n Tb« largest Slovenian DaOy bi the United States. lamed every d&y except Sundtyi and leg*] Holiday«. 75,000 Reader*. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: GHelsea 3—1242 Entered u Second Class Matt« September 21, 1W3, at the Port Offiee at Hew York, N. Y„ oder Act of Oonffreas of March 3, 1879. TELEFON: GHelsea 1—1241 No. 238. — Stev. 238. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER II, 1937—PONEDELJEK, II. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ZVEZNI POSREDOVALEC NA KONVENCIJI FEDERACIJE Mussolini zavrnil vabilo na konferenco PREDSEDNIK ROOSEVELT BO SKUŠAL POBOTATI DELAVSTVO, RAZDELJENO V DVA TABORA Konvencijo je obiskal tudi demokratični senator Berry. — International Typographical unija bo najbrž izključena iz Federacije. — Njenega predsednika, ki je obenem tudi tajnik C. I. O., ni poveriini odbor takoj pustil v dvorano. DENVER, Colo., 9. oktobra. — Na konvenciji Ameriške delavske federacije sta se danes izne-nada pojavila dva zvezna uradnika, kar je dalo povod domnevi, da želi predsednik Roosevelt napraviti konec "vojni", ki divja izza ustanovitve C. I. O. v vrstah ameriškega organiziranega delavstva. Prvi se je pojavil James F. Dewey, najstarejši posredovalni uradnik delavskega departmenta, ki se je več ur posvetoval z nekaterimi člani izvršilnega odbora. Pozneje je stopil v konvenčno dvorano Geo. L. Berry, večkratni obiskovalec Bele hiše, ki je strokovnjak v delavskih vprašanjih. Berry je še pred par dnevi rekel, da dvomi, če bo prišel na konvencijo, včeraj je pa imel precej dolg govor, v katerem je pozval Federacijo, naj izrazi svoje zakonodajne želje. — Trdno sem prepričan, — je zaključil svoj govor, — da se bo naša državniška spretnost tako obnesla, da bomo kmalu imeli v Združenih državah uspešno in skupno strokovno gibanje. Po govoru je imel Berry več konferenc z voditelji Delavske federacije. Delegatje ugibajo, če si predsednik Roosevelt s posredovanjem Deweya in Berrya prizadeva pobotati Delavsko federacijo z Lewisovim odborom. Splošno prevladuje prepričanja, da vprizar-zarja administracija za kulisami nekakšen mirovni manever. Borba med dvema močnima delavskima organizacijama je povzročila administraciji že precej sitnosti. Predsednik mora že vsaj navidez z obema strankama kolikor toliko simpatizirati, če si noče nakopati sovraštvo te ali one. V sličnem težavnem položaju kakor predsednik se nahajajo tudi kongresniki, in celo v lokalni politiki je občutiti spor med organiziranim delavstvom. Na konvenciji vlada precejšnje razburjenje. — Mir ne bo tako kmalu ustanovljen, če bo sploh kdaj. PREMOGARJI ZAHTEVAJO POGODBO V rovu je še vedno 39 rudarjev. — Hočejo i-meti pogodbo "črno na belem". — Veliko zborovanje rudarjev. OOALDALE, Pa., 10. okt. —Premogarska družba Lehigh Navigation Coal Company je sporočila stavkujočim rudarjem, ki se nahajajo 1200 čevljev pod zemljo, da bo vstr«1-gla njihovi zahtevi glede plač, pod pogojem, ako pridejo iz rova. v katerem se nahajajo že od torka zjutraj. Stavkarji pa so poslali družbi odgovor, v katerem zahtevajo pogodbo "črno na belem" ter so zapretili, da bodo ostali pod zemljo, dokler ne umrjejo Poleg 39 rudarjev, ki se nahajajo v rovu, je zastavkalo še (»500 rudarjev v drugih rovih. Na velikem zborovanju 3000 rudarjev je uradnik United Mine Workers Tom Kelly pozival na stavko vse delavce v Panther Creek dolini. Žena nekega rudarja se je UJ govor niškem odru vrgla na kolena in je zaklicala: "Zahtevano svoje može in želim, da pridejo iz rova, toda ne pustimo jih priti, dokler pogodba ni podpisana." Na zborovanju je bila poji udba družbe za uredbo plač sprejeta, toda zahtevali so, da je pogodba podpisana. C0UGHLIN NE BO GOVORIL TEŽKO POŠKODOVANA RODILA OTROKA Alexandria, Va., okt. — Pred štirimi dnevi je bila Mrs. Myrtle Arrington v hudi avtni nezgodi. Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljen tilnik. Včeraj je v bolnišnici rodila otro Danes se je v jasni luči pokazalo sovraštvo, ki ki je že njen devetnajsti, ga goje voditelji Federacije proti Lewisu in njegovemu odboru. Težko preizkušnjo bo morala prestati International Typogaphical unija, ena najstarejših in največjih organizacij v A. F. of L. rTipografi 9o ogorčeni, ker poverilni odbor ni takoj pustil v dvorano njihovega predsednika C. P. Howarda, ki je obenem tudi tajnik C. I. O. — Navzlic odločnim protestom je poverilni »odbor sklenil Howarda šele v ponedeljek zaslišati. Cuje se, da bodo tipografi pozvali konvencijo, naj se takoj brez vsakega cincanja, izreče, če je za izključitev njihove unije. William R. Trotter, eden delegatov Interna-1 _ tional Typographical unije, je izjavil, da nasprot-l CAOLED, Madžarska, 9. okt ?tvo proti Howardu dovolj jasno kaže, da name- — Andreas Kiss, urednik lista ravajo njegovo unijo izključiti: — Toda, — je dostavil, — mi se ne bomo tako ponižali, da bi nas prisilili k odstopu. Ce nas izključijo, je seveda druga stvar. Konvencija, ki traja že teden dni, bo najbrž konci prihodnjega tedna zaključena. Zadnji dnevi bodo najbolj viharni. Zaradi kritike svojega nadškofa je Coughlin odpovedal svoje govore. — Ni smel odgovoriti nadškofu. DETROIT, Mich., 10. okt.— Župnik Charles E. Coughlin je odpovedal svojih 26 govorov, katere je nameraval imeti letošnjo zimo po radio. Coughlin je svoje govore odpovedal, ker ga je njegov nadškof Edvard Moonev obsoja!, ker je kritiziral CIO in predsednika Roo>evelta, ker je v zvezno najvišje sodišče imenoval Hugona L. Blacka. Nadškof Moonev je javno obsodil Coughlina, ker je v nekem svojem govoru rekel, da je predsednik Roosevelt pokazal "osebno zabitost", da jo imenoval Blacka. - Coughlinov zastopnik je objavil naslednjo izjavo: "Župnik Coughlin je nadškofu Moonevu predložil odobritev za objavo svoj odgovor na nadškofovo izjavo. Odobritev pa ni prišla. Zato župnik Coughlin nima ničesar več izjaviti. "Župnik Coughlin bo odpovedal svojo pogodbo za 26 govorov, katere je hotel pričeti 31. oktobra." KITAJCI UTRJUJEJO ŠANGHAJ Kitajci grade novo o-brambno črto iz jekla in cementa. — Na severu Japonci napredujejo. — Zavzeli so mesto Čengting. ŠANGHAJ, Kitajska, 10. oktobra. — Pretečeni teden so Kitajci pripeljali v Capej več sto ton cementa, peska, železnih tračnic in drogov, da zgradijo nove utrdbe, toda japonski glavni stan napoveduje, da bodo kitajske armade v najkrajšem času zapustile Šanghaj in ž njim tudi Capej. Japonska črta pri Liuhangn se nahaja samo milj od Čape-ja in ga more artilerija porušiti. Dež ovira vojne operacije na obeh straneh. Po nekaterih Imeli, da želita kar najhitrejši krajih stoje vojaki do kolen v J odgovor od Italije." vodi in blatu. ČE BI BILA POVABLJENA NEMČIJA, BI SE JE UDELEŽIL LONDON, Anglija, 7. oktobra. — Francija in Anglija sta dali Mussoliniju 24 ur časa, da odgovori na njuno skupno povabilo na konferenco, ki ima namen razpravljati o odpoklicu "prostovoljcev" iz Španske. Obe državi sta zelo razburjeni, ker je Mussolini poslal na Špansko novo pomoč in zlasti svojega sina in najboljše italijanske letalce. Angleški vnanji minister Anthony Eden je imel dolgo konferenco z ministrskim predsed. Neville Chamt-erlainom in francoskim poslanikom Charlesom Corbinom. Te konferenci sta dokaz, da Anglija in Francija nimate neomejenega potrpljenja z Mussolini jem. Po konferenci je bilo izdano naslednje kratko uradno naznanilo: "Obe državi ste se sporazu- I)anes je kitajski praznik ne- šli do prepričanja, da je mo- trali za prvi korak za pomir-jenje Evrope. Eden je takoj stopil v -tik ^ francoskim vnanjim ministrom Yvonom Delbosom. V pondeljek se bodo skušali ohladiti francoske "razgrete glave", toda če bo Francija odprla svojo mejo za vojaštvo in orožje, tedaj jo bo v tem Anglija podpirala. RIM, Italija, 10. okt. —Mussolini, ki je zavrnil angleško-francosko povabilo na konferenco. mobilizira vojsko, da .s; postavi v bran vsem reprisali-jem, ki bodo naložene Italiji. Že tako zbegani svet pa je zopet pretresla vest, da Italij i podpira Japonsko v njeni vojni proti Kitajski. Italijanski Anglija in Francija sta pri- poslanik v Tokiju, Oiacinto LEVIČARKE STRELJAJO DRUGAČE-.. odvisnosti. Kitajci, kakor Ja ponci so z veliko napetostjo čakali ta dan. Kitajci so napovedovali, da bodo ta dan obhajali z uspešnim prodiranjem proti Japoncem, Japonci pa so prerokovali, da bo za Kitajce dan ponižanja. Na severu Japonci neprestano napredujejo in so zavzeli že več mest. Cilj japonske armade je Šik jačvanj. kjer so Kitajci zgradili močno obrambno črto. Kitajci upajo, da se bodo za Rumeno reko mogli postaviti Japoncem v bran. PEIPING, Kitajska, 10. okt. EMMETT, Idaho, <>. okt. — —.Japonci so zavzeli močno u-V bližino neke farme sta pri- trjeno mesto Čfngting ob Pei- Štirinajst izmed d ve t naj stih o trok, ki jih je rodila v 21 letih, je še živih. STO ŽRTEV SPALNE BOJIM ST. LOUIS, Mo., 9. okt. — Izza meseca junija je umrlo v tem mestu sto osebo za spalno boleznijo. Z nastopom hladnejšega vremena se je število bolnikov, bolchajočih na tej zagonetni jM>lezni, znatno zmanjšalo. IZ ČASNIKARJA MESAR šla streljat v tarčo 21 letni James Robunett in njegova 15 letna ljubica Anna Phipps. V gozdu sta se do golega slekla. Proti večeru je prinesel fant na farmo svojo ljubico—mrtvo. Strel ji je predrl prsi. Državnim policistom je povedal, da sta nekaj časa streljala v 50 čevljev oddaljeno tarčo, kar iznenada je pa oddala proti njemu dva strela, pa ga ni zadela. Nato je namerila revolver na prsi in se ustrelila. Preiskava je dognala, da je bila Anna levičarka in da bi bila rana povsem drugačna, če bi si jo sama prizadela. Oblasti so mnenja, da sta se ljubimca sprla in da jo je on ustrelil. • ping-Hankov železnici, 150 milj južno od Peipinga. Ker je japonski vrhovni poveljnik pred Šanghajem, general Ivane Macuj, napovedal veliko ofenzivo pri Šanghaju,^)o-do •mogoče Kitajci prisiljeni premestiti svojo prestolico iz Nankinga v kako drugo mesto v notranjosti dežele. MORILEC PRIZNATUMOR FONDA, N. Y., 9. okt. - 45 letni.William G. Servis-je danes priznal, da je s sekiro ubil eno svojih dveh starih teta, po katerima bi imel podedovati precejšnje premoženje. Obsojen je bil na dosmrtno jeeo. "Cegledi Naplo", se je lotil mesarske obrti. Vzrok: ljubezen. Zaljubil se je v lepo mesarjevo hčerko, in njen oce je Odločil: — 'Mojo hčer bo dobi! le mesar, ki bo moral biti pri meni v službi. Po smrti mu bom zapustil mesnico in premoženje. vse ROOSEVttT BO GOVORIL V TOREK PO RAMOT WASHINGTON. D. C., 9. okt. — V torek zvečer bo predsednik Roosevelt zopet govoril po radio. Najbrž bo priporočil posebno zasedanje kon-resa ter bo razpravljal tudi o mednarodnem položaju. USODNA POMOTA KUHARJEV WOODLAND, Cal., 9. okt. — Oblasti so zaprli dva kuharja, ki sta bila zaposlena na Don. L. Tavlorjevi renči. Spekla sta goče le z največjo odločnostjo prisiliti Mus-oJinija, da odpokliče svoje vojake iz Španske. Po mnenju diplomatov je Mussolini s tem. da je poslai novo vojaštvo in letalce generalu Francu, hotel pokazati svojo vojaško moč, v resnici pa je pokazal svojo slabost. Mus-solinijeva trmoglavost pa bo zlomljena samo s tem, da bo Francija odprla svojo mejo, preko katere bo mogla španska republikanska vlada dobivati tujo pomoč v vojaštvu in municiji. Velikanska koncentra c i j a ibojnih ladij v Sredozemskem iiuorju Mussoliniju prav jasno kaže mornariško silo Anglije in Francije in če pride do odločilnega trenutka, bo Francija tudi na špansko mejo vrgla vso svojo vojaško silo. Ker je pred nekaj dnevi nek nepoznan submarin zopet tor-pediral neko angleško bojno ladjo, je Anglija poslala v Sredozemsko morje zopet 8 rušil-cev. LONDON, Anglija. 10. okt, — Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini je zavrnil angleško-francosko povabilo na konferenco, ki bi imela razpravljati o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španske. Italijanski odgovor obžaluje, da na konferenco ni bila povabljena tudi Nemčija in predlaga, da se cela zadeva prepusti v pretres nevmeševalnemu odboru v Londonu. Odgovor je bil takoj poslan vnanjemu ministru Edemi, ki se nahaja s kraljem Jurijem v Balmoraln in ministrskemu predsedniku Auriti je namreč japonskemu vnanjemu ministru Koki Hiro-ti obljubil italijansko podporo v "samoobrambni vojni" Japonske. Italija najbrže nii>li, da je po protikomunistični pogodbi, ki jo je sklenil z Japonsko, vezana Japonsko v sedanji vojni podpirali. Mussolini je mobiliziral letnike 1907.1908 in 1909. Tuji diplomati so mnenja, da bo Mussolini te vojake poslal na Špan sko generalu Francu, ako bo Francija odprla mejo in bo pošiljala španskim republikancem vojaštvo in orožje. SAMOMOR MORILCA RICHMOND, Va., 9. okt. — V tukajšnji okrajni ječi sije z britvijo pre rezal vrat A ubili B. Wiltshire, kateri je umoril svojo ženo. Prihodnji teden se je imel začeti proces proti njemu* kek, pa ne iz moke, pač pa iz Chamberlainu, ki se nahaja na belega praška proti mrčesu, svojem domu na deželi. Dva delavca sta v strašnih bo- Italijanski odgovor je sicer lečinah umrla, dvanajst se jih po svojem besedilu spravljiv, pa bori v bolnišnici s smrtjo, toda Angleži so razočarani, ker Kuharja pravita, da ne moreta pojmiti, kako se je mogla zgoditi ta usodna pomota, ^ niso dosegli, da bi bil Mussoli ni odpoklical svoje prostovoljci? Šj>anskc4 kar i>a 30 smu SENATOR NYE SVARI PRED VOJNO HISTERIJO RUTLAND, Vt., 9. okt. — Republikanski senator Gerald P. Nve iz North Dakote je izjavil danes tukaj, da se Združene države naglo bližajo histeriji, katera je pred dvajsetimi leti pahnila to deželo v vojno. ^Senator je govoril na zborovanju "Vermont Education Association" ter rekel med drugim: — Vojno smo sicer izvoje-vali, toda vse stvari, za katere smo se borili, so izgubljene stvari. Bojevali smo se, da bi napravili konec vsem vojnam, pa nimamo niti najmanjše jam-ščine, da bo v bodočnosti ohranjen mir. Borili smo se za svobodo morja, pa te svobode nismo dosegli. Vsega tega na smejo A me ii kanci pozabiti z o-zirom na kitajsko-japonsko y°ino,_______. " OL A S NARODA" = New York, Monday, October 11, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ9X Glas Naroda 99 t* Frank Sakaer, President UMI i. Lapaha, flee. of the "6 L18 M A lODA" (Votoe «1 tke Peepio) Dar Kaaado .................... a pol leta .................... $100 fLSO Za New Tor* h eefto let* ...... f7j00 Ea pol leta.................. |UC Za lpoeuartTO a odo loto ...... 17.00 Za pol leta....................9Uo Advertisement OD podplat la oaebnoatl m ne prloMojejo. Denar aaj m blacoroU poNlJatl po Money Order. Pil apreammbi kraja urotnlkor, prosimo, da m im tudi prejbaje btvallHa nuna ni, da hitreje najdeno naslovnika. TearirSoo" " Naroda" Hbaja mM dan Bedel] la "GLAS NARODA". tl< W. 18th Street. New T«i N. X. Telephone: CHelsea 3—1242 SE ENKRAT SODNIK BLACK Danes je minil teden izza dne, ko je nastopil svojo služI)«) v najvišjem sodišču bivši senator Hugo L. Black. Ob njegovem nastopu se nNzgodilo nit: posebnega. Dva advokata sta se pritožila. Prvi je skušal dokazati, da imenovanje novega sodnika ni bilo upravičeno, češ, da ji Biackov prednik sodnik Van Devanter stopil v pokoj, ni pa resigniral. Njegov tovariš je utemeljeval, da Hugo Black ne sme biti ("lan najvišjega sodišča, ker je kot senator glasoval za povišanje plač najvišjim sodnikom. t Predsednik sodišča Hughes je advokatoma odvrnil, da nioiata svoje pritožbe pismeno predložiti. Pritožbi bosta danes na vrati in bosta najbrž zavrnjeni. Kot je čitateljem znano, so začeli najbolj nazadnjaški elementi očitati Blacku, da je bil svoječasno član kukluksklau-fcke organizacije. Black je dolgo molčal, slednjič pa javno priznal, da je bil res in da sedaj ni več. To priznanje je črn in skoro neizbrisen madež na Blac-kovi preteklosti. Precej je tudi zagrešil, ker je molčal, ko so ured potrditvijo njegovega imenovanja senatorji debatirali in ugibali, če je bil kdaj Kukluksklanec ali ne. Če bo Hugo L. Black vršil službo najvišjega sodnika — kar se bo nedvomno zgodilo — bo moral ubirati ravno pot, ako 1k> hotel obdržati zaupanje, ki so ga, ko je bil še senator, gojili vanj napredni elementi in zagovorniki socijalne zakonodaje. Navzlic žalostnemu dejstvu, da je bil Black Kukluksklanec, je upati, da kot sodnik ne bo nikdar zagovarjal te neameriške in ameriškega imena nevredne organizacije. Upati je, da ne bo sledil vzgledu člana najvišjega sodišča McRevnoldsa, ki je bil pred nastopom svoje odgovorne službe korporacijski odvetnik ter je pozneje kot član najvišjega sodišča zagovarjal interese svojih bivših gospodarjev. Ako bo Hugon L. Black v najvišjem sodišču tak možak kot je bil zadnjih enajst let v senatu, je predsednik Roosevelt pametno in pošteno izbiral, ko je njega izbral. Strahovit samomor ravnatelja tovarne. Iz Karlovca poročajo o tragični smrti tehničnega ravnatelja tekstilne tovarne, Vladimira Mitvanskega, ki je češkoslovaški državljan. Stanoval je ipri tovarni. Napisal je poslovilno pismo, da mu ni več do življenja, nato se je opasal z žico, katero je spojil z električno napeljavo visoke napetosti. Tok 5000 voltov je Mitvanskega ubil na mestu. »"I ' Petelin je otroku izklju-val oko. V vasi Breaici pri Sarajevu se je dvoletno dekletce Šukre-ta Šallibegovičeva igralo na dvorišču, kjer jo je napadel velik peltelin. (Zagnal se je otroku na prsi d'a Pobegnil. Sele pred prijeli, je izpovedal, da je pre-,dVGr"a s« f» našli v brskal stanovanje, v katerem je'™51 Gradiseu m »oce sel ponj. našel starega Zimo mrtvega. Ko pa je Slavko doma ostal ne- j "GLAS NARODA" \ j pošiljamo v staro do- A f movino. Kdor ga ho- 4 j| če naročiti za svoje p 4 sorodnike ali prijate- ^ f Ije, to lahko stori. — £ ^ Naročnina za j kraj stane $7 ^ Italijo lista ne poši- S stanj - vj \ ljamo. VMJMmWMi -J Peter • • • t • • • • Zgaga [kriti vsepovsod. Kakor smo | poročali, -so orožniki nedavno j zasledili tolpo pri gozdu blizu Našel je lonec s 26 tisočaki, ki jih je pobral in jih večji del zapravil. Maščevanje Soglasnega begunca. Iz Prištine je pobegnil iz zapora zločinec Nanion Redžepo-vič. Zaprli so ga tamle aprila, ko je sredi Prištine s samokresom ustrelil ljubimca svoje žene, Šabartal Ajdinoviča. Ta-kra't se je mirno predal orožni-kom. V zaporu je kuhal srd na neavesto ženo. Zato je pobegnil in se napotil naravnost v svojo vas Businje, kjer je Tr t, .v. . , .... . ugledal svojo ženo pri vodnja-Ledme. Pnslo je do bitke, pri ^ I kateri sta biLa ranjena razboj-inika Ivan Kokos iz Prislavcev Lovro m Denarne posiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU YJUUO0LAYHO ti | MS ................... Dta. 1H • AM _ IIM- $11.«_ _ Dta. lttt V ITALIJO Za « WS .......... Ur 190 f 1ZM - Ur Mt .......... lir m IfTjN-lir HM mas«--ur mi ItiTJN _ Ur tm KER SE CENE SEDAJ HITRO If EN J A JO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Sa IsplaOlo fcCJIh zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih a>i link dovoljujemo ie boljše poboje. _ Izplačila v ameriških dolarjih Prejemnik dot* ▼ starem kraja taptofllo t dolarjih. MDJNA NAUKU WflWBfO TO C&BLI UTRE ZA PRISTOJBINO $1^— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glat Narodi" NEW IABK. N. X. Nenavadna zakonska zadeva. Novosadsko apelacijsko sodišče je te dni razpravljalo o svojevrstnem begu in ločitvi. Pred nekaj leti se je hči najemnika največjega zagrebškega hotela "Esplanada", Ljubica Datlar-jeva, poročila s sinom bogatega trgovca iz Pančeva, z Ladislavom Parčftičem. Medene tedne sta preživela lepo v slogi, polagoma pa so nastali prepiri. Ženini starši so mlademu gospodu preskrbeli službo v Zagrebu. Na vožnji v Zagreb pa je Ladislav Parčetič sredi poti, namreč na postaji v Vinkov-cih, enostavno zapustil ženo in pobegnil. (wupg-na ženica je nadaljevala vožnjo. Spotoma je zaman poizvedovala za izgubljenim možem. Naposled je šele v Zagrebu dočakala njegovo pismo, v katerem ji je mož Sporočil, da ne mara nadaljnje. Bednjač iz okolice. Trt m razbojnikom pa je takrat uspel b» g, in sicer so bili: 28-letni cigan in najnevarnejši ropar Stefan Baranja iz Cirkov-,.cv Y Prckniurju, njegov tast Joško Kova čir in sin Miha, ki že dolgo na irlasu zločincev. .Nedavni večer so orožniki v I Varaždiim zveddli, da se razbojniška trojica pod vodstvom narednika Buzdančiča so se takoj podali na patruljo in so razbojnike zajeli ponori v goz-|du pri vasi Jalkovcu. Razbojniki tav ver; samo drogo^ ve. NVkaj svilenih krp frfota na njih. Cesar ?poKtljivo <*ikrij«% prikloni in jeidi da Ije. Slehernemu ^tozorno po-gleda v o«-i. Marsikaterega hrntm ga sobojevnika spozna in v njegova bl«*olkov nik svoj glas: "/V imenu cesarja za priznanj«* posebnih osebnih zaslug! Poročuik Castagnet je imenovan za kapitana!" Fanfari- zaorijo in hočejo druga drugi* preglasiti. In Cas- mezdnega zakona države Washington, je imela za posledico, da so mnoge druge države zopet obrnile pozornost na zakonodajo te vrste. Tekom prve ipoiovice tega leta so države Arizona, Nevada, Oklahoma in Pennsylvania sprejele nove minimalno-mezdne postave (minimum wtage laws) in drža vri New York in New Jersey sta zopet vaaikonili svoje prejšnje postave, ki so bile razveljavljene vsi (d prejšnje odločbe vrhovnega sodišča. V sedmih drugih državah so bile postave o minimalnih mezdah enostavno zopet oživljene. Ta čas imamo minhnalno-niezdne zakone v 24 državah. Oklahoma je edina država, kjer se zakon nanaša tudi na moške delavce, odrasle ali nedoletne. V vseh dnigili državah minimalna plača se tiče !»♦ žensk in nedoletnikov. Hazun držav Arkansas, Nevada, South Dakota in teritorija Porto Rico, kjer postava sama določa minimalne mezde, |M>stavc v splošnem prepušča- tagnet stoji ves smešen in ko^0 j^mim odborom (wage bedaček in solze imi nočejo »i* [boards). da preiskujejo in j predlagajo delavskemu komi- več obviseti na brkih, kar v svetlih progah se mu cedijo im> sarju oziroma oni državna ob- uniazani brtadi. Tedaj prijezdi Napoleon prav k njemu in reče prav glasno, da ga morejo slišati osramočeni častniki in ponosni, stari irardi*ti: "■Kapitan Castagnet, tw«le norček vašega polka je o!j tiho, samo za Castagneto-va ušesa: "Toda dafj si prinesti svežo srajco, preden se oblečfš v novo uniformo!" Ko da bi se ne bilo nič zgodilo, vzpod'bode Napoleon svojega belega arabski ga konja in spet začne pregledovati čete. Nihče ni sluti da je to poslednja lasti, ki je poverjena z izvrševanjem tega zakona, kake minimalne mezde naj veljajo za dotične induMrije. Da omenimo le nekatere mi-niinalno-nitzdne zakone, država California določa najnižje dovoljene mezde za ženske, nedolžne pod 21. letom in nedoletne pod 18. letom. V$e stroke in obrti prihajajo v poštev. Mezdni odl>orri, sestavljeni od zastopnikov delavcev in delodajalčev. priporočajo minimalne plače, ki morajo biti primerne za življenjske stroške in za vzdrževanje zdratvja in doibro-•bitja d( lavca. Tndustrijalna RAZSTRELJEN PREDOR i letošnje zasedanje Lige na-| j nx lov je nekaj posebnega, ker 'mu predseduje indijski delegat Aga Kihan. Njegov obširni o-rientalski naslov se glasi: Njegova blagorodna visokost, sir Mohamed Šah Aga Sultan Khan III. Ta indijski mogotec je edini sin Age Khnna II. in ivrnuk ustanovitelja dinastije Age Khana I. ki je živel v letih 1800 1881. Dinastija iTn-ira baje od Alija, čigar žena Fatima je bila Mohamedova mati. Aga Ktoan nima lastne države in torej prav za prav ni indijski knez. On je samo poglavar mdiamedanslke sekte, ki je preostala od Mahdije«vega egipt-skega pokreta. V očeh privržencev te sekte je A.i?a Khan nekakšno l>ožian«tvo in od leta 1906 priznani vodja vseh indijskih mohamedanov. S tem se je ])ričela njegova politična karijera kot vodje eno najmočnejših strank v Indiji. Air a Khan je klonil kmalu potem na prvo politično potovanje po Evropi. Od takra't potuje po Kh'ropi vsako leto večkrat in včasih preživi velik del leta v Londonu, na francoski rivierj ali kje drugje.. Največji pomen pa je imel njegov proglas med svetovno vojno. An pritaji »otreltoo. PROBLEMI SODOBNE »ILOZilTUE Spisal dr. F. Vrber. 341 sTranl. Cena .... .19 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se I,o«V seznaniti s glavnimi čt^ami sodobna filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivao Prijatelj. 413 st-ani. Cena ..........................LSf V knjigi so oi*isani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske stroje. VELIKA SANJSKA KNJIGA. strani. Cena ............ S slik.«mi, 256. M SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. XallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani.- Cena.......50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal ''črni kontinent". IZBRANI SPISI MLADINO. Levstik. 22U strani. Cena .... Levstik. 220 strani. Csna broš. Spisal Franc .............90 ..JO ves. 1.19 JUGOSLAVIJA. Spiral Anton Me LIV. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del .... .M....II. *>el .80 Zemljepisni pregled; natančni imdatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valemln Razin^er, M strani. Cena tidorez____BroS. .... 35 kratka srbska gramatika. 68 strani... M kratka zgodovina slovencev, hrvatov in srbov. 95 strani. Cena ........ .34 Knjiga o lepem vedenju, (umant.) ves. lzs KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RACUNIUA. Trda vel. 144 -tr. Oena Navodila za lzraCunanJe okroglega, česanega ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 906 itr. Cena...... M .75 .7t LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 stranL Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika. uewM!^ pisatelja ln Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo In dom. Cena .... M MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Ooestl. — 275 stranL Cena ........................L— Razprava o blaznosti ln ^osledtcih pljanče-Tanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1JS5 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o bMieuaic moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ................. ......1.— Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....15 Knjiga vsebuje veliko zbirko ",:*>avnlh ln Eenltnih pisem. NAROD. Ki IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden ools najsevernejšega naroda na sve-, tu. (Uegove Šefe ln navade. NASA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Jflere. 60 strabi. Trda vez. Cena .................. »TC To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig S slikami Primerno za otroke, katere hočete n«ndtl slovenskega pravopisa. SPOMINI. Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjgi "t"/uja naš znani potopisec 2ninjik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1(H) strani. Cena .60 SPLOŠNI PODUK. KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broS......................... .56 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 ln 233 strani. Tnla ve*. Cena S.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVEN- SLOVAK. 148 strani. C<>na .............. JO SLOVENSKO-NKMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .41 Droga i>olovioi Knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico sloveuskega ln nemškeea jezika. SI/tVENSKA KUHARICA, spisa in S. M. Felldta KallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo rezano SPRETNA KUHARICA. 248 strani. v^»na. Cen« 1.45 V knjigi Je nad geststo naJv*ine)Sin kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spisal Fran«- PovSe. Cena broS......................... J® UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.M VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JO Zbirka zanimivih in kratkočasoih spretnosti; burke ln šaljivi poskusi; vedeževalna tabela ; punktiranje; zastavice. VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 stran). Cena ...... JM Zbirka voSčilnlh listov ln pesmic k godovom, novemu letu ln drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Oena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SP1SL — 100 strani. Cena ........................ JO VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 BtranL Cena .......................... iS V prvi knjigi so pesmi ln basni, d očim ga nam je ▼ drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Iran Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika ln časnikarja. VODNIKOVA PRATKA za leta 1927. 128 str. ^ Cena........JO Zbirka zanimivih spisov, k! so trajnega po-mena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... JO Knjiga je Izšla t založbi Vodnikove droibe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod U suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Oena.. JS Zanimivosti iz roške zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽEL1ŠČA. 62 strani. Cena ...... .4« V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse. kar potrebuješ, da si ohraniš in po^.^vll stoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... lJO Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1JES Hlgijena doma ln r iolL Opia bolezni tfrl mladini. naSe Škodljive živali t podobi in besedi. Opinal Fran Erjavec, 224 stranL BroS. «♦ SL0VENIC PUBLISHING OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu, ki je Drvi med nami uspeSno propagiral v»liko mejo Jogo-slovanstva. COMPANY m WEST ISth STREET NEW YORK. N. Y. ■ki ■ V.u . riiL : .- šfSaSdt lULrA8 VI ROVA" New York, Monday, October 11, 1937 s* THE LARGEST SLOVENE DAILY W VSU. MOREM TI RAZODETI... ROMAN IZ 2lVLJEIIJA]:<0 ZA "GLASNARODA" PRIREDIL: I.H. o i l58l i o "Kaj pa je, Klaus? Kaj hoče gospica Holl! Moj Bog, bled si, kaj se je zgodilo! Garda!" Tedaj pa pride iz njegoiiih prsi kot krik. "Bodi miren, Werner, vse je v redu. Si daj morava takoj na Ranek!" Wernerjev obraz je s i" v kot pepel. i* Ali je kaj z Gardo?" "Za bož.)> voljo, bodi vendar pameten. Kako naj te drugače prizanesljivo pripravim, da bomo malo obhajali zaroko. Hitro, glej, da si takoj pripravljen. Rena je čudovito dekle, v svojo glavo si je zabila, da moraš še noooj v grad, da pomiriš Gardo. Vsa je zbegana, ker je Rena zapreko med vama odstranila. Ha! To dekle je biser in če je v resnici vse v redu, jo bom pustil vkovati v zlato. Sedaj pa se mi ne obotavljaj več. Ilitro, avtomobil je v.v pred vrati." Werner strmi v brata, kot bi se mu sanjalo. Nato pa ga zgrabi za prsi. ga strese kot bi bil v krčili ter drvi iz hiše, ne da bi še kaj rekel. Klaus mu nekoliko počasneje sledi, toda se je preoblekel hitrejše kot brat, ki je pograbil mnogo stvari, ki jih ni potreboval. V desetih minutah sta v avtomobilu ter se odpeljeta na Ranek. Ko pripelje avtomobil pivd grad, stoji Rena na pragu v svetlobi svetilke. Klaus skoči iz avtomobila, Se predno se vstavi. Rena mu hiti naproti in mu ponudi roko. "Veseli me, da sta še prišla." "Kaj se je zgodilo?" vpraša Werner razburjeno s liri pavim glasom. Rena pa ga smeje pogleda. "To vam bo Garda saina povedala, gospod iSassen. V knjižnici je. Medtem bom 'vašemu bratu tudi vse povedala, ir» tako bosta oba o vsem poučena, ne da bi bila vidva z Gardo v pogovoru motena. Samo prosim, da niste več tako preplašeni, saj je vse, prav vse dobro." Werner mimo nje steče v knjižnico. 1'službenci so bili ob tem času v družinski sobi. Nikdo ni videl Sassvnov, ko sta prišla. Werner najde sani pot in odpre vrata v knjižnico. Tedaj pa zagleda Gardo stati pivd veliko mizo srebi sob«1; bleda j«' in zbegana, toda oči ji žare. Nobeden ne more govoriti, toda Garda omahovaje pride k Wt rnerju. ki jo vjame v rok«' in jo pritisne k sebi. Ne da bi kdo iz-pregovoril besede, se ustnice znajdejo v poljubu, katerega ni hotelo biti konec. In ta poljub, katerega Garda ni samo trpela, temveč ga je tudi vrnila z vso iskrenostjo ljubeče žene, pove Werner ju, da more v resnici biti srečen, da je zapreka-v resnici padla, da drži srečo v svojih rokah in da mu je ni treba več dati o«l s«4»e. RAZVALINE AMERIŠKE BOLNIŠNICE KRETAJVJE PARNIKOV SHIPPING NEWS Japonski letalci so popolnoma uničili liolnišnico ameriškega inisijona v Naugtungčovu na Kitajskem, Bomba je padla v operacijsko dvorano ter ubila bolnika, operaterja i;i štiri bolniške strežnice. V T^ESET TISOČ MOŽ v GO REČI HIŠI. JABOLKO POVZROČILO žila, da je začel na zadnje pre mišljevati, kako bi se je izne bil. Vedel je. da je njegova žena skrajno nervozna in bojazljiva. Sklenil je zato, da jo bo K". oktobra: Normandie v Ilurre Aijiiituuia v CUerbourgl> 15. oktobra: Europa v Bremen IG. oktobra' Itex v Genoa UD. oktobra: Queen .Mary v Cherbourg S'>. oktobra: Vuleaiiia v Trst Cbaniplain r Ilavrc 3». i k t ultra : Bremen v liremen ■_'7. oktobra:- Aqtiitatiiji v Cherbourg •A oktobra : I le de France v Havre :to. oktobra: Conte di Savoia v Genoa i novembra: Europa v Ilremen 3. novembra: Queen Mary v Cherbourg G. novembru: Lafayette v Havre Koma v Genoa 10. novembra: Xormamlie v Havre Aquitania v Cherbourg Saturnia v Trrt 12. novembra: Bremi'ii v llremeu 13. novembra: Itex v Genoa 17. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra: Champ'aiu v Havre C« m te di Savloa v Genoa 24. novembru: Normandie v Havre B.»rengaria v Cherbourg "-V5. novembra: Europa v Bremen -7. novembra: Vuleania v Trst 1. dMvmbra : Queen Mary v Cherbourg 4. decembra: Lafayette v Havre Ilex v Genoa 8. deeembra: Normandie v Havre Aqu tnnia v Cherbourg 11. ilncenilira: Kruna v Genoa 1.1. decembra: Queen Mary v Cberlumrg Europa v Bremen fonte di Savoia v Genoa «lwml>ra: Aquitania v Cherbourg U3. »looemltra: Aquitania v Cherbourg dee^mbra: Sat urn ia v Trst "JG. flr-eenjbra: Normandie v Havre AVTOMOBILSKO NESREČO.'takw P1' strašil, da tega stra- ■ hu.ne bo preživela,. Dejal ji je bližini Plattinga na Bavar- nekega večera, tla ima neko se- V okolici Glasgmvia so o- \ gromna polja krompirja in vsa- skeni se je i/, malenkostnega' jo in je odšel z d« »a. ,ia J«* prin petimi ieri res urno- kb.lcto morajo tam, da opravi- vzroka zgodila strašna avtomo. i Pozno ponoči, kevje žena že "la otroka. Izpovedala je, da jo vse delo dovolj liitro, pri tog. bilska nesreča. Davčni nad- trdno spala, se je splazil, odet S() i<> do ti»«rn rločimn nrinrnvili stilni. Nenadno je obstala — na ušesih neke plesalke, 18-let-nega dekleta, je zagledala uhane, ki jih je bi!a darovala nekoč svojemu otroku. Takoj je opozarjala orožnike, ki so dekle prijeli. Osumljenka je potem brez nadaljnjega priznala, da je pred petimi leti res umo- uiti mnogo delovnih nioei. Večji del teh delavcev sestoji iz Ircev, ki jih je prišlo tudi letos na stotine v Glasgow. Kakor vsako leto, so delavske hiše na vsaki f; rini preiia-|K)lnjen«» z delavci. Posebno mnogo jih je bilo na farmi Kirkintilloch. V nekem poslopju je bilo 14 mladih deklet in 12 mladih moških iz Ir-ke. Prav v tem pošlo ju je ponoči iz neznanega vzroka nastal požar, ki je v kratkem objel vso stavbo. V nekoliko minutah je bilo vse v plamenih. Od vsepovsod so prihiteli ljudje na pomoč, ki so jih sprejeli grozotni k rik i. V hi šv> sk < > ra j n i b i 1 o več mogoče priti, parno velikanski drznostj nekaterih mož se je zahvaliti, da so mogli iz srorrčecra poslopja potegniti vsaj žen-ke, ki so bile v njem zaprt«'. Toda do mo^ke spalnice niso mog-li prodreti nil i gasilci. 10 mladih delavcev je zgorelo. Stvar je zbudila veliko razburjenje in je dala povod za sitrogo preis- Ko slednjič najdeta besede in je Werner izvedel vse, kar se j«' zgodilo, tedaj prebledi v jezi in usmiljenju. Garda ne izpusti iz -svojih rok, kot bi jo moral še vedno varovati pred zločinskim zasledovanjem. Stisne zobe, ko sliši, kaj je baron Karol Ranek prizadel Gardi. To uro odpad«'jo Gardi vse tuge in bolesti in tudi Werner za trenutek pozabi, da mora lopova kaznovati. Za to je še ras do jutri, se«laj ima Gardo v svojem objemu, ji žareče gleda v oči, ter ji z ginljivo nežnostjo in>ža lase. Medtem pa Rena pelje Klausa v drugo sobo ter mu ponudi stol. Ko ji s«'di nasproti, mu R na pravi z zadržanim glasom: "Vse j«» bilo še mnogo hujše, gospod Sassen, kot pa smo se bali. Iiai 'on Ranek je napravil nekaj zločinskega, česar seveda nismo mogli misliti. Tomu človeku takoj spočetka nis. m zaupala kaj dobrega, toda za takega podleža, kakoršen je, ga ne bi smatrala. Sedaj vam bom povedala vse, kr se je nocoj ugodilo." Pripoveduje mu o Gardinem živčnem napadu in kako ie • , , slednjič skozi ustnice prišla izpoved o domnevani neereči.i* dala ^^ za *,ro Ko Kan s izve, kako nesramnost je baron Ranek napravil kavY> s stra,li n1,1;1s1'-Gardi, tedaj paring in stoji, kot bi se hotel s stisnjenimi pestmi vreči na nevidnega sovražnika. Škriple z zobmi in oči l>olne jeze. Rena ga nekaj časa pusti, kajti sama je ču tila, kaj ga razvnema, kakor je mogla tudi misliti o Wernerju. Kako to občutil, kadar mu Gar imel jutri zelo neprijeten dan, ' pravi z zaniecvalno jezo. "Toda sedaj hočem misliti samo na to, da tam-le v knjižnici sedita dva srečna človeka Ah si morete misliti, Rena, kako sem tudi jaz srečen." S solzami v očeh mu prikima. i JSassen' saJ veni» kak° zelo se ljubita vaš Draft in Garda. Tudi mene neizmerno veseli, da. moreta ta dva tako dobra človeka biti srečna." Klaus poseže po njeni roki čez mrao, ki je stala med njima. .Njegove oci se globoko jy>tope v njene. "Da, Rena, svojega brata imam zelo rad. Sedaj pa vem da mu je njegova sreča zagotovljena in v meni se sedaj zbuja prav, sducnez Sedaj bova govorila o naju. Najprej je mora a biti sreča mojega brata pod streho, predno sem mogel mislit, sam na sebe - in pred vsem na vas, Rena, ki ste tako junaško, hrabro, bistroumno, plemenito dekle. Ne, ne umikajte se mi, sedaj morate ostaiti pri meni. Vaše roke ne izpustim in najrajše bi jo obdržal celo življenje. V vaših očeh moram brati, ako mi ne preti nevarnost, da mi daste košarico." (Dalie zornik Christian Maier iz Gar-j v belo rjuho, kot strah v hišo. niiseha, ki se je bil poročil pred. Vstopil je nenadno v spalnico kakšnima dvema tednoma v in je začel vreščati ter tuliti, drugič, da bi dal svojim trem Žena se je zbudila na smrt pre-otrokom v starosti do 3 let ma-lstrasena in je dobila histeričen ter, je bil z vso družina na avtomobilski počitniški vožnji. Nenadno je v drevoredu sadnih dreves izgubil oblast nad vozilom in zavozil z njim proti neki jablani. Avto se je popolno, ma razbil. Mai< r je obležal na mestu mrtev, njegova žena je umrla nekoliko ur pozneje, o-troci pa so se smrtno nevarno poškodovali. Kakor je pokazala preiskava, je zrelo jabolko, ki je padlo z neke jablane, zadelo Maiie.rja v obraz in kratki trenutek, v katere mse je mož prestrašil, je zadostoval da se je zgodila nesreča. napad. Na njene klice so prihiteli sosedje. Gorski je hotel zbežati, v tem trenutku pa ga je