet"3 G. Petrovci, tel.: 55 349. m23554 ^TNIK 22. september 2005 1» fl' K prodamo ali menjamo za JJ^-M1328 232.m23517 ^ICOlNJEČMENzakrmo pro-J^W1398980 m23568 fazno delo ter P' lif 11 ZAPOSLIMO DVA FIZIOTERAPEVTA za določen čas. Pisne prijave pošljite v 8 dneh od odjave na naslov: TERME 3000, d. d,, Kranjčeva 12,9226 Moravske Toplice, m23574 iO-fa- lili 10- 63 (ti tL ! ’ 180x 150 cm, zrole- 'T; ’‘ H" 1 ■■ 1 ' 190 x 130 ^?_Tst 543 1151. m22781 ^^ARNfTURO, trisect, dvosed, ^“ispal,1'co, spalni kavč, 4 ku-^tir mim n dnevno sobo, tr»- '^*n ^’••štedilnik s stekloke-P °ščo, moško in žensko koio, <^[^£*0674729. m23528 veljavnost spričevala o $0|T 'zdano na ime L/ letu 1980/81 na ^53530 , .''' sod ugodno pro- ■<^^12 20. m23540 Podrobnejše in -52^531 13 24. m23558 ZIDAR - MONTER PVC STAVBNEGA POHIŠTVA dobi delo’ KODO - DOBRILA IN PARTNER, d, n. o„ Lendavska ul. 8, M, Sobota, tel.: 041 761453. m23577 srečanja VDOVEC IŠČE ŽENSKO DO 52 let za skupno življenje. Tel:. 040 829 884. m23537 storitve PONUJAMO MOŽNOST ODLIČNEGA DODATNEGA ZASLUŽKA. Tel.: 040 791 094, Matija Zajšek. SVETOVANJE. Edita Wolf, s. p., Dvorjane 14 f, Spodnji Duplek. m23571 Ut L lil 5» »E V SPOMIN 23. septembra mineva pet let, odkar te ni, spomin nate pa še vedno živi, dragi sin Spomin je edini cvet, ki ne ovene. Ivan Ferbežar iz Vrtne ul. 3 v Murski Soboti Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi |4 4! ji' Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... H' A' 4' V SPOMIN ko sj 'cPtcnibni bosta minili dve leti od takrat, 1 °dsel od nas, ljubi mož, oče, stari oče in sorodnik č * hvaljujeva se za vsak cvet in prižgano svečo, posebno Počičevim. tf Vs/ tvoji najdražji I, s. p„ VEŠČICA 11, m <60, FAKS 01 MIH JO, *«OO UtmiU <0601A ' 'kr;C. ,r 1' POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE ~ Na ,?SC IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZ! KR^T dom, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.V _ PLAČILO TUDI NA VEČ -4*. »f OBROKOV BREZ OBRESTI ^^AMIR banfi El KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Bfezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, pililo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 $ J ShJI*1/ d. e. POGREBNIŠTVO , ,/*• telsfon: 02 521 37 DO ;• Mtrsk« Sobote ■ Sp*«™ STORITVE: £ J pogrebne OPREME DO(im °DAJA VENCEV IN DRUGEGA CVFJA , ...-------- SijiRNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KES - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.. Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci .___ Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN 28. septembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila draga Helena Roman s Hodoša 75 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. O, draga žena in mami, zelo te pogrešamo: mož Oskar, sin Darko z Alenko, hčerka Silvija ter družini Gal in Roman s Hodoša Svoboden sem, miren, sproščen in pogumen, zaupam življenju, se ga ne bojim. Ne krati mi spanca noben strah brezumen - saj v svetu prijaznem in varnem živim. V SPOMIN Minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Dejan Počič Iz Vučje Gomile Jasnina oči in toplina nasmeha za vse okrog tebe bila sta prava uteha. Sedaj naj dvomi kot megla se razpršijo - še več, spomini naj vedno z nami živijo, V sanjah ljubezni se te spominjamo: mama, ata, brat Sašo, stara mama in oče ter strica Franček in Geza z družinama Bolečina da se skriti, pa tudi solze-ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama in babica Elizabeta Lorbek iz Sebeborec 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala sinovim sodelavcem podjetja Mercator Lendava, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi Žalujoči njeni najdražji Kdo pozabil bi očetovo srce, ki neskončno nas ljubilo do slednjega je dne. Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te ni, še verjeti noče. ZAHVMA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jožef Režonja iz Turnišča Štefana Kovača 51 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali za cvetje, svete maše, sveče, vežico in dobrodelne namene, Posebej hvala g. kaplanu Goranu Kuharju in g. Avgustu Raščanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, ge. Miri za izrečene besede slovesa in pogrebništvu Banfi, Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči njegovi najdražji Skrb, delo in trpljenje • tvoje je bilo življenje. Vse težave si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Sidonija Šakal Iz Dotnanjševec 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji pori, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala g. duhovniku za opravljen obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki te imamo radi! Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 73 letu nas je nepričakovano zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Emilija Mekiš roj. Barber iz Šulinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Posebej lepo se zahvaljujemo gospodični kaplanki Jani Kerčmar za pogrebni obred, pevcem žalostink in pogrebcem pogrebništva Hozjan Žalujoči vsi njeni najdražji Tisto, kar me je spremljalo skozi preteklih petnajst let, je vedenje, da se nisem zlomila, čeprav je počasi odhajalo vse, za kar sem mislila, si želela, da bo večno, in čemer mi je vesolje dalo natančno vedeti, da se motim v svojih gotovostih, v svojih hrepenenjih. Tudi, če se je z mojim odhodom zamajal smisel življenja, ta ni zamajal nečesa najdražjega - ljubezni, ki nas je povezovala in nam je nihče nikdar ne more vzeti. ZAHVALA Petnajstega septembra sva v kruti noči izgubila nama najdražjo osebo na svetu - preljubo mamo in ženo Slavico Matuš iz Šalovec ki se je v poletju svojega življenja morala posloviti od njej najdražjih oseb. Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k preranemu grobu. Hvala vsem, ki ste se med njeno boleznijo borili za njeno življenje in nam vlivali tako potrebno upanje. Posebna hvala doc. dr. Zakotniku z Onkološkega inštituta Ljubljana in osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Iskrena hvala tudi g. župniku Viliju Hriberniku, moškemu pevskemu zboru iz Beltinec ter gospe Mirjam in gospe Marti za ganljive besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in jo imeli radi. Tvoja najdražja Zlatka in Janez OGLASI 22. september 2005 Vlagatelj lahko oblikuje skupno košarico naložtj po svoji meri tako, da svoje premoženje naloži nakupom enot premoženji GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL Bonafin, d. o. o., Slovenska 27J 1000 Ljubljana | Garantiramo 545 Garantiramo Spar Mlečni desert vanilija-čokolada ali vanilija-jagoda, zamrznjeno, 3 I NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA VOZILA | Tudi zo liste s prihodki, nižjimi od 78 000 SIT! Možnost odplačilo obstoječih kreditov. več različnih skladov. Pri skladih, ki pokrivajo razKne Spar Mesni narezek 145 g UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031797 715,031589 448 Devet tujih vzajemnih skladov, premišljeno usmerjenih v posamezne svetovne trge in panoge, vam omogoča izbrati naložbo po vašem okusu* Sklade upravlja uveljavljena družba Sanpaolo Asset Management iz Luksemburga, ki s svojim znanjem in izkušnjami že 25 let skrbi za upravljanje premoženja vlagateljev iz celega sveta. «W13 trge in s tem različna valutna območja, lahko vlagatelj zavaruje svoje premoženje pred nihanjem valutnih tečajev z zavarovane pred valutnim tveganjem. Za vse podrobnejše informacije nas pokličite ali pa nas obiščite v poslovalnicah Banke Koper, Z veseljem se vam bomo po*1 in vam celovito predstavili našo ponudbo. OPOMBA; Prospekti in iž^legfa prospektov, zadnje objavljeno Jetra m polletno poročilo vzajemnih skladov so vlagateljem med delovnem asom brezplačno na voljo v poslovni h enotah Banke Koper, skladov so naveden, vstopni, upravljavski in izstopni stroški. Omenjeni stroSh zmanjšujejo donosnost na sredstva. Pbdatki o gibanju vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov so dnevno objavi|e'i Financah in roletnih straneh Banke Kcper Gibar|e vrednosti enote premoženja je odvisno predvsem od Stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost enote premoženja lahko CBS* prihodnji donosi višji ali nižji kot v preteklosti Zaradi neugodnih grbanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev naložen.h v invest^ ■/zajemne sklade ni bančna storitev, zato ni vključena v sistem zajamčenih, vlog bank m hraniln.c, ki velja za vloge fizičnih m malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, depozitih m I £• potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime. Naložbe v enote premoženja vzajemnih skladov so tvegane naložbe, bar.sa z ničemer ne jamči m ne odgovarja za poslovanj vzajemnih skladov m ne prevzeT odgovornosti, ki bi izhajale iz poslovanja vzajemnih skladov. Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostor3 (Ur, I. RS št. 110/02 In 8/03) vas vabimo na 1. prostorsko konferenco, ki bo v ponedeljek, 26.9. 2005, ob 10>' prostorih poročno-sejne sobe v Domu kulture n3 na Šafarskem, za pripravo lokacijskega komunalno opremo v obrtno-poslovni coniv Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič www.vestnik.si PodJlU* M in1prmlrpn[C, Ulita erhiwkia Hin di s 13. 9M0 Mbi$kp Sobota Zniders Slovenija in Znider’s Holidays Lima/Peru vabita na 12-dnevno potovanje v PERU CENA 525.000 sit/osebo. ODHOD: 26. oMober 2005 o Žnider’sSobočanka, Lendavska 18, Murska Sobota »AitferJr Tel.: 02 527 10 64. Ul. Vite Kraigherja 5,2000 Maribor Br Spar File oslič3 zamrznjeno, 1 kg 698. Spar Maslo 250 g 198 C E O-V RTI NA, D. O. O., Obrtno viku 40, 9000 Itako Sobota, tel./faks: 02 530 0619, GSM: 04I74! 809 I zdela va vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, ptezomafriinih in ponikovalnih vrtin, fMirnhaniin, uKenjv radr.|nluw po vašem okusu Informacije: 041 274 749 PREČUDOVITO POTOVANJE V PERU DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL: 02 521 30 00 802266 M EDI A FIN KOM. d. o. o.. Dunajska 21, Ljubljana UGODNI KREDITI (OD, pokojnina, 09 KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOST! 080 22 66 UAJCENEJŠI V SLOVENIJI! NAJCENEJE DO VAŠEGA CILJA TAXI GRAŠO 031 671 076 Vladimir Grah s. p.. LcildsvsHo 19 b M. SuboLt IBM - 22. september 2005 NAPOVEDNIK 31 K*- p Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz .... - ■ ' september - 00.00 SNOP ■ 05.00 Dobro j. '"Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja - 09 00 Poročila - E i' ^e*ax * 09 ^5 Kultura in šport ob koncu ’ 10.00 Poročila - 10 30 Mali oglasi -11.00 Po-'5 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 jj2[(p ‘1 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -/ nhb, li.inw vam . q j petka petka _ 14 qq UjO ~ °^ve$t‘*a ” H 30 Romskih 60 minut - I’ inodmrvi - 16.15 Napoved sporeda - H P°ročila - 17 40 Mali oglasi - 17 30 lu«ramji - 18.30 Radijski knjižni sejem (Ne- 1 ■ 19.15 Mladi val - glasba za mlade, vaša 9t, (Maja, Staša) - 20.00 Ugasni televi-1 l8« Peček in večno zelene - 24.00 SNOP ‘‘BOTa '*5 M 1 seP,eni*>cr - 05,00 Dobro jutro - '*****' **,lu h*h' ‘,IHHJ Poročila - Hjjp 10 30 Potepanje - 11.00 Poročila-z nami - 12.00 Poročila BBC -. j *St''a ' i^,30 Nagrada tedenskega spon-'^R'ila - 1315 1 oseba ednine - 14.00 Štas' '' Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: ^sionarka med Eskimi - 15.00 Li-1 5.30 Dogodki in odmevi • 16.15 ^•poredu - 17.00 Osrednja poročila - 17.30 ^nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19-00 Po-^Slo ” Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -1*! kdaj lepote tvoje, Bojan Rajk, po-'^bava, glasba - 24 00 SNOP september - 05.00 Vedro v nedeljsko ^'Panonski odmevi, oddaja o porabskih E01?) ‘ 08 00 Misel in čas, duhovna ' 4''' duhovnikov - 08.30 Zamurjenci -’ Ih f tedna - 09 30 Srečanje na Murskem S| »J, Nedeljska kuhinja: Neca Falk (Bojan E? 17 10’11 - 12-30 Poročila - 12 35 Obve-' ''1 Minute za kmetovalce (Silva Eory) -"'tj, ^titke, šport - Na narodni farmi - 19.00 Pou ' »referendumu o RTV - 20.00 Furjanek 24.00 SNOP č 'JEK. 26, september - 05.00 Vedro v do-£ ’ 'rma in Boštjan- 07 40 Pismo iz Porabja, Sukič - 0915 Internetna anketa - 10.00 ,' 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed znan- jurski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz m^°ONOZABAVNE glasbe K dom’ k ju d oktet S^^-Čuki , '”hr'en - Dvojčici z Janezom * PHjatelj moj - Šket ' Modrijani Zasavci ^M,jRs»(E ZABAVNE GLASBE .,6rjt ‘'"letnim - Kontrabant «veter ardwa^Casino l ’’il kr/ niai" Torpedo Band V. h h"M L ** - Energy K ' Ha’gato Band dar/!d° ^asetoi glasbene založbe Man” Slovel Preime Mlha Agošton, n®1'* 39, Čemelavci, M. Sobota. •1 " Pošljite do ponedeljka. 26. sep' Murski val, Vika arhitekta mirska Sobota, za glasbene lestvice, šibila. ~ ~-------------------------------- ^.Aj Delimo vstopnice za kino Heath Ledger je Avstralec Našo nagrado pa dobi Sonja Krenos, Gornji Slaveči 124,9263 Kuzma. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Napilite originalni naslov filma Učinek metulja! Kupon št, 38 -Odgovore pošljite do torka, 27. septembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-poštl: torno,koles@p-inf.si stvenik • 10.3.0 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san žlufto (Vmes sta bili dve tekmi!) -12.00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1.oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16. J5 Napoved sporeda - 17 00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski vaj nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev (Vida Toš) - 21 05 Nadaljevanje večerne oddaje -24.00 SNOP TOREK, 27. september - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila -08.15 Odmevamo - 09 00 Poročila - 09.15 Aktualni gost ■ 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10 30 Mali oglasi • 11.00 Poročila - 11.15- Kratki stik • 12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila - 17,20 Obvestila -17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 28. september 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) ■ 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 0815 Veterinarski nasvet ■ 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Specialiteta tedna -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila -1315 1 oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe -15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20,00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK. 29. september • 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 L oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi -17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio (Nika, Eva) - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24 00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 22. septembra: ob 18.00 ameriška romantična komedija Tašča, da te kap (Janc Fonda, Jennifer Lopez, Michael Vartan, r: Robert Luketič), ob 20.00 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Učinek metulja (Ashton Kutcher, Amy Smart, r.: Eric Bress, J. Mackye Gruber) Petek, 23 septembra: ob 18.00 Tašča, da te kap, ob 20 00 Učinek metulja Sobota, 24. septembra: ob 18.00 ameriško-britanska domišljijska družinska komedija Carli in tovarna čokolade (Johnny Depp. Freddie Highmore, Helena Bonham Carter, r.; Tim Burton), ob 20.00 Tašča, da te kap Nedelja, 25. septembra: ob 18.00 Čarli in tovarna čokolade, ob 20.00 Učinek metulja Ljutomer Sobota, 24. septembra: ob 20.00 ameriško-nemška akcijska drama Gospodarji Dogtowna (Emile Hirsch, Heath Ledger, r.: Catherine Hardwicke) Nedelja, 25. septembra: ob 20.00 nemška družinska komedija Navihana druščina (Jimi Ochsenknecht, r. Joachim Massanek) Gornja Radgona V mesecu septembru ni filmskih predstav! Napoved prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V četrtek, 22 septembra, ob 19 uri bo v Pokrajinskem muzeju otvoritev razstave ob 80-letnici Mure, d d. PTUJ V petek, 23. septembra, ob 18. uri bo v pedagoški sobi na gradu otvoritev razstave Manice Stvarnik iz Murske Sobote, diplomantke smeri oblikovanje tekstilij in oblačil na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti. Razstavo, ki nosi naslov V objemu mask, pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj LENDAVA V soboto, 24. septembra, ob 20. uri bo v sinagogi otvoritev del slikarjev Vladimirja Potočnika st. in Vladimirja Potočnika mlajšega. V kulturnem programu bodo nastopili ljudski pevci in godci Zvonček Kulturnega društva Manka Golarja iz Ljutomera. GLEDALIŠČE LJUTOMER V petek, 23. septembra, ob 20. uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Mama je umrla dvakrat v izvedbi KUD-a Križevci LENDAVA V petek, 23 septembra, ob 20. uri bo v gledališki in koncertni dvorani uglasbena igra v dveh delih Janos Vitez v izvedbi A Budapest! Tihanyi Vandorszinpad Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Lovska družina Dolina namesto cvetja za pok mamo Viljema Hakla - 10.000; Vera Gregor z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Stanka Tu-bolo iz Mačkovec - 5.000; družina Črešnovar, Prešernova 6, namesto cvetja za pok Vilmo Počič iz Murske Sobote - 5.000; Koloma n Lainščak namesto cvetja za pok. Vilmo Počič - 15.000, Irena in Cvetka Kuhar iz Puconec namesto cvetja za pok Heleno Horvat iz Doline - 5 000; Milena Počič, Jakobovo naselje 25, namesto cvetja za pok. Vilmo Počič iz Murske Sobote - 5.000; Vinko Svetina, Klavniška 8, namesto cvetja za pok. Ano Šeruga iz Murske Sobote - 10.000; Stanko Vnuk, Lendavska 65 b, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Ano Šeruga - 5.000, družina Gerenčer, Prešernova ulica, Mutska Sobota, namesto cvetja za pok. Nevenko Hiršf - 10 000: Sindikat PZZ Splošna bolnišnica Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Marjana Hiršla - 10.000; Pepca Zonik, Kroška 1, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Nevenko Hiršl - 2.000; Šarika in Drago Hiršl, Tcmhnova 3, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. teto Nevenko Hiršl - 10.000; družina Kuhar iz TeŠanovec namesto cvetja za pok Heleno Banfi iz Veščice - 5.000; Stankovi sodelavci Davčnega urada Murska Sobota namesto cvetja za pok Vilmo Počič - 36.000; Ludvik, Helena in Olga iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Boštjana Kastelica iz Murske Sobote - 10.000; družina Kalamar • Vegi iz Murske Sobote namesto cvetja za pok mamo Marjana Hiršla iz Murske Sobote - 5 000; Ivan Kramberger, Kidričeva ulica, Lendava, namesto cvetja za pok. Nevenko Hiršl iz Murske Sobote -5 000; družina Horvat iz Martjanec namesto cvetja za pok. Nevenko Hiršl - 5.000; Anton Svetina namesto cvetja za pok. Ano Šeruga - 5 000, Kristina Svetina namesto cvetja za pok, Ano Šeruga - 5.000; družina Izidorja Lebarja iz Beltince namesto cvetja za pok. Ano Žemlič iz Dokležovja - 3-000; sodelavci kirurškega oddelka namesto cvetja za pok. mamo Marjana Hiršla - 10.000; Zgodovinski arhiv na Ptuju namesto cvetja za pok Terezijo Škrajner - 15.000; sostanovalci bloka iz Zelene ulice 1 v Murski Soboti namesto cyetja za pok. Kristino Ščavničar - 10.000; družina Franca Staneka, Kapelska cesta, Radenci, namesto cvetja za pok. Heleno Kukanja iz Murske Sobote - 10.000; Slavičini sodelavci strokovnih služb Mure namesto cvetja za pok Vilmo Počič - 5.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Napoved prireditev KONCERT AVSTRIJSKA RADGONA/BAD RADKERSBURG - V četrtek, 22. septembra, ob 19 uri bo na Glavnem trgu koncert skupin Brain Pregnant (Avstrija) ter Voj t iv a 4, Moveknowledgement in C R. A S. H (Slovenija). - V soboto, 24. septembra, ob 17. uri bo nastopil v lokalu Cafe Del Mar Hammond organist Raphael. Wressnig (Avstrija). GORNJA RADGONA - V četrtek, 22 septembra, ob 23 uri bo v klubu MD Grom After Grom party s skupino Dub System (Slovenija). - V petek, 23. septembra, ob 20. uri bo v klubu MD Grom koncert skupin Asunto (Čile) ter A Testimony of Failure in Y (Slovenija). Ob 23. uri sledi After Grom party z DJ Matejem. - V soboto, 24. septembra, ob 20. uri bo v klubu MD Grom koncert skupin Antimaniax (Avstrija) ter InSane, CZD in Dr Zero (Slovenija). Ob 23. uri bo After Grom party DOGODEK GORNJA RADGONA V nedeljo, 25 septembra, ob 12 uri bo na mostu na reki Muri poslovilno srečanje večdnevne prireditve Spicgel/Špegl Fest. FILM GORNJA RADGONA Od četrtka, 22., do sobote, 24. septembra, bo od 18. do 22. ure v kinu filmski večer. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji je do 25. septembra na ogled razstava 1 dela stalne zbirke Galerije Murska Sobota na temo Slikarstvo. Odprto od torka do petka od 10 do 18. ure ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9 do 12. ure. - V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Radovana Jokiča iz Novega Sada v okviru projekta Novi Sad v .Murski Soboti. - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 50. obletnici ustanovitve muzeja. Informacije: 527 17 06’ - V trgovini Mass v BTC-ju je na ogled razstava članov Fotokluba Murska Sobota na temo Pokrajina. V bifeju v pritličju je na ogled fotografska razstava Iz mojega revirja avtorja Jožeta Pojbiča. 7 V mini restavraciji Sinjorv Mercator centru je na ogled razstava sJik treh članov likovne sekcije: Ernesta Bransbergerja. Vlada Sagadina in Draga Ftale KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V župnijskem razstavnem prostoru je na ogled razstava Slovenski prevodi svetih pisem ob 450-letnici prvega natisnjenega dela Svetega pisma v slovenskem jeziku GORNJA RADGONA V razstavni galeriji kulturnega doma je do 25. septembra na ogled prva samostojna likovna razstava mag. Pavle Krajnc z naslovom Pogled v naravo. Za ogled se je treba oglasiti v TIC-u. MORAVSKE TOPLICE V hotelu Vivat je na ogled razstava Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas. LENDAVA - V sinagogi je na ogled razstava grafik in risb zaslužnega profesorja Bojana Golije, akademskega grafika specialista. Opus Ribniški ciklus 1982-1998 je na ogled do 14. oktobra. - V gradu je na ogled razstava z 10. mednarodne likovne kolonije Lindart. Na podstrešju gradu je na ogled razstava Lindart - 10 let - V Centru interesnih dejavnosti (Kranjčeva 22) je na ogled razstava fotogalerij in recenzij dosedanjih festivalov Adijo poletje. BOGOJINA V veroučnih učilnicah je do konca septembra na ogled razstava del likovne delavnice Lik os. TURNIŠČE V cerkvi Marije pod logom je do 26 decembra na ogled razstava Mi zidamo Bogi na čast! marec 1914-december 1915, ki jo je pripravil Gorazd Bence, oblikovala pa Gordana Bence. LJUTOMER V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba. BISTRA PRI VRHNIKI V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca oktobra na ogled razstava Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Na prelomih tisočletij Odprto od torka do petka od 8. do 16., v soboto od 8. do 17. ter ob nedeljah in praznikih od 10 do 18. ure, ponedeljek zaprto' Informacije: (01) 750 66 70 ali 750 66 72! LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24 septembra na ogled razstava Personal Spaces devetih avtorjev iz Španije, Nizozemske, Srbije in Črne gore, Makedonije in Avstrije. Odprto od totka do sobote od 14.00 do 1830. 32 ZADNJA STRAN 22. september 2005_- VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR 22. september, četrtek MAVRIČU 23. september, petek SLAVOJ KO 24. september, sobota NADA 25. september, nedelja GOJM1R 26. september, ponedeljek JUSTINA 27. september, torek KOZMA, DAMJAN 28. september, sreda VENČESLAV 26. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 54 minut, zašlo pa ob 18. uri in 51 minut. Dan bo tako dolg 11 urin 57 minut. 25. septembra ob 8. uri in 42 minutah bo na nebu nastopil zadnji krajec. 23. septembra ob 0.24 se začenja jesen. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 21. septembra 2005 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8515 239,5702 240,2889 Hrvaška HRK 191 1 32,1145 32,2111 32,3077 Madž. HUF 348 1 0,9720 0,9749 0,9778 Švica CHF 756 1 153,8892 154,3523 154,8154 V. Brit. GBP 826 1 354,3265 355,3927 356,4589 ZDA USD 840 1 196,3109 196,9016 197,4923 Zbil peško V torek okrog devete ure zjutraj seje pripetila prometna nesreča v Slomškovi ulici blizu zgradbe okrožnega sodišča v M. Soboti. Voznik belega citroena ax je na prebodu za pešce povozil peško. Slednja seje lažje poškodovala in bila odpeljana z rešilnim avtom v bolnišnico. Promet po ulici je bil moten nekaj časa po nesreči. Velja spomniti na večjo previdnost v prometu, Še posebej na čas, ki prihaja, ko so cestišča mokra in spolzka, saj pogosteje dežuje. Zaradi takšnih razmer se poveča zavorna pot prevoznih sredstev pa tudi pešci naj skrbijo za svojo vidnost v prometu in naj spremljajo dogajanje na cesti, Drugih pet nesreč seje v torek končalo le z zveriženo pločevino.-A. B.,foto: N. J. VHOfeVICI Očetovstvo General pregleduje četo novih vojakov. Med pregledom enega od vojakov potreplja po ramenih. »No, kako si kaj. sinko A ga vpraša. »Končno sem te našel! Mama te pa išče le od mojega rojstva!« Test Dve blondinki sedita v lokalu in se pogovarjata: »Včeraj sem delala test za nosečnost« r Ja? Pa so bila vprašanja težka?« Fužine V Fužinah se zgodi umor. Policisti takoj prihitijo na kraj dogodka. Ustavijo mimoidočega. »Od kod ste?« zanima policista »Odenu ulicu naprej.« »Ime?« »Nikola.« »Priimek?« »Vujačič, x odgovori domačin. »Kaj ste po poklicu?« sprašuje policist naprej. »Nišam japoklico, sosetjepoklico.« Dolenjsko-gorenjska Dolenjec je na Gorenjskem kradel jabolka tako, da je splezal na drevo in jih obiral. Takrat ga zagleda Gorenjec. »Kaj pa devaš gor?« ga vpraša. Dolenjec odgovori: »Nične devam, ampak jemljem!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisni cah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. NI začutile^ kakšnih sledi a pripeljale^ ’jskak /sx’ damah. * * * -unafjj 1, VSp50ll SU sokega^i^^^6^ pine^10^^ in končno p»s ni bilo tako tu- aS-’' * rakičanskemg-;^ fijakalipo^JS"* ohinraki^^^^ m«-*’”.: dala dovoljka* NalhW’-'^lSr; jetie v Pomurja n-H ska občina. Policija licitira Pred prostori Gidgrada v Lendavi bo v sredo. 28. septembra. ob 12. uri dražba murskosoboške policijske uprave. Seznam stvari, ki bodo na dražbi, lahko najdete na spletni strani policija.si v rubriki ukradeni/ najdeni predmeti. Najvišjo izklicno ceno - štiri tisočake - ima par čevljev. - A. B Srečanje po 44 letih mature V Gornji Radgoni so se v soboto, 17, septembra, sešli nekdanji dijaki Gimnazije Murska Sobota, ki so maturo opravili leta 1961. V tistih časih sta bila na Gimnaziji v Murski Soboti v vsakem letniku po dva oddelka; eden je bil namenjen za osnovnošolce Murske Sobote, d rugi pa za osnovnošolce iz preostalega Pomurja. Na tokratnem srečanju so se sešli dijaki iz vsega Pomurja. Srečujejo se izmenično, vsakič na drugem območju Pomurja. Nekdapji dijaki soboške gimnazije so si tokrat ogledali številne znamenito-I sti Gornje Radgone: bili so v kleti Radgonskih goric Pod slapom (na posnetku) in v obnovljenem radgonskem gradu. Prihodnje leto ob 46. obletnici se dobijo v Murski Soboti, so sklenili. - F. K. v Radencih jufl vili naft Šlo naj b1 j zijo kv zadnjih * rastočih vreD nniZji I hi se kmalu P ■ ’ . -I- , k vili JokyzadtV^^ raslih"' -m-- pise kmalu P°- ?I-L”, iočo radenski naj bitudiP^ >1^ nicavse potr^ mešanje zvi^^rj' neje, za del3' ..ote1” jli ti certifikat' pX , : nji razvoj ^P^ rega okoliša^ VLjuton^^ slanske Place dodatka. 50 let dijakov nižje gimnazije Na gradu v Gornji Radgoni, kjer je nekoč delovala nižja gimnazija, seje v nekdanjih učilnicah zbralo 20 od 29 dijakov, kolikor jih je pred 50 leti (leta 1954) končalo gimnazijo. Pred obiskom nekdanjih šolskih prosto row gradu so si ogledali šampanjsko in skalno klet pod gradom ter kapniško jamo cvetličarne Mirjane Kaučič. V imenu nekdanjih dijakov je zbranim dijakom in edinemu učitelju Francetu Strgarju izrekel dobrodošlico Stane Mauko. Ko je hudo, me pokliči! NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati [obkroži]: a} po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: 0 zgodovini gradu je udeležencem spregovonl dr. Ivan Rihtarič, ki jim je tudi razkazal grajske prostore sedanjega graščaka Milana Hercoga. Srečanje, ki seje nadaljevalo v gostilni Mencinger v Črešnjevcih, je bilo nadvse prisrčno, saj se nekateri niso srečali in videli že mnogo let. - L K. 08Qni3 majica VESTNIK c) po položnici - trimesečno Astra je klasična, cena pa fantastična! Astra Classic II že za 2.402.000 SIT! Cena vena model 1.4 Tvrintpart s petfftU vrniifi prtVorikazn 250.0W StT ter za cmejeno HMM Gevwml Motw SOOllmrt Europe Lfd, Sashadknj u. f 17, MtviTOriks lisap-e^^x’/ kažejo pan » T.W pnkrflt^* y«. uporablja1'- diltn0 .3H bo traktor namreč zariti pc / nja vrtnin- oglj< I— obdelavo ra> X WivaW