44. Številka V Ljubljani dne 27. decembra 1919, VL !eto Delavec isfaaja vaak petek > datnmom naslednjega dne. — Naročnina ca celo leto K 30*—, za pol leta K I 60 vinarja, trikratni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. zu vsakokrat — Za razno izjaveitd. stsmo :mn vrstica <30 vin. — Rekla.«. so poštnine proste. — v.efrankira-na pisma se 112 iptejemajo. Božič. Cerkveno slavje, obhajajo ga nekateri s pojedinami, s slaščicami, drugi pa z molitvami in s prošnjami. Razredna razlika stopa tukaj na dan z vso ostrostjo. Pred vojno se je že videla velika razlika med siromakovo in bogatinovo božičnico. Preproste slaščice, orehi, rožiči so viseli na drevescu siromašnega stanovanja, nasprotno pa so ležala pod drevesci bogatinov najlepša darila bi drevesce je bilo oki-čeno krasno. Že takrat je bila razlika, velika razlika. In danes! Odrešenik je prišel, pravijo. In če se danes ozremo naokolo, nam zija iz vseh kotov beda. beda s steklenimi očmi. Prepad med siromašnimi in bogatimi je postal velik, večii. nepremostljiv. Vojna, ki jo je povzročil kapitalizem v svoji sebičnosti, je obubožala ljudske množice, nagromadila pa imetje, blago, denar v rokah kapitalistov. ki izsesavajo proletarijat v vsej svoji gospodarski rafiniranosti še vse huje, kakor so to delali pred voino. Proletarec nima danes ne živil, ne obleke, ne stanovanja, ne kurjave; vse imajo v rokah'oderuhi, ki dajo delavstvu mezde v denarju, kateremu so s svojo svetovno špekulacijo vzeli vsakršno vrednost. In ta proletarijat nal se veseli božiča! Kako naj se ga veseli, če ga mori skrb za obstanek, ki ste mu ga vzeli na tako krut način. Ne. Veselimo se božiča, božiča, ko pride odrešenik proletariiata, bednega ljudstva, ko zasine delavska solidarnost, delavska zavest po vsem širnem svetu. V tem dnevu vidimo ml naš božič. Ne božič bnoatinov. ki jih le peščica, marveč božič porojenja delavske zavesti je božič trpečih množic. Proletarijat vsega sveta se ujedinjuje. Proletarec poleg proletarca, brat poleg brata kot popolnoma enakopraven faktor se mora proletarijat ujediniti. Proletarec ni diktator proletarcu, ker ga druži isti smoter, isti cilj, ne taktično-politični nazori, ki so morda lokalno različni vsled obstoječih predpogojev. Kdor vidi v proletarcu soborca, je zaveden borec, kdor vidi v proletarcu nasprotnika, dasi imata oba isti smoter, isti cilj, je malenkosten in mu ni glavni smoter ona sila, k? edina more vezati in spojiti v trdno falango svetovni proletarijat. Naš božič pride. Pride, ker mora priti, ker proletarijat vsega sveta ne čuti in ne misli drugega, kakor le na spas samega sebe in s tem človeštva. Naš cilj je socializem. K temu cilju plo-vemo vsi in čim hitreje in vztrajneje plo-vemo, tem bližje je naš božič, božič porojenja delavske zavesti v vsakem posameznem proletarcu. Socializem je naš cilj, cilj združitve vesoljnega proletariiata. In kaj naj bi bil drusreea naš božič? Ljubljansko obrtno šolo hočejo okupirati. Z velikimi žrtvami se je zgradila v Ljubljani obrtna šola. Sedaj hočejo tej šoli odvzeti praktično stavbo. Po našem skromnem mnenju je obrtna šola za Slovenijo silno važna in nujna. Tehniko lahko nameste drugod ali zgrade novo stavbo, nikakor pa ne gre, da bi zavod, ki ima LISTEK. Zakoni in naredbe. fcove nrtetoibtoe v bolnišnicah. De nadaljne odredbe se določa oskrbnina v občnih javnih bolnišnicah Slovenije za osebo in dan v sledeči izmeri: Občna javna bpl-nišpica: Ljubljana « Brežice . . Celje . . Maribor. ? • A' ska Sobota tUj . « . « Radgoni . . Sle. enjigradec -Zen. J. bol. Novomesto Obč. j. bol. Krško . . Dnevna oskrbnina za osebo v razredu: ni. h. i . K 15 30 SO 10 22 50 • i » ^ ’ i; ; 12 25 so * , * 12 25 5Q • < „ 12 25 50 1 „ in 22 50 » • » 10 22 50 10 22 50 10 22 59 12 30 50 Oskrba II. in I. razreda je dopustna le proti vsakokratnepi predplačilu 10 dnevnih oskrbovalnih stroškov. Na prošnje za odpis ali znižanje oskrbovalnih stroškov I. in II. razreda se v bodoče ne bo oziralo. Novo določena oskrbnina stopi s I. decembrom 1919 v veljavo. Povišanje oskrbnine utemeljuje Zdravstveni odsek za Slovenijo tako-le: Vsled izredne draginje in vsled visokih režijskih stroškov primoran je bil zdravstveni odsek zvišati oskrbnino v občnih javnih bolnišnicah. Dosedanja oskrbnina ni zadoščala niti za prehrano, dočim ni bilo za ostale mnogovrstne potrebščine, kakor za zdravila, obvezila, nabavo in vzdrževanje inventarja, popravila na poslopjih in napravah, za prejemke strežniškega in drugega režijskega osobja nikakegp kritja. Da se obrat teh zavodov vzdrži, treba je bilo zvišati oskrbnino vsaj v toliki izmeri, da se dejanstveni stroški oskrbe in zdravljenja vsaj deloma krijejo. Občinstvo se opozarja, da se je tudi oskrbnina II. razreda tako nizko nastavila. da se v bodoče na prošnjo za znižanje ali celo na odpis oskrbnih stroškov v tem razredu ne bode več oziralo. Kakor hitro bodo cene vseh bolniških potrebščin padle, znižalo se bode primerno tudi oskrbnino, osobito ono tretjega razreda., I več sto gojencev vrgli kar na cesto. Taka politika bi bila skrajno nezdrava in kratkovidna. Pridružujemo se torej v polnem obsegu, ki je sklenil to-!e »Resolucij o“. Javni shod stavbinskih delavcev jut slovenskem ozemlju v Ljubljani, zbran 14. t. m. v „Mestnem domu“ v Ljubljani, protestira najodločneje proti oddaji prostorov naše obrtne šole tehnični fakulteti; to pa iz sledečih razlogov: Imenovani zavod je namenjen v svrho izobrazbe in povzdige naših na tako nizki stopnji stoječih stavbenih in sorodnih obrti. Državna obrtna šoia se je zgradila, ker, je bila vsestransko dokazana potreba tega za nas tako važnega izobraževalnega instituta. Delavstvo stavbene stroke zato najodločneje protestira, da bi se nam še to malo, kar imamo, skrčilo ali odvzelo. Ako se pomisli, da je že stara nazadnjaška avstrijska vlada videla končno potrebo za nas Slovence ustanoviti to važno izobraževalno institucijo, mirHnio, da tudi sedanja centralna kakor tudi deželna vlada ne bode posegla po edinim v državi se nahajajočim zavodu te vrste, ter njegove prostore oddajala v druge namene. Če vlada ustvarja nove učne institute, bo našla za* nič tudi prostore, potrebna je le samo do-*, bra volja. Obrtno šolo pa hočemo obdržati vsaj v starem obsegu in zahtevamo,-da se ji ne vzame možnost za delovanje in;, razvitek, s tem, da se ji odjemliejo prostori v namen tehniške fakultete.*1 Resolucija se je poslala vladi. Iz strokovnih organizacij. Javni shod stavbinskih delavcev v, Ljubljani. Dne 14. t. m. se je vršil v Ljubljani shod stavbinskih delavcev v Mestnem domu. Razpravljalo se je na shodu o. ujedinjenju v Jugoslaviji, o draginjskih razmerah, o mezdnih gibanjih in drugo. S. Nachtigal je otvoril zborovanje, poročal o položaju organizacije ter naglašal, kako temeljito se kapitalizem razvija v Jugoslaviji. Tej kapitalistični zarej utegne biti kos le močna delavska organizacija, ki vedno stoji pripravljena za boj in se tudi bori, če treba. Obžaluje pa, da so delovodje veliki nasprotniki organizacije. Tudi tem bo morala organizacija pokazati svojo nezlomljivo voljo. Delavstvo trpi, prenaša posledice vojne, a podjetniki spravljajo desetkratne dobičke. K drugi točki je govoril s. dr. Lemež, ki je rekel: Marks Je zaklical: Proletarci vseh dežel, združite se! Kapitalizem je razdelil človeško družbo v dva razreda, dva tabora,’ eden, manjši ima bogastvo, drugi, vfečji, pa le svojo delovno silo. telesno in dtiševfto. Delavstvo zaraditega propada in postaja suženj človeške družbe. Kapital ima vse v rokah, denar, firiance, državno silo. Ta družba potem izrablja s svojo močjo ljudstvo v svoj dobiček. In povsod je tako, povsod nastala mednarodni boj za moč, za sredstva, da sc postavi socialistični red za človeško družbo. Delavstvo se mora uje-diniti, da nastooa povsod enako, ker sicer izigrava kanital posameznih dežel narod proti narodu in oba izkorišča. Leta 1914 je kapital razbil mednarodno delavsko organizacijo. Zrušili so fronto v svoji zavesti edino ruski socialisti. In to, kar nam je vojna vzela, moramo zopet zgraditi, zbrati delavske vrste, da omogočimo vmesen boj. Strokovne organizacije so vzgojne za razredno zavest delavstva, a da se delo pospeši, boj olajša, je združenje nujno potrebno. Jugoslovanski kapital je mlad, se bori s tulim kapitalom in bo okrutneje , izkoriščal delavstvo. Težke boje imamo pričakovati z njim, ker je neobziren. To pa nas le utrjuje v prepričanju, da ie ujedi-njenje proletarijata nn cdj črti nuino. To-zaaevna resolucija je bila soglasno sprejeta. — O draginji je govoril s. Tolkan. Vsezaverodomcesarska politika ie nad štiri leta uničevala vse. kar ii ?e prišlo pod knuto. Ni torei čudno, če ie sedpi vse narobe. V Avstriji smo bili gosnndarsi-a enota, ki je pridelovala sknro vse: če nismo imeli doma. smo dobili to ali ono blago iz druge pokrajine. O ra^nndu Avstroo^rske so nastale druge razmere; blago se ne da takoj nadomestiti. A če bi vse drugo opravičevali z razmerami, ne moremo opravičevati pomanjkanja in draginje živil, ki jih s imamo doma v obilici. Živine, pšenice, vsega je dovolj, a kapitalistični gospodarski sistem je vse to okupiral in nas pušča stradati še hujše kakor med vojno. Prejšnja državna vlada s Korošcem in Gostinčarjem nosi tukaj veliko krivdo, ker sta uvedla prosto trgovino in izročila vse trgovcem, špekulantom in oderuhom. Zoper to zlo je edino organizacija, ki utegne z bojem v tem pogledu kaj ukreniti, da nastanejo znosnejše razmere. Ustanoviti se morajo draginjski uradi, ki ne bodo določevali le cene, marveč skrbeli tudi, da pride blago na trg ter da krivce občutno kaznujejo. Predlagana resolucija ie bila soglasno sprejeta. Na tem shodu je bila sprejeta tudi resolucija glede okupiranja ljubljanske obrtne šole, ki io priobčujemo na drugem mestu. Končno it prečital predsednik novo pogodbo, ki se predloži podjetnikom, s katero nai se uredi delovno in plačilno razmerje. Shod je uspe! lepo in nadejamo se, da bo tudi ta organizacija kar najlepše prospevala. S seje strokovne komisije za Slovenijo z dne 12. decembra 1919. Predseduje s. Mlinar, zapisnikar s. Skobi. Navzoči ss. Tokan, Zore. lilebš. Novšak, Zm> ”v Mihevc, Firm, Jese. Udovč. Kocjan, Nachti-gal in Kratochvil. Prečita se dopise, tikajoče se tajništva okrožne strokovne komisije v Celju. V Celju se bo še ta mesec vršila ob navzočnosti zastopnika strokovne komisije seia okrožne komisiie. Vsebino doposlanega dopisa od strani podružnice Osrednjega društva kovinariev in sorodnih strok v Ljubljani se vzame na znanje in se, ustrezajoč izražen? <','1ene. sklicati konferenco odborov nsrpčcUh društev na sredo dne 17. decembra ,0?°. M ' konferenco se povabi tudi načelstvo stranke in vodstvo gosnodnrN.-ih orga«Dacii. — Sklene se. stopit? v st?k z vodstvom gospodarskih organizacij glede delavskega doma. V stanovanjski sosvet stanovanjskega urada pri povertenistvu za socialno skrb se izvolita sodruen Mihevc in Nnch-tigal kot člana, sodrugn Kratochvil in Novšak kot namestnika. — Doniš izobraževalnega društva ..Svobodo" glede raznih priredb se vzame v ravnanie na znanie Na dopis Osrctniega drviva oblačilcih delavcev se sklene, da «c inv.ro Ivi čjaTia strokovne komisije udeležiti prihodnje seje Osrednierrg odbora tega društva. — Osrednje društvo kovinarjev vabi na udeležbo k svoji izredni glavni skupščini, ki jo sklicuje na dan 21. decembra 1919. Sklene sc, poslati,na to zborovale zastopnika. Dopis okrožne strokovne komisije v Mariboru glede ureditve tamoš-njega strokovnega tajništva se po pojasnilih s. Tokana vzame na znanje. Glede dopisa „Svobode“. tičoč se delavske godbe v Ljubljani, se napravijo primerni sklepi. Sodrug Mlinar poroča o zaključku stavke grafičnega in knjigoveškeva delavstva, nadalje o poteku konference grafičnega delavstva, ki se je vršila v dneh 7. in 8. decembra 1919 v Zagrebu glede ujedinjenja. — Poročilo bo s. Mlinar na prihodnji seii izpopolnil. — Sodrug Hlebš nnroča, da se dne 25. in 26. decembra 1919 vrši v Brodu na Savi konferenca vseh organizacij kovinarjev v Jugoslaviji. Kot svoiega zastopnika sklene strokovno bctn?cija poslati na to konferenco s. Tokonn u; te p0 konferenci obenem tudi v Belgrad, da stopi v dotiko z vodstvom tamošnjih strokovnih organizacij radi ureditve medsebojnih odnošaiev. — V gospodarski odbor voli komisija s. bflebša. — Glede tajništva pri okrožni strokovni komisiji v Mariboru se napravijo primerni sklepi. /Ja enkrat bo tamkaj nameščen s. Skobi. — Dopis, zadevajoč ustanovitev ljudske tiskarne, katerega so posla?! orononenti. se vzame na znanie in potrebno ukrene. — O ookretu že1ezričar!ev s. Skobi, o zadevah, tikajočih se rudarjev ter o mezdnih zadevah v usnjarski s*rr»ki poroča s. Tokan. istotako o sestavi cemlne komisije, ki ima določmmtj nakupne cene sirovim kožam m nrodn»~e ce«e usnju. Komisija ima rn dogovoru -7 oddelkom za trgovino in industriio biti <^ctavb'ena na podlagi paritete. —- Na s. Tokana se novim razmeram potrebo določi primerna cena listu ..Delavec". Po rešitvi še nekaterih notranjih zadev zaključi predsednik se?o. Kenučni delavci. Izredna glavna skupščina ..Osredniega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju" se bo vr??D dne 4 ianuarja 1920 v 1 iubbani v društvenem prostoru pri Mauserju. Nov’ v'or?mnt št. 189. Dnevni red, o katerem se bo razpravljalo ie: 1. Poročila: a) predsedniška, b) tajništva, c) blatnika, d) kontrole. 2. Pnznrava o skupnem delu z ostalimi bratskimi organizacijami v Jugoslaviji. 3. Delna iznrememha onravilnika. 4. Volitev odbora in kontrole. 5. Raznoterosti. Zborovanje se prične točno ob 9. uri dopoldne. Vsaka podružnica ima pravico poslati po epppn dpiegata. V krajih, kjer sta dve podružnici, ima istotako vsaka izmed obe1’ nic pra- vico poslati po e«ega dpinorata_ y podružnicah določeni delccatie moralo že v soboto dne 3. ?nmmrfa ?n-,o zvečer priti v Ljubljano, ker ob nedellah ni prometa. P. .nočišča iim nrp*t-rbe sodrugj kemični de?avci, kar pa moralo pravočasno nazna-n;ti Oooisš. Kočevje. V torek dne 16. t. m. se je vršil društveni shod tesnih delavcev v Kočevju na katerem ie poročal sodrug Srebrn :č o pomenu strokovne organizacije, razložil delovanje razrednih socialističnih organizacij, ter hinavstvo N S Z., ki hoče izrabiti delavstvo v prid meščanskim strankam, ter dela za razkol razrednih organizacij. Nadalje se je dotaknil zborovanja obrtnikov, ki je sprejelo resolucijo, da naj se odpravi osemurni delavnik, pot pretvezo ..Svoboda dela" pod katerim geslom naj bi delavstvo garalo 14 do 16 ur na dan. Nato je govornik pozval navzoče zborovalce, da se strnejo v vrste razred-noza ved nega proletarijata, ki koraka od zmage do zmage. Za vzgled naj bodo organizirani rudarji, ki so nam priskočili v tem kritičnem času v pomoč, in s tem zopet pokazali, kal zmore delavska solidarnost. Po shodu se je vršil občni zbor. na katerem so bili izvoljeni naslednji sodrugi v odbor: Falkner Avgust, predsednik; Kren Rudolf, podpredsednik; Koprivšek Josip, denarničar; Vančina Matija, tajnik; Babič Franc, Ožura Alojz, Krajšek Jožef, odborniki. Janeš Gregor, Hočevar Jožef, Modic Albert, Žagar Jožef, namestniki. Stimec ložef, Raškaj Tomaž. Fppich, pregledniki. — Pripomniti je, da so bili ptcie ondotni delavci organizirani v N. S. Z. Sedaj smo ustanovili našo podružnico lesnih .delavcev ter ustregli gotovim gospodom, da jim ne bo treba po nepotrebnem rogoviliti po Kočevju. Posebno bo ustreženo g. Rrandnerju, ker so ga ravno pred par dne- vi izvi/gali bivši člani N. S. Z. St. 1308.-1919. Ce'ie. Skoda, da je konec vojne, tako vzdihme gotovo večkrat nekovski mojster Maks Janič. Kako. da bi tud? ne vzdihe- aj ta gospod, zakaj zanl so bila vojna lota zares lepi časi. Kot vptpnccestciVo. pekovskemu mojstru, velikemu avstrijskemu patrijotu in seveda ultr-rrermanu. obsijanemu od milosti staroavstrijskih militarističnih kreatur, je b?! v»n ?e voinl/om oe^prn pla/eval reci in pi?j pc pno krčno na ' m in jim d n Dl brano. Kakšna je bila hran;- o tem za enkrat mo'č;~<«c Vr« citate jp plačeval erar. Da. da. o^embom Janiči' e sorte je med volno šla pšenica v 7l"*o klasje. Marsikateri avstriicVj oficir 'e v stiku z rajnimi Janiči seveda prišel rdi na svoj račun. Ali kdo bi štel take ma' i-kosti v zlo gospodu Janiču! . si- kdo drugi, ie pač tudi on uporabil ugodno konjunkturo, da si nagrabi, kar se je nagrabiti dalo. Nihče »zmed cele družV lopovov se ne izpodtika nad takimi malenkostmi več. Kai hočete, nenoštenje le a-nes noštenie. oderuštvo ie postalo krem-st in kakor se že na tem svetu vse obrača, tako se ie iznreobrm? tudi bonat? pek Janič. On ?e danes revnb»o?fo«ar najradikalnejše vrste. S1??ntj e pač tako, preden sede v toplo gnezdo, io skrahirane Avstrije. Ali ne samo revoln-cijonaren je Herr Janič, odru.ati se tud. ne more socialnemu zn islu ... ... .. pospeši vzgojo mladine, vzdržuje ediio celo vrsto vajencev, katerim privošči, da sc pri njem nauče pekovskega roKCuCi-stva. Stvar je namreč zelo praktična. Kaj bi plačeval pomočnike, ko mu fantje uelajo zastonj! In kadar vajence oprosti, jui resnični filantrop postavi na ceou> iwr skrbi na ta način za pomočnike drugim pekovskim mojstrom, ki slučajno ne izkoriščajo nuadine kakor Janič. Obrtnim oblastim bi puc priporočali, da gospodu Janiču posvetilo nekoliko več skrV' nosebno c’. ...j dopovedo, da velja tudi zanj naredba glede osemurnega delavnega časa ali pu naj svojo mn^iMoo žanre. Gosr-o^ Janič, sicer hud radikalec, je v tem oziru in kadar gre za delavske plače ravno t-1-- -eakci-j- rec in živi še vedno v fiksni i > i, da za o^emhe (er brezvestne dobičkarje v°-l»'*io izieme. Slovenski kapitalizem se potom svojih bank polagoma polašča vseh industriji. 'ih podjetij v Sloveniji. Tako preidejo papirnice in tovarne za celulozo akcijske družbe Leykam-.losefstal s prvim ianuar-je • 1920 v last novo osnovane družbe, za L,.tero sto;i I fubManska kreditna banka. \ sekakor mora biti papirniška i"- 'strija v 'loveniji plodonosna. zakaj dosedanja la nica bo. kar se tiče posesti delnic, tudi n:< 'alje participirala. Ce bi bile panirnice p. ‘••■vne, bi b'la stara :ir.i-*ba vedela, da se j -nebi. tako pa si je tudi za naprej za-g »vila so' " •'!ftvo. Cisti dobički v naj-v(’'i' meri bodo torej os+aiall doma v ro- 1 ’ ..domače, narodne" banke Da ne bodi) romali dobički v tišino, te ^rer nrav. v.^lar pa smo radovedni, kako se bo p' a slovenska gospodarica s svolo slovensko banko vedla nanram slovenskemu d avstvu, ki dela v teh panimicah. I 'na-r kimamo nrav nobeneea. da bi delav-s i našlo pri slovenskih kanitalistih več n ■'vnosti in razumevanla za svoj nad v v.* klaverni gospodarski nolo?aj kakor d^lej. Akcnska družbo strojnih tovarP" jn liv ren. za katero stoli Jadranska banka, n:*s !e doveli poučila, da zna slovenski ka-r ilizem biti brutalne!*! in neohzirnejši V '-or na tub*. Pouk in ^ovinariev, zanoslenih v teh tovarnah, naj bi si vzelo 7 gled tudi napirniško delavstvo. Ni iz-k "eno, da bo ht«^ katero so do- ž eli kovinarji, doživelo tnrfi napirriško delavstvo. Videli bomo. kal nam bo bodoči črc nrinesel. Vsekakor na1 se delavstvo pakirnic pravo&>«"o "rinravlla, ne b° d ' nataknili oni kravi, ki te notem n->me«sto mrve ledla ob'anie 7. vso resnobo namreč trdi je-£"‘‘<;ka klerikalna zalega da »e bil 'odrug v Trbovllah. df>??ro v Trbovljah nl-h V n tem ničesar ne ve Ali če smatrajo kleriValci za umestno onenrati z lažjo in tpr noc+nv^ntem res^^o na trt-tvo r->» »oko n* hnrfo škodovali, to naj st nikar ne domišljajo; » nasprotno, hvaV^n? cmo iim. Ce misli’ da jim še kuo kaj verjame, ^e motijo. Efe’:t infaimje, ki jo uganjajo v sv< >..m časopisju, ne more biti drugačen kakor ta. da se bodo delavci sami prepričali, da je klerikalna s..anka in njeno časopisje i adlo na nivo stare obrabljene vlačuge, na katero vsak pošten človek pljuje. Pridite domov, tako so po preobratu meščanski listi vabili rojake v Ameriki v domovino. In res, velik del se je vrnil, misieč, da se bc v stari ujeuinjem domovini res cedil med in mleko kakor so pisali buržoazni listi. Ali glej, tisti listi pišejo danes: ..Trgovska in obrtniku zbornica v Zagrebu javlja, da se v Liki nahaja preko 200 ..elavcev, ki so poprej bili uposleni v raznili podjetjih v Ameriki, si se zaradi brezposelnosti nahajajo v največji bedi itd.“ Razglas. Začetkom meseca januarja 1920 se prične na državni puškarski strokovni šoli v Borovliah na Slov. Koroškem z rednim poukom v vseh 4 letnikih. Do-sev.wu.ji učenci kakor tudi oni, ki se žeiijo posvetiti puškarski stroki, se naj v svmo vpl utja zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov v ravn^^jski pisari;, puškarske zadruge vsak dan, izvzemši nedeljo in praznik, od 9. rfo 11. ure in obenem naj prinesejo s seboj zadnie snričevalo te šole, novinci zadnie ''"dsko^lsko izpričevalo in krstni list ali domovnico. Pismene prošnje za snreiem ip f>-eba predložiti do 30. t. m. na ravnate';^tvo zavoda. Tem prošnjam le priložiti, kakor je že omen;eno: krstni list ali domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in izorigevalo o vedenju in izlavo staršev, oziroma varuha. Šolnina se ne pobira. Pre^i-rba učenca s stanovanjem, hrano. oMeko itd. je stvar staršev, oziroma varnba. 7a snrejem se 7.ab‘ ^a k-ot nain^ia staro«^ 1/1 let. telesna sposobnost za nnK>nr«;Va deli in z dobrim Hnvr?r>”'i P^vna« te*Jstvo drž. puškarske «+«-n»'oVne šole v Borovljah na Sl tv. Koroškem. Pojasnilo radi šole vajencev vseh sl,vk: Sola bi se bila mogla že začetkom s.Jje pričeti. Ker se pa niso oglasile vse obrtne zadruge na poziv š< I škega referenta nudsv. Laha v mesecu juniju t. 1., se pouk ni mopel nričeti. Odzvale so se samo I- iaška. čevljarska, kovinarska zadruga in še nekaj druirih maniših obrti, a glavna stavbinska se še do danes ni priglasila. Pred kratkem se ie pricrlasila gostilničarska zadruga in je obenem priglasila 12 vajencev z goro^tasnimi zahtevami glede pouka, in sicer francoščine, nemščine, vseh lezikov Evrope celo knjigovod. in servira-ranie ter je nakazala v to svrho K 150.— letnega prispevka. Taka ponudba je smešna. Vprašati se moramo, zakaj naj se pa porabi K 150.— v današniih razmerah: to še tedenska plača ni za ene^a učitella. kaj Še nabava papirja in drugih stvari. Tako izjavo moramo naravnost o! nvati. Nekateri gostilničarji so milijonarji, kaj bi bilo takemu, če bi prisneval K 50.00'!. in bi omosročil pouku tudi drugim učence,’’ revnejših slojev. Kar se pa tiče stavbinskih vajencev in drugih ctrot- smo stavili v mesecu aprilu 1.1. na podjetniue ra?.n . c togote in osebno so nam odgovorili da bodo vse preskrbeli, a še do danes ni nič. Trgovska in obrtna zbo: 1 Pa sploh ni od govorila pravočasno zaradi prispe , i a vsa! ene tretline. Po izlav? šo I ra referenta ni magistrat zakrivil ničesar l et Pripravljen dati nrostore. učni materija %i eno tre^ino prispevka, e^o tropino mor» io prispevati obrtne zadruge }n eno tre-f'ino obrtna in tr^ov^-a Vpo- Tvr1"! h*!-* rs'U*t..r> 1*« »• Uh beri in rcci K 300.— in stavila prevelik. zahteve ^afo se ji !e enostavno vrnilo. Ves fond bi -ašal K 30.000.— vrednosti pred vojno, sedaj niti tega ni pripravljena ta buržoazna prispevati. Zdelo se nam je potrebno. da stvar pojasnimo, kje je tičala krivda. Prodajne cene za meso. V soboto, dne 20. decembra t. 1. se je vršilo pri odseku za prehrano posvetovanje radi določitve enotnih cen za sveže meso. Zastopani so bili prizadeti uradni oddelki s strokovnjaki, kmetijska družba in ljubljanski mesarji. Mesarji, ki so zadnje dni zvišali cene mesu od 12 K in 14 K na 16 K in 18 K. so navajali kot glavni razlog, da se je znižala ccna govejim kožam od 28 K na 18 K za kilogram. Povišek 4 K pri kilogramu so smatrali strokovnjaki odločno za pretiran, zlasti še, ker so ostale cene klavni živini v zadnjem času na isti višini. Ce se uvažu-je znižanje cene kožam, bi bilo upravičeno kvečjemu zvišanje za 1 K 50 vin. do 1 K 70 vin. pri kilogramu. Na podlagi tega posveta je nato zaključila deželna vlada sporazumno z odsekom za prehrano: 1. da se določijo za vsa večja konsumna središča prodajne cene za meso, ki stopijo takoj v veljavo: 2. da se prekoračenje teh cen strogo kaznuje po obstoječih predpisih z zaporom, denarno globo in zaplembo blaga; 3. da se proti onim mesarjem, ki bi po teh odredbah prenehali z obratovanjem, postopa po obrtnem redu, da se jim odvzame obrtna pravica ter se jim zasežejo obratni prostori. Končno so sc odredile potrebne priprave za primer, da nekateri mesarji prenehajo z obratovanjem. Odsek za prehrano se je preselil dne 20. t. m. iz svojih dosedanjih uradnih prostorov v palači deželne vlade za Slovenijo v hišo št. 10. na' trgu sraija Fetra (Maliro-va hiša U. nadstr.). Stranke se sprejemajo v torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure. Prijaznost. Minuli teden je v Ljubljani neki delavec klical zdravnika K. k svoji težko bolni ženi. Prišel je k njemu, nič hudega sluteč, ravno pred poldnevom. Gospodu zdravniku je očividno moralo biti sila žal gotovo dobrega kosila, kar je tudi odkrito priznal s tem, da je delavca na prav neokoren način nahrulil, češ, da mora prihajati ravno pred kosilom. Seveda, kaj gospodu doktorju mar v hudih bolečinah zvijajoča se deiavska žena, glavno je, da gospod doktor pravočasno prijazen, vljucjen in „sladek“ tako, da se v sami vljudnosti topi. Moleduje povsod okrog, samo da bi si utrdil pozicijo, kadar se pa segreje in se naleze cvenka, tedaj gorje tebi delavska para, prej vljudni, vsak :~s pustrežliivi in n 'iazni gosnod doktor postane ošaben, aroganten in neotesan, drvar. V Kropi na Gorer*-kem je bil aretiran župan, župnik in učitelj. Gospodje so izvršili neke manipulaciie ob priliki kolkova-nja denaria. Govorilo se je o znesku pre-se"pio*em lwnoo kron. Za '-'erikalno l Društveni funkcionarji l in aani, pozor! ! Staro srebro in zlato se kupi po najviijih jjf’ cenah in se tudi predela v nove stvari bro- £ Jjj ške, uhane prstane i. t. d. jj* MCITELJSKA TISKARNA Vr *>3»Kn»aiiBaaaaaaaaaaaaaaeaaBaBaaaa «• LJU!, fnii ilka m. s. mUnuii ai mim mn. II— Tiskovine za Sole, župan* stva in urade. Najmodernejše plakate in vabila • za shode in veselic«. * LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-- sur itd. itd. - v I&. STEREOT1PMA LITOGRAFIJA. jl! Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta 17. priporoča svojo bogato zalogo ^g| Šivalnih strojev t in stroje za pletenje (MteJtitai za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. m M M Okra na n -miška blagajna % i ir IJublJani. \-------------------« Pisarna: Turjafiki trg štev. 4. prvo nad* stropje. Uradne i re so od 8. zjutraj do' 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blag jna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopfll. popoi. Dl. Koienlna Peter splošno zdravljenje <11 —Vil Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag. Di. Ivan Zajet 'ao—»/»n Ii*)«iki tri M. splošno zdravljenje 2—3 frntiikiuluH2. Di. tiktu Mat 1 1 J—»/412 , iDIiirjiti w. u. splošno zdravljenje lajiiu m u. ♦. Di, Aloji Idajgbei 8—9 Tsrjiiki tri fl. 1 splošno zdravljenje 1—3 ! Prijata catitL Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, ae moraj« zglaaiU v pisarni bolniške blagajne, da se jim i* stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinlrajo zdravniki ie v nujnih slučajih, Troskov ki nastanejo, kadar /.boleli član sam po. zove druge zdravnike, da ga i učijo, ne povrne bot. niškn blagajna. Od blagajniškega zdravnika upol* njeni bolniški list se mora takoj oddaU v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ** ordiuir* le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba pritožbami četnika okrajne bolniške blagajne.