Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, Id niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. CirU A. žebot LETNIK XXVII — VOLUME XXVII Januar 1976 Published monthly by ; Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 1. — Number 1. SLOVENSKO ZASTAVO V NAŠE DVORANE . Pravkar sem se vrnila od prireditve folklorne skupine NAGELJ v dvorani na Manning Ave. K. nastopu take skupine in sploh k vsem drugim slovenskim prireditvam nujno spada tudi naša zastava. Če se sklicujemo na slovenstvo pa nismo toliko ponosni, da izobesimo našo zastavo potem z našo zavednostjo nekaj ni prav. Ne razumem, kako je mogoče da prva slovenska dvorana v To-ronta ni do danes poskrbela zato Župljani s 1 o-venske župnije na Manning ave. doprinašamo veliko žrtev, ko redno hodimo na prireditve v našo župnijo, saj večina nas živi precej oddaljeno od župnije. Hodimo na Manning zato, ker tu pričakujemo našo slovensko vzdušje in k temu nujno spada tudi zastava v dvorani. Dvoran, župnijskih, gostinskih in drugih imamo na pretek, lepših in bližje.--A vendar se odločimo vedno za našo, ker nam gre za slovensko stvar in še posebej hočemo nekaj slovenskega duha vcepiti naši mladini. Nismo v Kanadi še, hvala Bogu, tako daleč, da bi se kdo protivil izobešenju naše lepe in neomadeževane slovenske zastave. Če pa bi bil kak posameznik proti temu, pa je verjetnost velika, da to ni nas zupljan. Vodstvu nase župnijske dvorane mora vendarle imeti toliko odločnosti in razumevanja v tej stvari, da bo poleg običajne kanadske državne« izobesilo stalno našo slovensko : zastavo. Treba je vendar že dati zgled novemu rodu, ki raste med nami, da bo nedvomno začel ceniti najbolj prvobitni simbol našega naroda,— slovensko zastavo. Lea Urbane NOVICE IZ AVSTRALIJA: V Avstraliji, kot se je pričakovalo je bil izvoljen v senat M1LIV0J EMIL (Miša) LAJO-VIC, liberalec. S to izvolitvijo je prvega Slovenca,— povojne- i ga begunca, — doletela taka čast. G. Lajovic je bil rojen. 1921 v Ljubljani in je prišel v | Australijo 1951. Bil je prvi i predsednik Slovenskega društva j v Sydney in je še vedno član istega. Je član avstralske liberalne stranke ze leta, 1959. V začetku naselitve je začel kot navadni delavec v tovarni, kjer je delal dve leti. Kot je znano, je v Astraliji prišlo do velike spremebm pri. volitvah in je bila laburistična (socialistična) stranka poražena z veliko večino od liberalne stranke in pričakujejo sedaj radikalnih ukrepov na ekonomskem polju, da se popravi zavoženo gospodarstvo, kakor tudi y zunanji, politiki. To pomeni povratek k tradicionalnemu prijateljstvu do zapadnega sveta. • Po izvolitvi slovenskega Izseljenca M.E. Lajovica v Australski senat je australske Slovence doletela nova čast in sicer je bil imenovan Vladimir MENART za predsednika posvetovalnega odbora za narodnostne zadeve pri N.SAV. vladi. Naloga tega odbora jq, da svetujo in priporoča vladi razne ukrepe, ki se tičajo narodnostnih manjšin. Odbor sestavlja 15 članov za dobo dveh in štirih let, Maš rojak je bil ZBOROVANJE ZNANSTVENIKOV (Zaključek poročila iz št. Idil, 1975) Zborovanje zadružnih znanstvenikov v Darmstadtu je zaključil referat profesorja dunajske univerze dr. Wilhel- *>*(#,,' Težave š konedtracijo v zad- dužništvu izvirajo predvsem iz tradicionalnega pojmovanja zadružništva izvirajo predvsem iz tradicionalnega pojmovanja zadružne ideje, ki daje zgodovinskim načelom značaj bistvenosti. Gospodarska perspektiva Zadružne organizacije so znale izkoristiti prednosti koncentracije na različne načine. Z ustanavljanjem osrednjih zadrug ,ki včasih niti nimajo zadružne pravne oblike) so izločile poedina opravila iz področja primarnih zadrug in jih prenesla na centralo. Kjer so postale poedine krajevne za druge premajhne za gospodarski obstoj, se jih je več združilo v zadrugo z večjem obsegom. Z ustanovitvijo zadružnih zvez so omogočale vzpo-rediti delovanje krajevnih zadrug. Zveze so izvedle v mnogih primerih tudi vertikalno integracijo, ki omejuje svobodo odločanja krajevnih zadrug. Zadruge so si v mnogih primerih ustanovila podjetja, ki niso nujno zadruge, ki so koristna za delovanja zadrug samih (n. pr. organiziranje proizvodnje za potrošne zadruge, organizacija nalaganja prihrankov za grandja hiš [stanovanj, itd.) Ta podjetja imajo v zadružnem sestavu svojsko mesto: niso direktno odgovorna zad-rugarjem, marveč vrhunskim izvoljen za predsednika tega odbora ba dobo dveh let. G. Vladimir Menart je slovenski povojni begunec, rojan 1923 v Domžalah. V Avstralijo se je preselil lqta 1950. Vodi lastno od- vetniško piserno v Fairlields pri Sydney. Australski Slovenci so sedaj napravili neverjetno uspešno korake tudi na političnem polju, !kar se da lahko primerjati z uspehi slovenskih emigrantov v USA, kjer pa je število Slovencev neprimerno večje kot v Australiji. ZADRUŽNIH V DARMSTADTU zadružnim organizacijam. Po avtorjevem mnenju bi bilo treba paziti, da so ta pomožna podjetja res direktno koristna zadrugam in ne samo splošno, ker prinašajo dobiček, ter da so povezana z zadrugami tudi pravno na ta način, da morejo zadrugarji tudi pri njih uveljaviti svojo voljo. Kljub temu, da se utegne komu zdeti, da med zadrugami višje stopjne in med koncerni zasebnega gospodarstva ni nobene bistvene razlike, so razlike bitsvenega značaja. Pri zadrugah višje stopnje se raz-tega njihova pristojnost samo na eno dejavnost podjetja (n. pr. nakup), dočim odloča koncem o celotnem podjetju. Kontrola v koncernu izvaja nadzorni svet in občni zbor, v zadružništvu je posebna revizijska zveza (to ne velja za Severno Ameriko z izjemo province Quebec), ki mora ščititi interese poedinega člana zadruge. Financiranje v koncernu izvira iz vrha, dočim najdemo v zadrugah višje stopnje, da stavijo kapital na razpolago krajevne zadruge. V primerjavi s karteli ni toliko važna pravna razlika, marveč dejanska moč na trgu. -Dokler omogočajo zarimge s svojo povezavo povečati moč slabših udeležencev na trgu, izboljšujejo možnosti efekti-venga tekmovanja in jim ni mogoče očitati, da so enake kartelom. To bi bilo šele vpri-meru, če bi s svojo koncentracijo onemogočile drugim udeležbo pri tekmovanju. Družbena perspektiva Prof. Weber je v neki drugi razpravi predlagal, naj bi prenehali govoriti o zadružnih načelih in uvedli nov pojem: zadružne značilnosti. To bi omogočilo odstraniti iz študija zadružništva "ideologijo" in razviti teorijo zadružništva. To bi tudi onemogočilo, da bi kdo enačil zadružništvo z enim samim "načelom". Koncentraciji in zadružne značilnosti a) načelo identitete: po tem načelu so člani in koristniki iste osebe. Pravna določila dovoljujejo v nekaterih primerih tudi poslovanje z nečlani, toda to samo v primerih, kjer je to potrebno za dobrobit članov. To načelo more koristiti tudi v tem smislu, da ga razumemo kot identifikacijo članstva s svojo organizacijo. Tako zavestno enotenje bo omogočilo tudi smiselno uveljavljanje še drugih zadružnih značilnosti — solidarnosti, aktivne udeležbe pri oblikovanju volje zadružnikov, itd. Negativne posledice koncentracije bi se pokazale, če bi začelo upadati enačenje članov z zadrugo. b) demokrativno načelo: po tem načelu ima vsak član asmo en glas na občnem zboru zadruge. Čeprav je to pravilo celo uzakonjeno, ga člani sami mnogokrat ne uporabljajo. Koncentracija v zadružništvu je k temu stanju vsaj toliko pripomogla, da ni ničesar ukrenila, kar bi vodilo k povečanemu prizadevanju za pritegnitev članstva k sodelovanju v zadrugi. Odgovarjajoče spremenjenim gospodarskim razme-j Pesem nc le zaželjena, ampak prepotrebna spremljevalka človeka v veselih in žalostnih trenutkih njegovega življenja. Če je ni, se mu duša sprazni ali celo napolni ./. bolečino. Božična pesem ima posebni čar, globoko ga občutimo v božičnih dneh. Slovenska mladina v Torontu je trikrat priredila 'koncert božičnih pesmi, t.j. 20. in 21. decembra v dvorani Marije Pomagaj in 28. decembra v slovenski dvorani y Nevv Torontu. Takih trenutkov si je marsikdo izmed nas že dolgo želel. To mladinsko prireditev —' sodelovalo jih je 78 — bi smeli imenovati velekoncert, ker se je mladina povzpela do občudovanj?. vrednega viška. Nastopali so: otroški pevski zbor. mladinski in dekliški, solista gdč. Marta Demšar in g. Jphny Kolenko in orkester 15 inštrument al is tov. Program je obsegal 19 pesmi ki so jih izrazili navzoči ob prvem sestanku. • 20. decembra je bil v Slovenskem domu na Reher Ave-nue v Euclidu - Radio-thon-, katerega je vodil znani slovenski radijski napovedovalec Tonv Petkovšek. Preko radijske postaje W.X.E.N. FM so direktno iz doma predvajali nastope številnih ansamblov in obenem nabirali prostovoljne prispevke za Slovenski dom za ostareh ne Neff Rr. Celotna na-birka je prekoračila $18.000, kar je z svoto prejšnjih treh let dvignilo število nabranega denarja od $75:000 na $95.000. Čestitamo k ilepemu uspehu! • 24. Dec, je bil kot, vsako leto radijski prenos polnočne sv. mače iz največje slovenske fare pri Sv, ,Vidu. Lepo petje slovenskih božičnih pesmi in obredi polnočnice so tako prihajali v domove tistih, ki se polnočnice niso mogli udeležiti. Sponzor radijskega prenosa je že vsa leta znana slovenska družina Zakrajšek (Zak). • Vsi Slovenski domovi v Clevelandu so imeli vesela silvestrovanja. Na Recher Ave. sta igrala orkestra Grabnar in Luzar, v domu na St. Clairju Alpski Kvintet in Sonet, ki je igral na silvestrovanju pevskega zbora Koroton. V Newburhg Heights je zabaval goste Richie Vadnal s svojim ansamblom in v Baragovem dom so igrala dekleta za zabavo in ples. Don Slogar je igral v slovenskem domu na W 130 cesti, Veseli Slovenci pa že osmo leto v restavraciji Hofbrau Haus. • 10. januarja je priredil Slovenski športni klub "Zimski Večer" v slovenskem domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo so igrali Veseli Slovenci. • 17. januarja je priredila "Slovenska Pristava". svojo vsakoletno zimsko prireditev "Pristavska Noč" v slovenskem domu na St. Clairju. Člani in prijatelji Pristave so prebili prijeten večer pri okusni večerji in veseli glasbi orkestra "Ve-') selih Slovencev". Chicago • 25 letnica Slovenske radijske ure je bila proslavljena v soboto. 25. okt. v veliki sve-toštefar.ski dvorani. Bil je lep slovenski praznik v počastitev dela dveh slovenskih pijonirjev, ki sta z izredno trdoživostjo vstrajala, da se sliši slovenska beseda, pesem in slovenska glasba po radijskih valovih. To sta dr. Ludvik Leskovar in njegova žena Corinne. Petindvajset let trdega dela, skoraj za božji Ion ni malenkost, če upoštevamo, da so vsaj iz po-četka letela polena pod noge. Skozi teh 25 let smo redno sli- šali slovenske melodije in slovensko besedo. Okrog 1300 oddaj je bilo v tej dobi. Uvedeni so bili slovenski dnevi katere je vedno proglasil župan Rich-ard Daley, vsakoletne nagrade za slovenstvo zaslužnim osebam, v okvirju te ure se jc zbrala razgibana plesna skupina, ki je predvajala slovenske folklorne plese doma in drugod. Ob 25 letnici te ure se je zbrala nad 600 ljudi. Gospodična slovenkega dne je bila Mimi Leskovar, dijakinja prava na Ulinojski univerzi. Nastopil je znani pevec Kenick iz Člevelanda, novoosnovana skupina mladih študentov jc prvič nastopila z narodnimi plesi. Poslane so bile razne eesetitke od vseh strani, tako n. pr. od bivšega senatorja Lausheta iz Člevelanda. Ta proslava je združila Slovence ne glede na svetovno naziranje. Družila jih je tokrat idjea slovenstva, ki se kaže najlepše v ohranjanju slovenskega izročila v slovenske besedi, pesmi, glasbene in folklorne umetnosti. Iskrene čestitke dr. Ludviku in Corinne- Leskovar k njunemu vztrajnemu delu. • Slovenci na mednarodni razstavi na Nayy Pier so se tudi letos izredno lepo predstavili. Slovenski kotiček pod naslovom: Veličastvo naih gora je obrnil pozornost ne Ie Slovencev ampak tudi mnoge druge. Organizatorka slovenskega dela na mednarodni razstavi, svet v malem, je bila kot vedno ga Metoda Fishinger s štabom sodelavcev. Sama je odlično naslikala veliko panoramsko sliko log pod Magartom. Pravtako je tudi razstavila lepo število krožnikov z narodnimi motivi. Koliko ur dela! Marsikdo se je vprašal, od kod le gospa jemlje toliko energije, ki ni plačana.... Ga Breda Modic. jc razstavila veliko število izdelkov in motivov v tolčenem bakru. Tudi so bila razstavljena razna druga ročna dela. .Slpvesnka umetnica ga. HueiJc~ 'ge imela' svoj slikarski oddelek. Kaže vedno kaj novega. Nekaj posebnega je bila slovenska kuhinja. Tam jc bil drenj. V sobto že o 3. prop. je bilo skoro vse razprodano. V nedeljo so naše gospe in gospodje komaj Vzmagovali delo, Vsem, ki sO sodelovali In pomagali. zlasti pa Organizatorki ge. Metoda Fishinger priznanje in čestitke! Gospodična slovenskega dela je bila Miss Magda Sim-rayh, ki je pripela županu Daleuy slovenski šopek in mu dala tudi poljubček. Zato je bil menda tako veselo razpoložen. • 20 letni jubilej skupnega življenja sta obhajala 19. nov. naša priznana javna delavca dr. Ludvik in Corinne Leskovar! Naše čestitke z željo za zlati jubilej! • Slovenska ženska Zveza se je zavzela za podporo slovenskih koroškim študentom. Že za letošnjo šolsko leto je poslala v ta namen $1,300.00 Nekaterim to ne cliši, čeprav trdijo, da so Slovenci. SŽZ priznanj,e le tako naprej. • 80 letnico življenja je 29. obhajala ga. Marija Žgavec, ki rada bere naš list. 87 let sta bila "mlada" letošnjo jesen dr. Stanko Mašič in gdč. Ančka Ahačič. Stare, toda trdne slovenske korenine! Bog jih živi! • V nedeljo 16. nov. so se Slovenci iz Chicaga, Jolieta in okolice spomnili 16. obletnice smrti škofa Gregorija Rožmana in 30 letnicu pokolja slovenskih domobrancev. Bila je Jepo udeležba. Ob 2 pop. so se udeleženci zbrali ob Rožmanovem grobu, ob pol 3. pop. je bila maša v kapeli katero je daroval U. Atanazij Lovrenič. Po maši je bil v kapeli spominski program. Pel je svetoštefanski Cerkveni pevski zbor pod vodstvom Jankota Arka, petje je spremljal na orglah p. dr. Ven-delin Spendov. • Slovenska sobotna šola je TRGOVSKI NAČIN Z LAŽNIMI IZJAVAMI ŠKODUJE VSEM. NASLEDNJE NUDI ONTARIO ZA VAŠO ZAŠČITO. V Ontario imamo nov zakon, ki se imenuje "Business Practices Act" (Zakon o načinu trgovskega delovanja.) Namen istega je pre-preprečevati nepravične trgovske podvige^ ob času prodaj ljudem. Tukaj je navedeno, kaj zakon napravlja: • prepoveduje napačen zavijajoči ali lažnjiv način pri prodaji izdelkov in uslužnosti. • prepoveduje previsoke cene, nepravične pogodbe in način prodaje z visokim pritiskom. • pomaga ljudem dobiiti nazaj denar, če je prodajalec uporabil nepravično taktiko pri prodaji. Ontarijska provinca hoče, da dobite vrednost za vaš denar, kadar kupujete. Drage reči, kot so, avtomobili in domovi potrebujejo mnogo premisleka, zato je Vlada Ontaria pripravila nekaj preproštih knjižic, ki vam povedo, na kaj morate paziti, kadar kupujete, ter vam razložijo, kaj storiti in kaj ne storiti, kadar: "Kupujeta auto" "Kupujete nepremičnine" "Kupujete "Condominium" "Iščete hipoteko" Dobite lahko tudi knjižico, ki se imenuje "Balance in the Marketplace"-The Consumer's Guide to the Business Practices Act". Če želite dobiti katerokoli od teh knjižic, ali če želite prijaviti nepravični trgovski podvig ("unfair business practice), pišite sedaj na Ontario Consumer Queen's Park Toronto, Ontario M4Y 1Y7 Ministry of Consumer and Commercial Relations Sidney Handelman, Minister Province of Ontario VVilliam Daviš, Premier v polnem teku. Ima spisanih 69 učencev. V višjem oddelku (višješolci) je 15 učencev. Predn-jačijo fantje. Ta oddelek, ki vzbuja veliko upanja, vodi dr. Jože Goršič. • Pred božičnimi prazniki je bilo prav živo. V nedeljo 7. dec. je prišel Miklavž v slovensko srenjo in obdaroval slovensko mladino, katera hodi v sobotno slovensko šolo. Fara Sv. Štefana se je postavila v soboto 13. dec. v Muzeju za znanost in industrije z lepo uspelim prikazom slovenskega božičevanja v Sloveniji. Dvorana je bila polna in: so, zlasti tujci navdušeno ploskali Miklavžu-Nato so sledili prizori božičevanja: kadenja in kropljenja na sveti večer, lep je bil nastop kolednikov. Vsi so bili v narodnih nošah. Slovenska folklorna Skupima SARC je izvedla nekaj narodnih plesov, nazadnje je zapel nekaj božičnih pesmi slovenski pevski zbor fare Sv. Štefana. • Polnočnica je bila prav lepa in dobro obiskana. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom Janeza Arka, katerega je spremljal dr. Alfred Fishinger, je izvajal latinsko mašo Misa Natalia, katero je komponiral p. dr. Ven-delin Spendov, naš pomožni župnik. • Tudi Silvestrovanje SARC v veliki farni dvorani je bilo zelo razgibano. PITTSBURG, PA. Vsled kanadskega poštnega štrajka, se je pošta zakasnila. Dobili smo članek, ki obširneje govori o televizijski oddaji 28. septembra lani na postaji WT-AF-TV4 pod naslovom "Faith in Today's World", a iz njega vsled pomanjkanja prostora objavljamo le najvažnejše. Na vprašanja panel, ki so jo se-s t a v 1 j a i i Dr. Vin-cent Lackner — dekan filozofske fakultete na California Sate University, California, Pa. (katolik); Dr. Caii Stromee — pastor of the First Baptist Church v Pittsburgu in Ms. Bosanka Evosevič — kandida-tija za doktorat iz Educational Administration na University of: Pittsburgh (pravoslavana), j pa je odgovarjal slovenski pisatelj g. Mit-ko Javornik, ki sedaj živi v ZAD. Dr. Stromee je nato povdaril, da v skladu s programom oddaje hoče razpravljati samo o kulturni in verski svobodi v današnji Jugoslaviji, tej edinstveni državi z mnogimi verami, jeziki, kulturami, običaji, tradicijami in narodi z različno zaodovisnko preteklostjo. Panel je ugotovil, da komunizem ne pozna prijateljstva, ampak le. tovarištvo in se je predvsem zanimal za slučaj Milovana Djilasa, predstavnika . jugoslovanskega intelektualizma, ki je bil dolga leta jugoslovanski podpredsednik, toda , pozneje padel v nemilost s Titovo uradno linijo. Ko Je Džilas padel v ne-, milost % uradno partijo, se ni našel niti eden od nekdanjih soborcev v času revolucije med drugo svetovno vojno, ki bi dvignil svoj glas in se izpostavil v njegovo obrambo. Vsi so-borilci izza časa revolucije so , ga pustili na cedilu. Med sabo so tovariši, nikakor pa ne prijatelji! Prijateljstvo v pravem smislu je res "unus animus in duobus corporibus". Vera, ki je poleg skupnega jezika eden izmed najvažnejših faktorjev, ki združuje in veže ljudstva v en narod, je v primeru Jugoslaviji eno izmed razdiruiočih dejstev, kajti v Jugoslaviji je vera istovetna z narodnostjo. Po jugoslovanski konstituciji je vera svobodna in verske organizacije so dovoljene. Toda to ie le "De Jure", ne pa "De Facto". kar ie edina priča realnosti. Izza časa pokristjanjenja pred več kot dvanajst stoletji je bila katoliška vera iedro slovenskega naroda. Od leta 1408, ko so Turki prvič podrli v Slovenijo in jo ropali in plenili nad 200 let, je slovenski narod našel pribežališče in tolažho v trpljenju v globoko zasidranih temeljih verskega prepričanja V teh nevarnih časih so Slovenci zidali svoje cerkve na visokih gorah in jih obdajali z debelimi zidovi. Kadarkoli jc sovražnik pridrvel, so zagorele grmade po gorah, žene in otroci so se zaprli v cerkve in v molitvi iskali božjo pomoč proti brezbožnikom, medtem ko so moški odbijali sovražne napade za obzidjem. Kadar so Turki uspeli, so pobili vse, razen mladih fantov, ki so jih odpeljali in vzgojili kot. janičarje, in deklet, ki so bile odvedene v njih hareme Tudi protestantizem, m našel odmeva med Slovenci, ker je bil istoveten z nemškim nasiljem in zatiranjem. V kato- liških cerkvah so Slovenci našli pribežališče pred Turki, v njih so tudi našli tolažbo v njih trpljenju pod krivičnimi feu-dalnimi lordi in zato je Slovenija ostala trdnjava katolištva. V to slovensko miselnost je povojni režim v Jugoslaviji hotel uvesti svojo Divide et Im-pera politiko. V središču Ljubljane sta bili po vojni porušeni dve cerkvi. Jezuitska pa spremenjena v kino — podjetje. Prav tako je bilo po vojni porušenih mnogo kapel in samostanov. Nobena druga verska skupina ni tako preganjanj kot katoliška, ker je pač ta najbolj načelno nasprotna komunistični totalitarni in brezbožni ideologiji. V komunističnem sistemu več ali manj vsak dela za državo v eni ali drugi obliki. Toda kdor javno prakticira vero, je v ne-varnotsi za svojo službo. Božič,. ki je zlasti v katoliški cerkvi največji praznik v letu, je delavni dan in se praznuje le na skrivaj. Slovenci smo majhen narod ki ne sme izgubljati generacij. Tisti, ki zaradi duhovne praznine in zanikania svobode v ječi domovine ne bi moali živeti, moramo gledati, kako obogatiti veličino naroda, ki na križišču Evrope, skozi vso svojo zgodovino nikdar ni klonil pred močnejšimi in grabežljivimi sosedi. Istočasno pa je tudi slovenska dolžnost da svobodnemu svetu priča o krivici, storjene narodu, ki je izgubil svobodo, ne po lastni krivdi, ampak po sklepu velesil ^g * * * To je nekaj izbranih misili iz članka o tem programu. (—uredništvo)- • Ljubljanski nadškof je podelil diplome šestim katehistin-jam, ki so uspešno končale študije na teološki fakulteti. Pomagale bodo po župnijah poučevati verouk mladini. • Na Rakovniku so praznovali spomin stoletnice odhoda prvih isalezijanskim misijonarjev v Južno Ameriko. Letos sta se pridružila slovenskim misijonarjem lazarist Rado Sušnik in minorit Miha Drevenšek. • Uradno značko za olimpijske igre v Montrealu izdeluje Zlatarna Celje. FRANK J. LAUSCHE * AMERIŠKI DRŽAVNIK OSEMDESETLETNICA SENATORJA LAUSCHEIA V WASHINGTONU Washingtonski Slovenci so v nedeljo 16. novembra počastili ameriškega zveznega senatorja, slovenskega rojaka Frank J. Lauscheta za njegovo osemdesetletnico. Slavnostnega banketa so se poleg skoraj vseh Slovencev v Washingtonu in okolici udeležili tudi dr. Mate in dr. Uroš Resman iz Clevelanda, dr. Leo Klavž in dr. Peter Remec iz New Yorka, dr. J. Bernik iz Chicaga in g. J. Zore iz Jolieta. Med gosti je bil tudi slovenski znanstvenik-fizik dr. A. Peterlin s soprogo, ki se je nedavno za stalno naselil v ameriški prestolnici. Banket se je začel z molitvijo dr. Franca Blatnika, program pa je vodil Vladimir Pregelj. Ko je moški seakstet odpel tri slov. narodne pesmi, je glavni del banketa izpolni prof. Ciril Žebot, ki je jubilantu in navzočim navedel odlomke iz pisem in telegramov, ki jih je prejel od številnih vodilnih osebnosti ameriškega javnega življenja. Svoje pozdrave sta poslala predsednik ZDA G.R. Ford s soprogo, podpredsednik N.A-Rockefeller s soprogo, guverner države Maryland Marvin Man-del, ki je ob tej priliki tudi imenoval senatorja F.J. Lauscheta za častnega držvaljana države Maryland, ter vrsta sedanjih in nekdanjih senator-1 (dalje na strani 4. stolpec štv. 1.) Zaključna slovesnost V nedeljo 7. decembra so se vvashingtonski Slovenci zbrali v Slovenski kapeli v ameriškem Narodnem svetišču, kjer je dr Franc Blatnik daroval sveto mašo Bogu v zahvalo za izredni dar Frank Lovšetovega življenja in delovanja. Sveti maši je prisostoval tudi slavjenec. Ob zaključku maše je profesor Ciril žebot seantorju Lov-šetu izročil vezano spominsko knjigo voščil in pričevanj, ki so jih jubilantu poslali vrhovi ameriškega javnega življenja. Poleg telegramov Predsednika Forda, ohioskega guvernerja Rhodesa in elevelandskega župana Perka, so poslali osebna pisma Podpredsednik Rockefeller, predsednik poslanske zbonice Albert, Predsednik Pro Tempore zveznega Senata in okoli dvesto zveznih senatorjev, državnih guvernerjev in zveznih poslancev ter predstavnikov raznih ameriških etničnih organizacij. Knjiga daleč presega običajni voščilnl pomen ter predstavlja dokumentarno pričevanje o veličini tega ameriškega državnika slovenskega porekla. Ko je profesor Žebot senatorju Lovšetu izročal to knjigo, ja dejal; Ko Vam na tem svetem kraju slovenskega krščanskega izročila v ameriški prestolici izročam to spominsko knjigo Vašega javnega udejstvovan-ja, čutim ponos kakršnega še nikoli nisem doživel. Vi, naš dragi senator, ne potrebujete teh pričevanj, čeprav prihajajo od tako odličnih osebnosti. Vi veste, kaj ste v Vašem tako svojevrstnem javnem življenju hoteli in dosegli. Slovenci, tukaj in drugod, sedanji in prihodnji, potrebujejo to utrditev in potrditev njihovega zaupanja in občudovanja Vašega svetlega vzgleda, ki priča o življensjki vrednosti slovenske narodne dedščine. Zatem je dr. Blatnik zapel "Tebe Boga Hvalimo" in vsa kapela je zadonela v mogočno himno "Hvala Večnem Bogu". KOI GA VREDNOTIJO NJEGOVI VRSTNIKI V DRŽAVNIH RRESTOLICAH IN ZVEZNEM KONGRESU GOVOR NA SLAVNOSTNEM BANKETU Cyril A. Žebot Nocoj častimo človeka, o katerem je Senator Sam Ervin rekel: "Ljubi svobodo in zaničuje tiranijo in, ko je zapustil senat, je Amerika osiromasila". Zvezni poslance Filip Ruppe pa je dejal: "Američani slovenskega porekla smo .posebno ponosni na resnično pomembne uspehe, ki jih je Senator Lovše dosegel kot ameriški državnik. On je resničen vzgled velike ameriško-sloven-ske dediščine". Nam, ki smo se tukaj zbrali, se je pridružilo še okrog 200 političnih predstavnikov iz vseh predelov države, da Vas, Senator in Guverner Lovše, počaste. Med njimi so Predsednik Ford, pod-preudsednik Rockefeller, bivši podpredsednik Humphrey, predsednik Poslanske zbornice Albert, senatorji, zvezni poslanci, državni guvernerji, sedanji in bivši, in to iz celotnega spektruma geografske in demoikratske različnosti v državi. Ti izvirni, neslovenski viri pa nam omogočajo tudi nov vpogled v vzpon Vaše javne karijere. Kljub različnosti teh individualnih mnenej, se vendarle vsa strinjajo, da ste Vi, v Clevelandu rojen sin slovenskih priseljencev, postali izreden javni delavec in ameriški državnik. V nocojšnjem govoru lahko naveden samo nekaj odlomkov iz pravega zaklada pričevanj, vsebovanih v nepričakovani količini in vrednosti pisem Vaših sodelavcev. (Zbirki pa so dodane tudi pozdravne častitke voditeljev raznih narodnostnih skupin v ®ji(y,;'l Govoreč o letih, se Vas je senator Curtis iz Nebraska, nekoliko izposodil: Ne izgledaš in ne obnašaš se, kot bi bil 80 let star. Vem, da si velik pedant pri številkah in datumih, dvomim pa, da si res 80 let star. Zdi se mi, da mora biti nekje napaka v Tvojih zapiskih. Še bolj skeptičen je senator Aiken iz države Vermont: Ne verjamem, da obhajaš nocoj svoj 80 rojstni dan, saj se vselej, odkar Te poznam, odnašaš, kot da bi bit komaj 18 .let star. Senator Percv iz Illinoisa, je k temu dodal še svarilo: Samo dvajset let Vam še preostaja, predno si boste lahko odpočili na svojih lavorikah in pričeli razmišljati o svojih bodočih načrtih. Zato ne misiite, da Vas bomo kar tako odpustili zaradi preteklih uspehov, pa naj bodo še tako pomembni. * * * Senator Inouve, s Havajskih otokov, je istega mnenja: Mnogi senatorji, sedanji in nekdanji, med njimi Margaret Chase Smith iz države Maine izražajo "veliko zadovoljstvo in zadoščenje, da jim je bilo dano služiti istočasno z Vami v senatu". čeprav je v senatu po Vašem odhodu mnogo novih obrazov, se tisti, ki smo še tu, Vas spominjamo s hvaležnostjo in globokim spoštovanjem. Vaše zakonodajne dosežke v senatu, je' podrobneje preučil predsednik poslanske zbornice Albert; Med najbogatejše izkušnje svojega življenja štejem sodelovanje v Vami v senatu Združenih držav, in se posebej v odboru za Zunanje zadeve, še vedno se dobro spomin jam debat o vprašanjih, ki so bila največje važnosti za našo državo, in vem, da morate biti zelo ponosni na uspehe, ki ste jih imeli v prizadevanjih, da bi ta vprašanja članom senata in prebivalstvu Združenih držav postala bolj jasna. Bivši senator Clark iz Pennsylvanie je zapisal šaljivo a pomembno zgodbo, ki se nanaša na Vaše zakonodavno delovanje v senatu: Dragi Frank, Čeprav sva bila skoraj v vseh vprašanjih nasprotnega menja, sva vendarle postala in ostala dobra prijatelja in kolega. Morda se še spominjaš enega najinih uspešnih, skupnih zakonskih predlogov, v sodelovanju z Barryjem Gold-katerom imenovanim Lausche-Goldvvater-CIark Act, ki je predvideval, naj bodo Amishi oproščeni davščine za socialno zavarovanje, ker je po njihovem verskem prepričanju, ne-etična. Senator Simpson iz Wyominga se Vas spominja z veseljem pa tudi z ginjenostjo: t Nikoli ne bom pozabil nauka, ki si mi ga dal, ko sem se Ti pridružil v senatu: "Milvvard, ko se odpro zatvornice državne blagajne, ne stoj križem rok, temveč se hitro umakni, sicer boš utonil". S svojo odločnostjo in odkritosrčnostjo si prezvel tako prijatelje, kot nasprotnike. Pogum, pravičnost in poštenost, to so bile med Tvojimi glavnimi krepostmi; in te so Te, skupno z globoko vero v Boga, označevale od vsega početka kot človeka, ki mu je bilo varno zaupati in slediti Povedali so mi, da so ljudje s temi lastnostmi, mod Tvojim narodom poznani kot "možaki". Ta oznaka naj bi vsebovala vse te kreposti in še druge. In zato, možak, Te pozdravljam. Senator Dominick iz Colorada se hudomušno spominja poto-vaja, ki se ga je: udeležil s senatorjem Lauschetom in njegovo soprogo: * <*'■'*. Senator Lausche je gotovo eden najboljših mož, kar jih je bilo kdaj izvoljenih v ameriški senat, čeprav sva pripadala nasprotnim političnim strankam. Ko me je leta 1965 tednt.ji podpredsednik Humphrey pozval naj grem na potovanje okrog sveta, sem to odklonil, če ne bo šel tudi Frank s soprogo, ker je bil tisti čas predsednik pododbora za jugovzhodno-azijske zadeve. Delegacijo je vodil senator Morse in bil sem prepričan, da si bova v vsem nasprotna, kot sva si bila dolgo vrsto let. Senator Lausche je slednjič pristal, da gre na pot in odlično smo se imeli, čeprav sva skoraj vsako jutro izražala upanje, da bo vlada, ki jo bomo obiskali tisti dan, doumela, da govori senator Morse samo v vsojem imenu in ne tudi v imenu odbora. Posebno smo se zabaveli neko jutro na Japonskem, ko so nam japonski predstavniki želeli "dobro jutro" ob prihodu v poslopje svojega senata. Stal sem tik poleg Franka in ko so nas Japonci pozdravili "O-hi-O" je Lauschetov začudeni glas odmeval po sobani: "Kako pa ste vedeli?" I Toda senator James Allen iz Alabama nam ne pusti, da .bi se predolgo smejali ob tej dogodivščini. Senator Lauschetu priznava mesto, kamor po njegovem mnenju, upravičeno spada: V senatni sprejemnici, tik glavne dvorane, visijo portreti petih nekdanjih ameriških senatorjev. Poseben senatni odbor, ki mu je predsedoval tedanji senator John F. Ken-nedv, jih je izbral, kot največje senatorje Združenih držav vseh časov. Razumljivo je, da so bili imenovani VVcbster, Calhoun in Clay, pa tudi Robert A. Taft in Robert LaFollette. Odlični, kakor so bili vsi ti senatorji, pa sem vendarle mnenja, da ste Vi enak največjemu med njimi. Vaš visoki intelekt. Vaša skromnost, Vaša ponižna hoja z Bogom, Vaša integriteta, Vaše državništvo in Vaš neo-madeževan značaj, vse to Vas označuje kot resnično velikega človeka. Vi ste ena javnih osebnosti, ki sem jih vselej občudoval, človek, ki je bil moj junak še predno sem prišel v senat in dobil priliko, da Vas spoznam. Govorec z avtoriteto starejšega člana senata, je senator East-land, Pro Tempore predsednik senata, takole ocenil vtis, ki ga je senator Lausche zapustil v ameriškem senatu, tem najbolj spoštovanem parlamentarnem telesu na svetu: Dvanajstih let Vašega službovanja v senatu Združenih držav, se spominjam z velikim zadovoljstvom. Ko ste prispeli v senat, ste bili že poznani po vsej državi, saj ste odslužili pet službenih terminov kot guverner ene najbolj obljudenih držav v naši Uniji. Kljub temu ste skromno vstopili v senatne sobane. Toda prav kmalu ste se izkazali kot močan dejavnik v senatnih razpravljanjih. Čeprav je bil Frank Lausche pripadnik večinske stranke, ga vendar nihče ni "imel v svojem žepu". Dokazali ste, da samostojno mislite. Pridobili ste si zavidljivo vrsto uspehov in nihče ni nikoli podvomil v Vašo iskrenost in poštenost. Senat Združenih držav je danes boljši,, ker ste Vi služili v njem. i^^fgf' * * s / * * «• (Nadaljevanje na četrti strani) rilAJfK l LAUSCHE . AMERIŠKI DRŽAVNIK s tretje sti*aiii) jev, kongresnikov, guvernerjev in drugih javnih delavcev. Čestitkam so sc od slovenskih osebnosti in ustanov pridružili tudi, Slovenska ženska zveza, Zveza t . slovenskih duhovnikov v Združenih državah, Slovenski radio klub iz Cikaga, Zveza društev sivo., protikomu-nis Učnih borcev TABOR, KS-KJ ter Liga amerikanskih Slovencev. Čestitke sta mu poslala tudi elevelandski župan Perk in Frank Horzen, župan iz inesta Fontana v Kaliforniji, ki je tudi podpredsednik KSKJ. Pozdravna pisma so poslali tudi Ukrainian Congress Com-inittee of America, Poljska narodna zveza v Ameriki, predstavnik češkoslovaških organizacij, Federation of Hungarian Freedom Fighters in Captive Nations Committee iz Nevv Yorka- - Odlomke iz pozdravnih pisem jc učinkovito izbral in povezal prof. C. Žebot. Iz debelega albuma prejetih pisem je vzel najznačilnejše odstavke ter tako jubilantu in vsem zbranim prikazal spoštovanje in ugled, ki ga je ta skromni sin slovenskega Clevelanda užival in ga ■še uživa v najvišjih forumih ameriškega javnega življenja. Kot je bilo nemogoče na samem večeru prebrati v celoti vsa pisma, tako bi tudi vsakršno pismeno poročilo o tem zavzelo prevelik obseg. Naj zato zadostuje le, da navedemo število ljudi, ki so se senatorja Lauscheta spomnili ob njegovem visokem življenjskem jubileju. Nekateri z iskrenim spoštovanjem in občudovanjem, drugi s hudomušnimi spomini na pretekle' skupne doživljaje v ameriškem svetu, vsi pa z neprikritim občutkom, da pozdravljajo človeka, ki, jc svoje skromno pokolenje znal uporabiti kot' najučinkovitejše sred-svo, s katerim si je: priboril občudovanje 'in spoštovanje ljudi ' iz tradicionalnega ameriškega okolja. • -'. Čestitke na 80. rojstni dan je senatorju Lovšetu poslalo 75 senatorjev, 22 bivših senatorjev in 17 kongresndkov, med njimi sedanji predsednik Predstavniškega doma (Speaker of the House) J. Albert in nekdanji speaker McCormack. Kot petkratni guverner države Ohio si je Frank J. Lausche seveda pridobil širok ugled in številne prijatelje na konferencah ameriških guvernerjev in mnogi izmed njih so se ga spomnili ob sedanjem življenjskem jubileju. Čestitali so mu guverjl 36 zveznih držav in 21 bivših guvernerjev. Vidno presenečen nad tolikimi pozdravi, je nato spregovoril jubilant sam. Z njemu lastno dolenjsko šega ves t jo je povedal zbranim prjateljem, (Nadaljevanje Rad bi napravil povzetek s prelopo izjavo senatorja Coopcr-a iz države Kentucky, zdaj veleposlanika v Vzhodnem Berlinu: Vašemu javnemu delovanju izkazujemo čast. Ne morem pa pozabiti kreposti, ki so zgradile in spremljale Vašo odlično karijeto, kreposti, ki sem jih spoznal, ko sva skupaj službovala. To so kreposti značaja in duha, brez katerih jc življenje nepomembno: čast, poštenje, trdnost načel, humor, clovečanskost in Vaše zmerno, pa globoko versko prepričanje. Teh nekaj odlomkov iz zaklada neprisiljenih izjav o Vašem življenju, naj zaokrožijo misli, M jih je napisal senator McClure iz države Idaho; Malokomu je dano vplivati na življenja drugih. Se manj jih je, ki dožive, da njihova dela postanejo njihov lastni spomenik. Zato Vam inora biti v veliko zadoščenje, ko gledate ne leta svojega javnega življenja, v zavesti, kot pravi sv. Pismo: "Bojeval sem dober boj; končal sem svojo pot in ohranil vero". Vsi, ki stopamo v javno življenje, se zavedamo, da omahujemo tam, kjer so neikoč hodili velikani. In v kakšno zadoščenje nam je zavest, da je v senatu nekoč deloval Frank Lausche. Zadoščenje in navdih! Zdi se mi, da si mi vsi prizadevamo ne za bogastva ali oblast, temveč za ljubezen in spoštovanje naših bližnjih. Po tem merilu pa ste Vi brez dvoma med najbogatejšimi ljudmi na svetu. Ko torej praznujete svoj 80 rojstni dan, vedite, -da vse najboljše želje še podčrtuje spoštovanje, ki ga .imtjo do Vas vaši sodržavljani po vsej Ameriki. Integralen pogled na Vas in na Vaše mesto v ameriškem javnem življenju je očrtal senator Javits iz države Nevv York: Vaša telesna krepkost je resničen navdih zame in za druge Vaše prijatelje, ki prihajajo v leta. Telesna odpornost, skupno z odločnostjo in pazljivostjo, ki se ju tako dobro spominjamo iz Vaših dni v senatu, simbolizirajo, eddinstveno strukturo značaja in osebnosti, in to tako nenavadno, da bo zgodovina Franka Lauscheta smatrala -za "poseben dogodek". Z občutji globoke topline in otožnosti se spominjam onih čudovitih analiz "človeških okolnosti", ki so se nanašale na zakonske predloge, o katerih je razpravljal senat. Vaše "pripombe" so bile pogosto priznane kot viški debate v senatni zbornici. Ce je senat eden najbolj ekskluzivnih klubov, kot ga včasih zaradi senatorjev, kot ste bili Vi. označujejo, je to S to izredno oceno bi moral zaključiti. Toda ne morem, nc da bi se povrnil k zanimanju senatorja Percyja za Vaše bodoče načrte. Zdi se. mi namreč, da jih bo več. • ■ i Vaši nesebični in vse stranski uspehi, ki »ste jih dosegli kot javni delavec in ameriški državnik, so neizpodbitni. Vaši neslovenski ■ sodelavci so jih našteli v svojih pismih. Kot starejšemu ameriškemu državniku Vam brez dvoma pripada, pravica, da'Vas -s spoštovanjem poslušajo v Kongresu, pa tudi v državni upravi, v zadevah, kjer imate javne izkušnje, zlasti že, če sc nanašajo na interese Združenih držav v odnosu na tisti osrednji del EvrOpe, kjer slovenska domovina Vaših staršev straži slavna "Ljubljanska vrata", s križiščem med evropskim severom in jugozahodom, pa tudi med Vzhodom in Zahodom. Ta neprisiljeni 'misel je vsebovana tudi v posebnem pozdravu, ki so Vam ga r.a magnetofonskem traku poslali Vaši prijatelji-■pevci iz slovenske Koroške. Na drugi strani koroške meje z Jugoslavijo, v Ljubljani, Ribnici in Mariboru in preko gora in dolin Republike Slovenije, pa je to isto upanje zajeto v tisočih slovenskih srcih, ki Vas ljubijo prav tako kot mi. Naj bi Vas Bog še vnaprej vzdrževal v dobrem zdravju in neupogljivi volji! (Prevod govora iz angleščine je pripravil P.B.) Smrt dveh slovanskih umetnikov TONE KRALJ - IVAN PENGOV Istega dne so pokopali dva markantna slovenska umetnika ni verjel niti besede, ki je bila spregovorjena njemu v čast, ko pa so se le ponavljale in ponavljale, se je pričel vpraševati, če morda nekaj le ni res na vsej stvari. Potrdil je še "enkrat, da se mora za svoje uspehe v življenju zahvaliti predvsem slovenskemu okolju, iz katerega jc izšel, svoji materi in vsem, ki so nanj vplivali v zgodnji mladosti, v Clevelandu, kakor tudi svoji življenjski ■ družici, ki mu je zvseto stala ob strani tudi v najtežjih trenutkih. Poseben pozdrav so jubilantu sporočili tudi koroški Slovenci ter mu preko pevskega zbora Gallus izrazili svojo hvaležnost za. razumevanje in naklonjenost s pesmijo "Nmav čez izaro", posneto na magnetofonski trak. Bil je spontan, intimen večer, na katerem so zbrani vvashingtonski Slovenci in njihovi prijatelji lahko obnavili svoja pri jateljstva, obenem pa se skup-J no z jubilantom, senatorjem F J. Lausche tom z zadoščenjem vzradostili ob dejstvu, da so najvišji predstavniki ameriške ga žilvjenja izrazili svoja priznanja in občudovanja sloven- r______skemu človeku Francetu Lau- da sprva' schetu, s tem pa tudi samemu slovenskemu narodu. Ob vseh številnih izrazih spoštovanja in najboljših želja, ki jih je senator F.J. Lausche prejel ob svojem visokem življenjskem jubileju, je namreč gotovo najbolj značilno dejstvo, da nikakor ne gre za vljudnostne fraze, temveč za iskrena občutja in to od ljudi iz vseh odtenkov ameriškega političnega življenja, tudi od onih, ki. so posebej omenili dejstvo, ■da so bili v senatu vselej drugačnega mnenja od senatorja Lauscheta. To pa je' gotovo dokaz njihove iskrenosti, kakor tudj ugleda, ki si ga je senator FJ. Lausche pridobil s svojo poštenostjo, doslednostjo, pa tudi resnično sposobnostjo. Slovenci v domovini in po vsem svetu smo lahko posni, da imamo rojaka, ki je v Ameriki dosegel tako visoke položaje in uživa tako visok ugled in ki pogosto poudarja: "Ponosom sem, da sem Slovenec!" —Ivana Pengova (rojen 1906) na ljubljanskih Žalah in Toneta Kralja (rojen 1900) v Kostanjevici na Krki. Tone Kralj je ustvarjal v slikarstvu na platno in na steno, v grafiki, kiparstvu in lesorezu, v knjižni opremi in ilustraciji. Posebno na Primorskem je poslikal nad 40 cerkva. Po svoji lastni izjavi je videl v svojem slikarstvu oporo slovenstvu pod pritiskom fašizma: "Fašizem se je oglašal. Slovenske šole so ukinili, slovenska pesem je bila prepovedana. Kaj če bi se lotili slikarstva? Naj slike govorijo, ko je jezik umolknil!.... Glavni namen govorice pa je bil: ljudstvu, ki je imelo svojo Kalvarijo, moram prikazati Kristusa in mučence v trpljenju in poveličanju". Ivan Pengov se je tudi udej-stvoval na različnih umetniških področjih. Sodeloval je tudi z arhitektom Plečnikom in opremlja jc prve povojne verske liste v Sloveniji. Bil jc tudi eden prvih napovedovalcev ljubjanskega radija in je sodeloval tudi pri filmu. Narisal je škofovske grbe škofoma Vovku in Držečniku. Mnoge preurejene cerkve in liturgični predmeti v cervah v Sloveniji pričajo o njegovi ustvarjalnosti. Pri pogrebu so nosili' pogrebni križ, ki ga je izdelal za cerkev sv. Križa v Ljubljani, • Slovenske cerkve so dobile nove mašne knjige z novim bogoslužjem v slovenščini. V dodatku je tudi latinsko besedilo celotne maše, namenjeno predvsem tudim duhovnikom, ki ne obvladajo slovenščine. Za poedine redove so priredili posebne podatke, _ ki upoštevajo njihova posebna redovna praznovanja. ,,. • Aleksander Solženicin jc napisal zgodovinsko novelo "Lenin v Zuriohu", v kateri opisuje Leninovo delovanje od 1. 1914 do 1917. Besedilo dialogov je izmišljeno, toda dejstva sama se skladajo z zgodovinsko sliko tega odseka Leninovega življenja. Mnoge podrobnosti je odkril Solženicin za časa svojega bivanja v Zurichu leta 1974. Ruska in francoska izdaja sta ože izšli, angleška je najavljena za marec pri založbi Far-rar, Straus & Giroux v ZDA. • Slovenski jezik je predstavil mednarodni publiki profesor slovenščine v Parisu Clan-de Vincenot. Napisal in izdal je obširno slovensko slovnico v francoščini — obsega 350 strani. • Videmska univerza je sprejela v slovenščini pisano doktorsko disertacijo "Človek in zemlja v delih Danila Lokar-ja", ki jo jc predložila uspešna kandidatka za doktorat Kazimira Blasi (Blazič). Njen uspeh predstavlja turi prvi doktorat iz slovenskega jezika in literature na vseučilišču v Vidmu. 11 • Po poročilu tražaške Mladike je "Kocbekova afera" vid-fto odjeknila v evropskem časopisju. O njej so pisali naslednji listi: Kleine Zeitung (Graz), Die Furche (VVien), Frankfurter allgemeine Zeitung (Frankfurtj . Main—kar petkrat), Suddeuts-che Zeitung (Munchen, dvakrat), Dic Welt (Hamburg). • Splošna Plovba Piran je kupila novo ladjo na Japonskem. Krstili so jo z irtienom "Novo mesto" in je trenutno največja, slovenska ladja. i ZAVAROVANJU SE VAS LAHKO TIČEJO. Zaddevajo stvari koi so: * če zapustite prostovoljno vaše delo (stopi v veljavo 4. januarja 1976) » prožnost pri bolezenskih dobroimetjih (stopi v veljavo 1. julija 1976.) * kritje za osebe stare 65 let in čez (stopi v veljavo 1. januarja 1976). • kdo od sorodnikov uživa dobroimetja (stopi v veljavo 4. januarja 1976.) • prožnost dobroimetja za časa nosečnosti in poroda (stopi v veljavo 1. februara 1976.) U VI""- Ce želite več informacij o tem in drugih izpremembali, pridite po brošuro "What Ilappens Now." v vašem krajevnem UIC uradu. ■ ^L Unemployment Insurance ■ ' Canada Robert Andras, Minister, Manpovver and Immigration Assurance-chomage Canada • Po i. januarju morajo vsi potniki, ki pridejo z letali v Kanado iz drugih držav razen iz ZDA, izpolniti posebno prijavnico. Ta nova odredba je eden - izmed varnostnih ukrepo v zvezi z letošnjo olimpijado v Montrealu. Ko bo oiimpijada minula, bodo te posebne prijavnice zopet odpravljene. "PART TIME" DELO: Iščeme stavca (Lynotype operatorja, e^ga stavUenja tudi v slovesnščini! Kličite: Mr. U. Veranko, 368-7721 (podnevi). IS™ šteT; S.D. je uredništvo zavzelo stališče do fuTza piST Penrbami Zadnif 'our letter of October 19 in which you drevv to the dttention ot the Department of External Affairs vour attitndp tovvards the present government in Vugoslav a and in w rich Ku p ivekccUvi^ fhr'^7 °f the Ca^d?a" Government1,ha T,, ( d ih,cat to your expresson of these vievvs <>r >J ? f t comirnls contained in vour letter, it mav be y,°U lo ,klicw that during his discussion vvhh Mr mJ, h ° Sccrctary of State for E.vternal Affairs, Mr. A lan J MacEcaohen made a point of espiaining to Mr. Minicthat because ot the nature of our society, Canadians vvere "ble to e.\ercise many-nghts and privileges not found in other socieUes In parlicular Mr. .MacEachen stressed ibat Canadians vvere free to eii/press their vievvs on any subject in any manner tlev vvished provided, of course, they staved vvithin the bounds of Canadian cml and criminal law. At the same time, hovvever Mr MacEachen stated . that the Canadian Government viewed widh distaste the activities of those non-Canadians vvho," taking advan-tage oi our open society, entered Canada to hold meetings to plot the dismemberment ot anothre country by violent means We are -siire you vvill agree that the Canadian Government should neither sympat'hize vvith nor support anv group that espouses terronsin as a means of achieving its goals. Yours sincerelv T. . _ ^ „ (signature unlegible) Mr p.,,., .mZ Lnd.cr-Secretary of State for External Affairs Mr. Peter Urbans, 1 Daleberry Plače Don Mills, Ontario M3B 2A5 Ker je pošta čisto obstala ob nedavnem kanadskem poštnem štrajku, je novica o smrti ene najmarkantnejše osebnosti v povojni politični emigraciji v Argentini podpolkovnika in poveljnika domobranskega udarnega bataljona na Rakeku G. VULETA JRUPNIKA, člana slovenskega državnega gibanja hi glavnega zastopnika našega lista za Argentino dospela zelo kasno. Do trpel je v četrter 13. avgusta po hudi in daljši bolezni. Pokopali so ga 14. avgusta na praznik Marijinega Vnebovzetja na pokopališču v Moronu. Naj mu bo Vsemogočni dober Plačnik za vsa dobra, nesebična in junaška dela, s katerimi je skušal reševati svoj slovenski narod. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu! Naš list se klanja njegovemu spominu! Njegovi ženi, družini in sorodnikom naše iskreno sožalje. Uredništvo in Uprava Slovenske Države SPOROČILO POTOVANJE VSEH, KI IMAJO U>;.L il DRŽAVLJANSTVO u ; /■- .i s . ,«, ' . i Uvp n Kanadski državljani lahko potujejo v tujino brez prepovedi, ki bi jih izdala njihova lkstna vlada. Ko.^o v tujini, so (kanadski državljani) poiivricni Iokalnin zakonom in pravilom države (v katero so potovali) in je pametno da spoštujejo lokalne navade. Kanadčane, ki imajo dvojno drtavljanštvo ("Duai National") opozarjamo, če so na obisku v državi njihovega drugega državljanstva, _ vsled rojstva, poroke ali staršev— Jih tam laliko smatrajo kot državljane dotične države ter so zato podvrženi zakonom in pravilom dotične države. Pametno bi bilo, da bi ti ugotovili o možnih dolžnostih tam, predno zapuste Kanado. Vsled poštnega štrajka se jt tudi to voščilo zataknilo: r,,, . ... .. ., ., , Celovec. 24. 11. 1975 Ub božičnih praznikih, dnevih najiskrehejšega veselja, ob spomi-nu na prvo angleško petje, ki je oznanilo človeštvu neizmerno o oz j o Ljubezen, naj napolni slovenske domove in družine blagoslov novorojenega Deteta. V novem letu 1976 pa naj vse Slovence doma in na tujem spremljajo zdravje, sreča m veselje in prelepa slovenška pesem, la voščila in želje izreka vsem prijateljem, znancem, posLušal-sem. dobrotnikom in zlasti organizatorjem pevske turneje koroških pevcev leta 1974 med Slovenci v ZDA in Kanadi. Pevski zbor "JAKOB PETELIN GALLUS" iz Celovca. Naslednji oglas je prispel prepozno za decembersko številko našega lista. Radi ga objavljamo v tej številki: VSEM S\ADJIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKJE TER SREČNO IN USPEŽNO NOVO LETO 1076! HOTEL BLED RIM-ROMA, VIA S. CROCE IN GERUSALEMME, 40 LASTNIK: V. LEVSTIK