Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Cnostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od Va6.—‘/a7. zv. — Reklamacije požtnine proste Posamezna Številka O vinarjev. Štev. 86. V Ljubljani, v soboto dne 16. septembra 1911. Leto I. garja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslovi Upravnlštvo »Zarje” v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan ln : od 6.-7. zvečer.________________k Draginja in carina. Draginja iu kapitalizem, korenina in deblo — to se ne da ločiti. In boj zoper draginjo je le tedaj resničen, odkritosrčen boj, če se vodi proti kapitalizmu, proti kapitalistčnemu sistemu, kakor tudi proti kapitalističnemu družabnemu redu. Delo za socializem, to je edini temeljiti, smotreni boj zoper draginjo. Priznavati kapitalistično podlago družbe, pa govoriti o boju zoper draginjo, se pravi uganjati hinavščino. Zakaj dokler ima privatni kapital vsa delovna sredstva: Stroje, zemljo in živo delovno moč v svoji la^ti, dotlej razpolaga tudi z vsemi izdelki. Le od njegove spretnosti in popolnosti njegove organizacije je odvisno, v kakšni meri napravi iz konsumentov svoje sužnje. Privatui kapitalisti prav dobro vedo, da je tako in zato spopolnjujejo svojo organizacijo neprenehoma ter povečavajo svojo izkoriščevalno moč. Koncentracija kapitala se ▼rSi čisto dosledno in brez vsake sentimentalnosti. Vsa konkurenca porameznih kapitalističnih skupin ne more premotiti objektivuega opazovalca. Dva, trije podjetniki danes konkurirajo, jutri gredo v kompanijo. Pa tekmujejo posamezne družbe in nazadnje se kartelirajo Združujejejo se v domovini in zahtevajo od nje patriotične podpore in nacioualuega varstva; ali sčasoma jim postanejo meje dežele in države pretesne, pa se internacionalizirajo in spajajo brez domovinskih obzirov. Privatni kapital ima očitne kozmopolitič-ne, vsesvetovne tendence in če ni že danes enotno organiziran in koncentriran ves internacionalni kapital, je ta pomanjkljivost* pripisati samo dejstvu, da ima vsak razvoj postaje, katerih ne more preskakovati, kakor ne more iz novorojenega otroka v enem dnevu postati dorasel mož. Ali pot, ki jo ubira kapitalizem, je očitna in o njegovi napredujoči koncentraciji ne more dvomiti, kdor opazuje pomnoževanje industrijskih in zemljiških kartelov (če si tudi dajejo druga imena), naraš* Čanje bančnega kapitala in vsled tega bančnih moči, razvoj trustov, preseganje ameriških ka-pitalistiških organizacij čez morje in trajno gospodarsko osvojevanje tujih dežel. Čimbolj napreduje razvoj kapitalizma, tembolj narašča kapitalistična diktatura tudi napram konsumeutom. Odvisnost konsumentov od absolutističnega kapitalizma pa izgine le če izgine kapitalizem. Boj proti sedanji draginji po če ni obračun s kapitalizmom, temveč le epizoda v svetovni borbi tabora izkoriščanih s taborom izkoriščevalcev. Uspeh tega boja ne more biti osvoboditev. Zaksj armada, ki se bojuje proti kapitalizmu vsled brezbrižnosti in nezuanja premnogih delavcev še ni dovolj močna za zadnji odločilui boj Zato se ue more s sedanjiln bojem doseči več kakor olajšanje. In če se leto posreči, morajo ostati čete delavstva pod orožjem, pripravljene, da odbijejo nov napad, ki se nedvomno kmalu ponovi. V tem boju gre med drugim tudi za carine. Ko se je leta 1906. sklepalo v avstrijskem državnem zboru o pogodbi z Ogrsko in o carinskem tarifu, so socialni demokratje nastopili z vso odločnostjo zoper povišanje carin. Ali ostali so sami iu sklenil se je nezaslišani tarif, ki je moral povzročiti nenavadno, tudi v ®amem kapitalističnem sistemu neutemeljeno draginjo. Socialui demokratje so svarili. Napovedovali so, da pride draginja; ali bilo je zaman. J .. .^tistega časa se sgrarci neprenehoma zvijajo, iščoč zolizmov, s katerimi hočejo ljudstvu dopovedati da nima draginja nič opraviti s carino. Ali za neresnično stvar se pač lahko porabi mnogo b*sed, nihče pa ne more dokazati opoldne, da sije luua. Draga so živila in dr#gi so industrijski produkti tudi brez draginje, zakaj poleg njihove vrednosti zahteva kapitalist tudi svoj profit. In vsi posredovalci kupčije zahtevajo tudi profit in čim več je prekupovalcev, tem dražje je blago. Toda carina povečava draginjo še nad „normalno“ višino. Oimbolj ovira carina uvoz od zunaj, tembolj pospešuje domačo draginjo. Nezaslišano visoke carine, ki jih je sklenil avstrijski državni zbor, pa niso imele drugega namena, kakor preprečiti uvoz iz inozemstva, vsled česar imajo domači izkoriščevalci proste roke. A tudi, če se uvoz ne da popolnoma preprečiti, pospešuje carina oderuštvo. Za vsakega vola, ki bi se vpeljal v Avstrijo, če ne bi bili na ljubo agrarcem, zaprli vseh mej za živo živino, se mora po sedaj veljavnem tarifu plačati šestdeset kron carine. S tem je rečeno, da se tudi vsak domači vol lahko prodaja za šestdeset kron draže, nego bi se mogel prodajati, če bi prihajala živina recimo iz Srbije brez carine na trg. Pri tem še ne štejemo, da je domači živinorejec že zato na boljšem, ker nima toliko stroškov za prevoz kakor prodajalec iz inozemstva. Agrarci so zahtevali to silno carino, češ da je treba varovati in pospeševati domačo živinorejo in v svoji znani človekoljubnosti, ki se razvija večinoma na Bkrščanski“ podlagi, so trdili, da je vse to v interesu domačega prebivalstva, ki bo imelo dovolj hrane, če se pomaga domačemu agrarizmu. Dobili so svoj tarif in dobili so še več Država jim daje velikanske podpore, subvencionira agrarno centralo, ki je očitno oderuška organizacija, subvencionira njih zadruge, ki so izkoriščevalne, kakor industrijski karteli, ter jim daje milijone, da organizirajo in pospešujejo porabo živalskih produktov. In kakšen je uspeh? Vse, kar bi moglo prebivalstvo pričakovati od pospeševanja živinoreje, je izostalo. Agrarci ima|o veli kanske profite, konsumenti pa imajo draginjo. Agrarci prodajajo najboljšo živino v tujino, doma pa primanjkuje mesa. Carina je pospešila izkoriščanje; drugačnega učinka ni mogla imeti. V draginjskem vprašaju igra argentinsko meso veliko vlogo, ker je to v sedanjih razmerah edino, ki bi se lahko hitro dobilo. Zakaj preden pride živina iz obljubljenih živinorejskih zavodov, poteko leta. Preden more priti kaj več mesa iz Srbije, je treba pogajauj z Ogrsko, pogajauj s Srbijo in potem priprav v Srbiji iu v Avstriji O božiču še nihče ne bo imel svinjske pečeuke iz Srbije na mizi. Iz Argentinije se lahko danes brzojavno naroči mesa in v par tednih odpluje ladja čez ocean proti Trstu. Ali če se dovoli uvoz argentinskega mesa, imamo zopet opraviti s carino, čim se to meso prenese z ladje v tižaško luko, se podraži vsak kilogram za trideset vinarjev. Za ta znesek je vsak kilogram lahko cenejši, če se odpravi carina Položaj našega ljudstva je tak, da igra trideset vinarjev pri kilogramu veliko vlogo. Saj je žalostuo, da so zaslužki v Avstriji tako klaveruo majhni in da so tudi vse druge potrebščine od stanovanja do petroleja tako nezaslišano drage, da more trideset vinarjev v proračunu delavske družine igrati resno vlogo. Ali tako je. Zatorej se mora zahtevati ne le, da pride meso v Avstrijo, ampak, da se omogoči taka cena, da ga bo delavstvo lahko kupovalo. To pa ne gre drugače, kakor da se odpravi carina. Ta stara socialno demokratična zahteva se mora sedaj v interesu ljudstva ponoviti z vso odločnostjo Doslaj je parlament dovoljeval agrarcem, kar so zahtevali; zdaj je čas, da dovoli ljudstvu, kar najbolj nujno potrebuje. Atentat na Stolipina. V kijevskem gledališču sta dva strela iz revolverja rauiln ruskega ministrskega predsednika Petra Stolipina v navzočnosti carja Nikolaja II V gledališču je bila slavnostna predstava za carja in njegovo spremstvo. „Občinstvo“ je bilo sestavljeno iz samih povabljenih, desetkrat presejanih in seveda glede na njih lojalnost popolnoma zauesljivih gostov. Polovico gledališča so napolnili ministri, adjutanti, gubernator, visoki častniki, druge uradne osebe in nekateri izbrani člani »najboljše družbe", drugo polovico pa policijski uradniki in detektivi. Baznme se, da to nista bili dve ločeni skupini, temveč so bili policisti lepo pomešani med ostale goste, zakaj če je družba še tako izbrana, se vendar ne more vedeti. . . Zgodilo se je že, da so visoki častniki snovali zarote, da so geueralske hčerke manipulirale s prijaznimi' bombami, zgodilo se je, da so carske baterije po čudni pomoti pri cerkveni slovesnosti ostro streljale, pa slučajno ravno na carsko palačo. Zgodilo se je že marsikaj v sveti Busiji, in na policijo se je vendar še največ zanašati. ■ 1 Storila je policija res, kar je le znala in mogla. Ali niti ruska policija ne zna vsega in ne more vsega. V deželi, v kateri imajo vse oblasti zahrbtne, tajne metode, kjer igra vohunstvo večjo vlogo nego v srednjeveških Benetkah, išče tudi politični boj tajna pota, ker so mu javna zaprta. V deželi, kjer imajo malone toliko krvnikov kolikor drugod svetnikov, kjer obešajo ljudi takorekoč vsak dan, kjer se izvršuje oficielna smrtna kazen kar en masse, je tudi neoficielna smrtna kazen v obliki atentatov politično sredstvo. Noben ruski državljan ni varen Sibirije ati rabljeve vrvi, noben ruski dostojanstvenik ni varen zarotnikove kroglje ali bombe . . . Eden tistih, ki so najbolj silili na t*, da se nasprotnikom carističnega absolutizma onemogoči javno delovanje in ki je pahnil revolucionarno gibanje nazaj v skrovišča, je Pjotr Stolipin. Eden tistih, ki so najbolj goreče zagovarjali smrtno kazen, je ministrski predsednik Stolipin. Eden tistih, ki so najbolj brutalno zatirali vsako moderno Jmisel in utrjevali despocijo, je Stolipin. Prva duma, izvoljena na podlagi precej splošne volilne pravice, je bila koncesija, ki jo je carizem moral dati. Carjev oktobrski manifest je bil edini strelovod, ki je v najkritič-nejšem trenotku preprečil izbruh silue revolucije. Ali prva duma je hotela biti resničen parlament, njena večina ni bila [sestavljena iz članov črnih stotnij, štela je celo več kakor osemdeset socialnih demokratov. Stolipin jo je razpustil. Popačil je volilni red in volila se je druga duma. Tudi ta je imela še preveč ustavne zavesti in ni aportirala kakor pes. Stolipin jo je razpustil. Še enkrat je poslabšal volilno pravico, da je iz nje izginil v*ak sled splošuosti in enakosti in dobil je tretjo dumo. Še ta ni čisto po njegovem srcu; še ta mu je napravila nekoliko sitnosti n. pr. ko je šlo za zerastva v zapadnih gubernijah. Ali dokler ni boljše, je zadovoljen s to. Ob tej dumi so se lahko razvili vsi tiranski instinkti Stolipinovi. In to močni instinkti! S krvavo brezobzirnostjo je dal Stolipin zatreti revolucijo v Moskvi, vstaje v drugih mestih. Delavske organizacije je dal razpuščati po vsej državi. Stavkujoče delavce je dal naganjati z nugaj-karni iu sabljami. Po ječah dovoljuje mučenje ljudi, pretepavanje iu bičanje moških in žensk, proti dijakom na vseučiliščih pošilja policijo in kozake, črne stotnije se organizirajo pod njegovim pokroviteljstvom iu car »prejema njih voditelje po njegovem nasvetu. Finsko avtonomijo je konfisciral, zdaj razkosava finsko deželo. Zmerni elementi so nekoč pozdravljali prihod tega državnika, pričakujoč od njega četudi previdnega, pa vendar gotovega modernega dela. Zdaj ga preklinjajo tri četrtine Busije in ga imenujejo vrhovnega rablja. Stolipiu je storil, kar je mogel, da je prišel terorizem na Ruskem zopet na dnevni red in v Kijevu je teroristična kroglja zadela njega samega. Prvi atentat nanj to ni bil. Ali doslej je imel več sreče. Splošno v spominu je veliki ateutat z dne 25. avgusta 1. 1906. Pred vilo ministrskega predseduika se je bila okrog 4. popoldne uslavila elegantna zaprta kočija, iz katere so izstopile tri osebe: General, žan- darski stotnik iu civilist. Pohiteli so po stopnicah in prišli v predaobje, kjer je mnogo ljudi čakalo, da jih sprejme minister na av-dieuco. Služabniki so hoteli preprečiti vstop nenaznanjenih gospodov. Ko niso ti mogli po sili priti v Stolipinovo sobo, je prvi vrgel s voj o bombo ob tla, za njim pa hipoma ostala dva. Tri silovite eksplozije so razdejale velik del vile. Trideset oseb je bilo mrtvih, trideset pa ranjenih. Izmed teh je potem še ena umrla. Tudi dvoje Stolipinovih otrok je bilo težko poškodovanih. Stolipinu in osebam, ki so bile ravno pri ujem v sobi, se ni zgodilo nič. O atentatu v Kijevu poročajo sledeče vesti: Peterburg, 15. sept. V gledališču v Kijevu je bila suoči slavnostna predstava, katere se je udeležil car, bolgarski prestolonaslednik, nekateri veliki vojvodi, ministrski predsednik Stolipin, nekateri drugi ministri in spremstvo. Pristop so imeli samo povabljeni in policija je vršila riajstrožjo kontrolo. V pavzi po drugem dejanju, ko je občinstvo zapuščalo lože in sedeže in odhajalo promenirat na hodnike,, je pristopil odvetniški kandidat Bagrov, ki je prfšel v gledališče kljub opreznosti policaje, k Stolipinu ih je dvakrat ustrelil nanj it samokresa. Prva krogla je prebila trebuh in ledice ter obtičala v hrbtenici, druga ga je težko ranila na roki. Stolipin se je zgrudil, v gledališču je nastala silna panika. Občinstvo je mislilo, da so eksplodirale tombe. Vse je začelo bežati. Ko se je zvedelo, kaj se je pravzaprav zgodilo, je hotelo občinstvo linčati napadalca, katerega je policija takoj prijela. Car se je dal informirati in je stopil v vestibul, kamor [so odnesli Stolipina. Ukazal je, da ga z vso previdnostjo prepeljejo v stanovanje in je poslal zdravnika tja. Peterburg, 15. sept. Atentat se je zgodil ob 11. zvečer. Ko je pristopil Bagrov, je Stolipin ravno govoril z vojnim ministrom. Zadet od prve kroglje je napravil znamenje križa napram carjevi loži (?), nato se je brez zavesti zgrudil na fotelj. Napadalca je občinstvo pograbilo, vrglo ob tla in neusmiljeno preteplo. Ko se je car prikazal, ga je občinstvo hrupno aklamiralo. Ena krogla je zadela goslača Beg-lerja v nogo. Kijev, 15 sept. Stolipina so odpeljali v bolnišnico. Ko je prišel do zavesti, je prosil naj sporoče carju, da je pripravljen umreti zanj. Potem je prosil naj potolažijo njegovo ženo in naj mu pošljejo popa. Iz Peterburga pride kirurg Zajdler s posebnim vlakom v Kijev. Peterburg, 15. sept. Stolipinov brat javlja iz Kijeva, da stanje ranjenca ni nevarno. Izgubil je ie malo krvi in morda ne bo treba operacije. Poročilo o zboru socialne demokracije smo zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti za pondeljek. NOVICE. * Pred poroko zastrupljena. Šiviljo Jožefo Vesely so v sredo zjutraj našli v njenem stanovanju na Dunaju v postelji mrtvo. Kuhinja in bližnja mala sobica sta bila polna svetilnega plina. Skušali so jo oživiti, a je bilo prepozno. Njena smrt še doslej ni pojasnjena. Deklica bi se bila morala v četrtek poročiti. V kuhinji in v sobici so bile plinove cevi odprte. Nejasno je, ali se je izvršil samomor ali pa zločin. * Velika poštna pošiljater Izginila. Na pošti v Louuih oddana vrečica s 36.000 K je izginila na progi do Duhcova, kjer bi bil moral denar prevzeti poštni uradnik iz Pod-mokel Uvedli so strogo preiskavo. * Odmer železniške nesreče. Pred praškim trgovskim sodiščem je te dni sklenila železniška uprava poravnave z desetimi, vsled železniške nesreče pri Uherskem na Moravskem dne 25. decembra 1909. prizadetimi ponesrečenci. Plačati jim bo morala 580 000 kron odškodnine. Dalje je isto sodišče prisodilo drugim ponesrečencem na odškodnini znesek 25.800 kron. Železniški erar pa ima na vratu še nekaj pravd pri tem sodisču in tri v Chrudimu. * Zastrnpljenje po gobah. V vasi Be-dodubi pri Gorčkovem je zbolela vsa družina kmeta Žarovnega, ker je jedla strupene gobe. Doslej je umrlo 6 oseb: oče, mati in 4 otroci. Druga, tudi iz 6 oseb obstoječa družina se pa bori vsled zastrupljenja po gobah 8 smrtjo. * Nerednost.1 r francoskih muzejih. Po neki statistiki manjka v francoskih narodnih muzejih nič manj nego 823 slik najimenitnejših mojstrov. Od teh spada 138 francoski, 103 italijanski, 6 španski in 20 holandski šoli. Vendar pa, pristavlja statistik, je bilo le malo slik ukradenih, večiua se jih nahaja po okusno okrašenih sobah visokih uraduikov in ministrov. Bavuatelj muzeja Louvre ima sedaj nalogo na tihem poiskati te skrite dragocenosti. * Ameriški trnstovcl t Ječi. Prvi krat se je dne 16. avgusta t. 1, v Novem Jorku zgodilo, da so morali ameriški kapitalisti za tri mesece v ječo zaradi kršenja zakona o tru-stih. Grešniki sicer niso bili veliki milijarderji h la Rocbefeller. bili pa so ničmanj nesimpatični trustovci: trgovci s kuretino in gosmi, trinajst oseb, ki so tvorili trust. Še zanimivejše je, da temelji sodba na starem: zakonu iz leta 1889, čegar določila pa so se tekom časa že skoro pozabila. Ta zakon ima namen preganjati zveze, ki bi zatirale svobodno konkurenco. Obsojeni trustovci so z umazanim podkup-ljevanjem in drugimi nedopustnimi sredstvi monopolizirali novjorški kuretinski trg, da so lažje samovoljno diktirali tržne cene. * Ladja se je potopila. Ob zadnjem viharju na Črnem morju ee je potopil s soljo naložen ruski parnik, ki je bil namenjen v Ta-ganrog. Usoda moštva ie neznana. Kapitana je morje nezavestnega vrelo na suho. Ljubljana in Kranjsko. — So osem dni imamo do izleta Tržačanov v Ljubljano, katerega sedaj pač ne bo preprečil noben novi incident. Zadnje tatarske vesti o koleri so bil«, kakor je zdaj dognano brez vsake podlage; tisti slučaj na ladji — ne pa v mestu — ki ga je te dni razglašal brzo-jav, ni imel nič opraviti s kolero, kar je dokazano z bakteriološko preiskavo, vroča letna doba, ki je koleri najbolj ugodna, je minila in tako lahko računamo z dejstvom, da ne bo nobenih zaprek več. Zdaj gre torej za to, da se pripravijo ljubljanski sodrugi na tak sprejem, da odškodujejo tržaške goste in sami sebe za predolgo čakanje in za vsa neprijetna razočaranja, ki so jih doletavala doslej. V nedeljo, 24. t. m. pi idejo Tržačani in za ljdbljanske sodruge bo to slavnosten dan. V marsikaterem oziru so tržaški delavci srečnejši od ljubljanskih. V državnem zboru imajo dva svoja zastopnika, ki odlično delujeta za delavske interese. V občinskem svetu in deželnem zboru imajo močno zastopstvo, ki je s svojim vplivom preprečilo že marsikateri nspad na proletarsko prebivalstvo in v mnogih delavskih bojih izdatno koristilo. Večina njih pride z izletniki v Ljubljano in naši sodrugi bodo imeli priliko, da se seznanijo z njimi. V Ljubljani jih ne bodo mogli pozdraviti nobeni državnozborski ali deželnozborski poslanci — tako dobro se cam tukaj še ne godi — ali tudi brez tega jim bodo ljubljanski sodrugi pokazali, da prihajajo med zavedne delavce, ki poznajo svoje naloge in svoj cilj. Da bo sprejem čim dostoj-nejši, je treba, da porabijo ljubljanski in oko-ličanski sodrugi ves prihodnji teden za priprave in za 8gitacijo. Cim več je bilo doslej zaprek, tem lepše mora uspeti praznik sedaj. In uspel bo; dobra volja naših sodrugov, ki že komaj pričakujejo prihod Tržačanov je porok za to. — Cvetlični dan, ki bo v Ljubljani v nedeljo, 24. t. m., ima namen pridobiti sredstev za podpiranje slovenskih dijakov. Znano je pač že davno, da je med našimi študenti velika mizerija — mislimo namreč na gospodarsko mizerijo —, da marsikateri za- {»očeti študij ne pride do konca, ker izreka že-odec preveč odločno svoj veto, da se drugi prerijejo le z nečloveškim stradanjem do zadnjih izpitov in da so tudi taki, ki ne znajo stradati, pa zabarantajo svoje prepričanje le, da dobe kruba. V teh razmerah je seveda želja, da bi se dobilo kolikor mogoče izdatnih virov za podpiranje potrebnih dijakov, razumljiva, opravičena in hvale vredna. Naj bi tudi cvetlični dan prinesel uspeh in ublažil Čim več dijaške bede Povsem neodvisno od te želje pa se nam zdi, da je tudi to prilika, ob kateri bi bilo vredno nekoliko misliti. Gmotno vprašanje igra — to potrjuje tudi nameravana priredba — pri dijakih vlogo in gotovo nemalo vlogo. Izjeme so povsod, ali praviloma se vendar lahko pravi, da mora imeti tisti, ki študira, ljubezen za študij. In naravno bi bilo, da bi tu odločevalo p r i r o d n o tekmovanje, konkurenca sposobnosti, konkurenca nadarjenosti. Vendar fa ni tako. Do cilja se ne prerine nsglože tisti, i je najbolj talentiran, temveč tisti, čigar oče ima najboljšo blagajno. Prirodno tekmovanje je tudi tukaj potvorjeno in na njegovo mesto prihaja tekmovanje denarnice. Posledice tega dejstva pa čutijo študentje sami in jih čuti tudi družba. Namesto da bi prihajal na najvažnejša mesta v družbi izbor najboljših sposobnosti, odločuje nekakšna loterija in večinoma opazujemo res mediokritete ali pa celo povsem ne* sposobne ljudi tam, kjer bi bilo treba prvored-nih talentov. Kako vpliva pomanjkanje na dijake same, fizično in moralno, to pa je posebno poglavje, o katerem bo tudi še treba ovoriti. Omenimo naj le še to, da odpira ijaška beda tudi vrata koruptni protekciji. Kdor more protežirati, protežira po svojem nagibu, po svoji naklonjenosti in vsakovrstne nečiste tendence zapirajo tudi na ut način pot pravi sposobnosti. Morda bi se vendar dalo remisliti, da bi bilo na tem polju treba več akor malenkostne reforme; da bi bilo treba take uredbe, ki bi vsakemu sposobnemu dajala pravico, da se brezskrbno in do popolnosti razvije, torej uredbe, ki se imenuje socialistična ... Ne glede na te misli o bodočnosti pa naj bi »cvetlični dan“ pomagal zmanjšati gmotno odvisnost dijaštva vsaj toliko, kolikor je mogoče v sedanjih razmerah, v katerih je denar največja sila. Pevski odsek »Vzajemnosti* ima jutri, v nedeljo, 17. t. m. točno ob 10. dopoldne svoj občni zbor v salonu restavracije »Internacional”, na Reslovi cesti. Vsi člani se vabijo, da se ga udeleže. — Pevski zbor »Vzajemnosti1' ima prihodnji teden vsak večer vajo. Opozarjamo na to vse sodruge povce. — Konzumno društvo za Ljubljano in okolico naznanja tem potom, da je odslej osrednja pisarna v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. II. nadstr. odprta vsak dan — izvzemši nedelje in praznike — od 8. do 12. dop. ter od V* 8. do 0. zvečer. — Umrli so v Ljubljani: Jernej Matevže, posestnik, 80 let. — Terezija Vocasek, žena gledal, garderobarja, 79 let. — Evgenij Tanko, sin paznika prisilne delavnice, 3 mesece. — Fran Šinkovec, rejenec 3 dni. — Anton Lampič, posestnik. 42 let. — Marija Cešnovar, trgovčeva hči, 9 dni. — Pozen cvet. Prijatelj našega lista nam je poklonil cvetočo češpljevo vejico s svežim pomladnim zelenjem. Tndi priroda se moti 1 Elektrokincinatograf rIdcal“. Danes Drznost zmaga. (Komično,). Vaje kirasirjev. (Krasen naravni posnetek). Prevaran nasprotnik. (Lepa komedija v barvah). Nepričakovane pridobitve (Drama) Rozalija ima trdno življenje. (Jako smešne scene.) Večerni spored ni za šolsko mladino. — Tovarna za lep v Zeleni jami oku-žuje bližnje vodnjake. Ljudje ki so pili vodo iz kapnic, so bili zdravi — ko so pa začeli iz vodnjakov vodo piti, so zboleli. Gostilna S. je bila uradno zaprla. Mnogo družin je bilo bolnih. Kedaj se bo zdravstvena oblast brigala zato?! Kedaj dobimo vodovod v Moste? Občina vzdigni se, tudi nezuosen smrad povzroča vsak večer tovarna za lep. In po dnevu tudi ni nič boljše. Ali se ne da temu odpomoči ?! — Trnovski župan Josip Perkau žu-panuje že šest let, piše bahavi »Slovenec" in še ne bo razpisal novih volitev, ker se na županskem etolcu prav dobro počuti. Nove volitve pa morajo biti tudi tu v najkrajšem času razpisane; nepostavnosti si ne bodo pustili Trnovci dopasti, kakor doslej. Pa se morda vendar ne boji gospod Perkan, da se mu iz-podmahne stolček z novimi volitvami? — Polkovnikova sinova. H gostilničarju Antonu Knaflju na Brezjem sta že dne 19. avgusta prišla dva mlada, 15 do 17 letna in precej elegantno napravljena dečka. Gostilničarju sta se predstavila za Antona in Josipa Dermota, sinova polkovnika iz Celovca. Dobri mož jima je verjel in ju sprejel pod svojo streho. Mladeniča sta pri njem dobrih 14 dni brezskrbno živela. Med tem časom pa sta si tudi od gostitelja izposodila 88 kron, skrivaj pa sta mu vzela srebrno uro in verižico in 180 K vredno kolo in končno še znesek 50 kron. Ker so jima postala tla prevroča, sta drug za drugim izginila. Potepala sta se okrog. Predvčerajšnjim pa so orožniki v Sp. Šiški zalotili enega tičkov, ki ni bil nihče drug *ka-kor dne 16. avgusta iz tukajšnje prisilne delavnice ubegli Oskar Gerše. Njegov prijatelj in kompanjon pa je bil Cene Luštrek, ki je tudi pobegnil iz prisilne delavnice. — Nevarna eksplozija. Iz Starega trga pri Rakeku poročajo: Velika nesreča se je te dni dogodila pri zgradbi nove deželne ceste Goričice-Gorenje Jezero pri Ložu. Delavci so pri razstreljevanju kamna zažgali naenkrat pet min. Močna eksplozija je nesla kamenje, zlasti drobnejše daleč naokolo. Tako je priletel kamen h kozolcu Ivana Modica in ga zadel na čelo. Poškodba je opasna, ker mu je kamen prebil kost. — Zverina in ne človek. (Dopis iz Tržiča.) V tukajšnji predilnici je ta teden neki mojster pahnil nosečo delavko tako opasno, da se bo moral zagovarjati zaradi svoje zverinske sirovosti pred kazenskim sodiščem. — Draginja Je v Tržiča dosegla tako višino, da ne bo nič čudnega, če se tudi pri nas pojavijo draginjski izgredi po francoskem vzoru. Tržiško delavstvo pozivamo, da se polnoštevilno udeleži protidragiujskega shoda, ki ga prav vkratkem skličemo. Spodnja Šiška. — Volitve v Spodnji Šiški. Malo je občin na Kranjskem, ki bi bile tako čisto delavske kakor je Spodnja Šiška. Ob raznih vo litvah se to jasno pokaže. Klubu temu pa bi protidelavske stranke rade gospodarile v tej občini. Bližajo se občinske volitve. Bivši občinski odbor je bil razpuščen — gerent Zajc pa je dobil nalogo, da uredi volilne imenike in razpiše volitve. 24. t. m. bodo volitve. Priprave za nje so velikanske, čuje se razno. Danes se z gotovostjo trdi, da so staroliberalci s klerikalci napravili k o m p r o -m i s. Gospodje bi radi imeli občino v roki. V »Jutru1* od petka se to tudi med vrsticami bere. Neki gospod se z vso silo zaletuje v mlade liberalce, ki niso zadovoljni s kompromisom ter jih psuje s koritarji, izdajalci, z jurji itd. Za tem psovanjem tiči zajec! — Shod v Spodnji Šiški. Danes zvečer se vrši v gostilni »pri A n ž o k u“ javen ljudski shod z dnevnim redom: »Občinske volitve4*. — Na tem shodu se bodo določili tudi kandidati socialno-demokra-tične stranke. Začetek shoda ob 8. zvečer. — Agitacija klerikitlcev t Spodnji Sifiki je zelo tajna, a živahna. V četrtek zvečer so imeli zaupni sestanek, kjer so razpravljali o naskoku na občino. Bojda je bil glavni referent g. dr. Pegan iz Ljubljane Klerikalnega shoda se je udeležilo tudi nekaj v Šiški stanujočih poštnih uslužbencev, ki so klerikalni zato, ker je v Avstriji klerikalna politika povzročila sedanjo upravgrozno dra- i n j o. Pozor, sodrugi! V boju se bode vi« elo, kje so prijatelji, kje sovražniki. — Politična nespodobnost. »Jutro* je nedostojen list. Piše namreč nastopno: »Nenaraven zakon se mora smatrati pakt, ki so ga sklenili šišenski jugoslovanski socialni demokratje z Nemci, oziroma, ki so ga Nemci na zaupnem shodu socialnih demokratov sami ponudili jugoslovanskim socialistom in ki so ga z veseljem sprejeli. Toda to še ni vse. Ker so kakor znano, šišenski Nemci na čelu jim madžarski potomec Oroszy obenem tndi člani in glavni stebri takozvane »Gospodarske stranke", ki obstoji največ iz slovenskih klerikalcev in Nemcev, bodo vse tri stranke sklenile tak zakon, da se bodo v odločilnem trenotku zjedi-nile za skupno kaudidaturo. S tem očividno nenaravnim zakonom pa niso vsi člani Pogač-nikove-Oroszyeve »Gospodarske strauke" zadovoljni. V »Gospodarski stranki" namreč prevladuje mnenje, da bodo zastopniki te stranke morali tako plesati kot bodo socialni demokrati v novem občinskem zastopu žvižgali. Edino kar vse tri zaveznike tega nenaravnega zakona skupno veže, pravijo, da je to, da bi vse tri stranke rade videle, da s tem skupnim nastopom ovirajo kandidaturo naroduo-napredne stranke. Mi pa pravimo: še uobeden nenaraven zakon ni kaj dobrega rodil, pa tudi ta ne bo. Vsekakor pa bodi ta zveza za narodno napredne in sploh vse šišenske volilce, ki so jim koristi občine resno na srcu, resen opomin, da je sedaj prišel čas, ko je treba z vso odločnostjo nastopiti na polju volilue borbe." Izjavljamo, da so trditve v ti notici od konca do kraja zlagane. Socialno demokratična stranka stopa v volilni boj samostojno. »J u t r o", k i s e š e niopravičilo radi svojih nesramnih napadov na železničarje, zopet laže o socialnih demokratih, da so se ne-zali z Nemci. Mi vemo, kam pes taco moli. Tisti, ki bi rad prikril svojo lumparijo, dolži drugega enake — prav kakor tat, ki je vpil: primite tatu ... Mi konstatiramo, d a nastopa v sedanjem volilnem boju socialno demokratična stranka v Šiški povsem samostojno brez ozira na levo in desno. Kdor je pošten in priznava, da je treba v Spodnji Šiški obč. zastopa, ki mu bo pred očmi delavska politika, ta bo volil socialno demokratično. »Jutru" pa svetujemo, naj bode pošteno, če noče, da bomo pribijali njegove laži po zasluženju tako v »Zarji" kakor tudi na shodih. In še vse bolj se bodo odvračali ljudje od čitanja lista, ki ee laže o delavstvu! Torej! Idrija. — Idrijski odsek akad. fer. drnštva „Prosveta“ ima svoj drugi redni občni zbor dne 19. t m. ob pol 9. zvečer pri gdč. Leni Lapajnetovi. Dnevni red zbora: 1. Poročilo odbora, 2. poročilo preglednikov, 8. volitev odbora, 4 slučajnosti. Gosti dobrodošli! = Vabilo na veselico, ki je napravijo gasilna društva iz idrijskega okraja na dan 24. t. m. pri gospodu Ivanu Grudnu na vrtu. Začetek ob pol 4. popoidne. Špored: Godba in ples. Vstopnina 20 vinarjev od osebe; pristojbina za enkraten ples 10 vinarjev; za ves večer 60 vinarjev. — Odbor gasilnih društev. — »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraja Idrija" izreka svojo srčno zahvalo c. kr. okrajnemu sodniku gospodu Jakobu Antlogi in notarskemu kandidatu gospodu Fran Tavzesu iz Idrije, ki 8ta naklonila od kazenskih poravnov prvi zvesek 7 K, drugi 40 K. Jesenice. — Klerikalci in konzumna drnštva. Naši klerikalci so imeli v nedeljo 10. t. m. velik dirindaj. Blagoslovili so že v drugič svoj konzum. Na slavnostnem koncertu, na katerem je sviral tudi cviliorkester iz Katoliškega doma, so bili seveda po žegnanju zopet slavnostni govori. Naš župnik Škubic, ki je nekaka »M&d-chen ftir Alles", je najpoprej žegnal, potem pa še opravil slavnostni govor namesto predsednika. Ne bomo opisovali raznih navduševalnih izrazov g župnika. Ni sta še minula dva meseca, kar so imeli jeseniški klerikalci shod za obč. volitve na Jesenicah. Takrat sta župnik in Čebulj vse drugače govorila o našem konzumu, ki se je ravno ustanavljal na Jesenicah. Takrat je imel Čebulj vse druge misli. Uničiti vas hočejo, poglejte, Jeseničanje, je rohnel, ob vse vas hočejo pripraviti ti brezverski socialni demokratje, tako in enako sta rohnela priganjača katoliške misli. In glejmo, čez dva meseca pa blagoslavljajo svoj konzum, in vabijo vse delavsko ljudstvo v okvir gospodarske organizacije, seveda na katoliški podlagi. Mi še nismo nikdar zabavljali proti kler. konzumu, ker bi bila norost zabavljati proti samopomoči na gospodarskem polju in prepuščamo klerikalnim razdiralcem. Naš centralni konzum na Jesenicah imenitno uspeva, vse zabavljanje klerikalcev ni nič pomagalo, nasprotno, pristopajo poleg železničarjev v čez dalje večji meri tudi kmetje in posestniki. Ljudje v sedanji draginji gredo tja, kjer je dobro blago in zmerne cene. In tako ie prav! — Samospoznanje Je pot k pobolj-šanja. Pred. nami leži posetuica župnika Fr. Koširja iz Koroške Bele, ki se glasi dobesedno : »Ker sera zadnje čase od Zavelcinove hiše vedno po krivici napadan in se me še celo v pisarni od nedorasle osebe žali, in nemaram več od te hiše nobene svete maše in nobenih darov ne za molitve, ne zakaj druzega sprejemati, pošiljam Kil-— nazaj — Franc Ko-šin, župnik, Koroška Bela. Župoik Košir prizna s tem, da so maše za zveličauje rajnih duš popolnoma nepotrebne, in da je denar, ki se ga da v tak namen le dar župniku. Želeti bi bilo, da bi Koširjev glas našel odmev med ostalimi sobrati'. — Pošten podjetnik. Pri nas imamo zidarskega mojstra, strastnega klerikalca, ki sliši na ime Regovec. Ta podjetnik ima najrazličnejša dela. Popravlja in dela nove ceste, razne stavbe in ima zategadelj večje število zidarjev in v stavbno stroko spadajočih delavcev. Ako pa vprašaš te delavce, koliko zaslužijo, ali pa koliko plačajo v okrajno bolniško blagajno, dobiš žalostne odgovore in pritožbe. Pri tem gospodu delata med drugimi tudi dva brata Ivan in Nikolaj Miko, doma nekje na Laškem. Ivana ima naznanjenega pri okrajui bolniški blagajni v Radovljici, Nikolaja pa’ne. Slučaj pa je hotel, da je pred par dnevi obolel ravno Nikolaj za črevesnim vnetjem črev. Dobri mojster Begovec pa si je mislil: najboljše storim, ako ga pošljem domov na Laško, da mi ne bo treba plačevati, oziroma da se odtegnem kazni, ker ni na okrajni bolniški blagajni naznanjeu! Domači zdravnik pa je odredil, da morajo bolnika nemudoma prepeljati v ljubljansko bolnišnico; v torek 12. t. m. je bil pripeljan v deželno bolnico. Preden pa je bolni delavec v spremstvu svojega tovariša odšel, jima je mojster zabičeval, da se mora bolnik izdajati za Ivana in ne za Nikolaja. In v strahu pred gospodom Regovcem sta v ljubljanski bolnici govorila po njegovem nalogu. Danes je bolnik že izven nevarnosti, ker je bil operiran, dasiravno pod napačnim krstnim imenom. Zdaj pa še želimo, da bi bil zidarski mojster Begovec operiran, pa ne v trebuhu, ampak na denarni mošnji, ker je na goljufiv način oškodoval okrajno bolniško blagajno v Radovljici. Štajersko. — — Iz zapora pobegnila. Pri okrajnem sodišču v Kozjem je bila zaprta zaradi tatvine Julijana Gradišnik. Ko se je 12. t. m. zjutraj z drugimi jetniki pod nadzorstvom sodnega sluge sprehajala po dvorišču, je porabila ugodno priliko, ker se je sluga odstranil za trenutek z dvorišča, preplezala ograjo ter pobegnila v bližnji gozd, odkoder'jo je najbrže udarila na Hrvaško. Doslej je niso zasledili. — Pobegnil. Hotelir in mesar v Dobrni pri Celju Ignac Wreg bi moral s 1. oktobrom t. I. prevzeti hotel »Styria“. Zaradi družinskih razmer in denarnih nezgod pafje 31. avgusta izginil brez sledu. Šel je v in nemštvo iskat sreče. — Občinska pisarna zgorela. Pretečem pondeljek je v občini Pratis na Štajer-skem do tal zgorela občinska pisarna. Vse akte in listine je pogoltnil plamen. Pisarna je bila v lesenem poslopju župana, kateremu je tudi vsa obleka in perilo zgorelo. Trst. — Stavka prlstaniščnlh delavcev-dninarjev. Danes zjutraj je prišlo v Delavski dom kakih 300 do 400 pristaniščnih delavcev dninarjev. Tam so tajniku prometnih delavcev Bemi8cegu in strokovnemu tajniku Todeschi-niju povedali, da se je v prosti luki delavni čas spremenilo na način, da bi opoldne imeli več prostega časa, pa zvečer eno uro več delali. To bi bilo v nasprotju z določbami pogodbe med delavci in delodajalci, ki je bila sklenjena I. 1907. Na poziv tajnikov so si izvolili delavci odbor, ki naj se v spremstvu sodr. Remiscega poda do obrtno-trgovske zbornice in k vodstvu glavnih skladišč. Prvi so jim povedali, da ne vedo o vsem prav ničesar. Ravnateljstvo pa je reklo, da se je storilo vse dogovorno s prizadetimi družbami delodajalcev, vsled česar ne morejo preklicati storjenega koraka. Zastopniki delavcev so odgovorili, da povedo vse delavcem in da odgovore v smislu sklepa delavcev. Popoldne ob 4. je bil shod delavcev, kjer jim je odbor poročal o korakih. Po poročilu so razburjeni delavci soglasno sklenili sledečo resolucijo: Pristaniščni delavci dninarji, oziraje se na pogodbo, ki so jo sklenili z delodajalci leta 1907. in ki je še vedno edino veljavna; jemajoč v poštev dejstvo, da se je proti določbam te pogodbe vseeno uvedla modifikacija delavnega časa, ne da bi se bili prej slišali prizadeti delavci, sklenejo, da ne gredo nadelo, doklernebo zopet uveden doslej po pogodbi veljavni delavni č a 8. To je bil odgovor delodajalcem. Po kratkih besedah tajnikov, ki 80 pozivali na složnost, so se delavci mirno razšli. Naj bi tudi ta boj prinesel delavcem zmago. — 8hod Južnih železničarjev bo v pondeljek 18. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem domu ul. Boscheto 5. II nadstr. Stvar je izredno važna. Zato so železničarji naprošeni, da se shoda udeleže polnoštevilno. H. Suttner, Ljubljana Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8. Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. " - Pripravna birmanska darila. --------- : Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. ’ Ceniki zastonj in poštnine prosto. — Obširno poročilo o železničarskem shodu, o katerem smo že včeraj brzojavno poročali, objavimo v poudeljek. Umetnost in književnost. V slovenskem gledališču so danes in jutri sledeče predstave: Nocoj, začetek ob pol 8-i prvič: Rny Blas, drama v petih dejaniih, Spisal Viktor Hugo, prevedel Hinko N u -^ i č. Uverturo zložil F. Mendelssohu Bartholdy Režiser Hinko Nučič, kapelnik V. H. T a 1 i c h. — Jutri, v nedeljo popoldne, začetek ob 3.: Javna produkcija »Dramatične šole“: Četrta božja zapoved; ljudska igra v štirih dejanjih, spisal Ludovik Anzengruber, poslovenil E. G a u g I. Režiser Hinko N u č i č. — Jutri, v nedeljo zvečer, začetek ob pol 8.: Samosvoj, drama v petih dejanjih, spisal Etbin Kristan; režiser Hinko Nučič. ZADNJE VESTI. Seja klubskih načelnikov. Dunaj, 15. septembra. V svojem govoru je predsednik Sylvester omenjal željo prebivalstva in poslancev, da se z ozirom na neznosno draginjo čirapreje skliče državni zbor. Sodrug S e i t z izjavlja, da je ta zahteva zlasti zato aktualna, ker so pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado o uvozu argentinskega mesa prekinjeua; nujuo potrebno je, da zbornica v najkrajšem času izrazi svoje mnenje in svojo voljo o tem vprašanju. Zbornica se bode morala pečati z novimi trgovinskimi pogodbami, 8 karteli, z indirektnimi davki in z železniškimi tarifi. Govornik omenja železničarsko gibanje in pravi, da je razburjenje v teh krogih tako, da utegne roditi najhujše posledice. Železniško ministrstvo samo uvideva potrebo, da se to vprašanje pretrese, a finančno ministrstvo pa nisprotuje. Tndi za ostale državne uslužbence bo trrba poskrbeti. Najboljše bi bilo, da se skliče državni zbor že na 21. septembra. Posl. Grofi priznava katastrofalni značaj sedanie draginje in se pridružuje socialno demokratični zahtevi. 8odrug Perneratorfer pravi, da je razburjenje ljudstva tako, da je vsak čas pričakovati revolt vsied lakote, tembolj ker se ob neznosni draginji milijoni in milijoni mečejo brezplodno za militarizem. Gospodarska konjunktura je slaba, mnogo tovaren stoji po nekaj dni v tednu. V tem nevarnem položaju se mora parlament takoj sestati; hkrati bi lahko delala proračunski in draginjski odsek. Posl. Malik se pridružuje socialno demokratični zahtevi. Slov. klerikalec dr. Korošec ugovarja takojšnjemu sklicanju državna g a zbora, češ da mora vlada imeti čas za pogajanja (!!). Sodrug Nemec se zavzema za takojšnje sklicanje. Eoako posl. O f n e r. Posl. H r u b a n želi, da se da časa deželnim zborom. Ministrski predsednik G a u t s c h izjavlja z ozirom na pretnje z revoltami, da bo vlada nastopila proti izgredom z vsemi sredstvi. Sodrug Daszynski protestira proti izvajanjem ministrskega predsednika, ki je slikal vso stvar, kakor da bi prebivalstvo bilo le nahujskano in kakor da bi vlada bila povsem nedolžna. Ministrski predsednik naj nikar ne pozabi, da se moderne revolucije ne vrše več v starih oblikah; zapomni si naj, da strankarski voditelji porabljajo vso svojo avteriteto, da preprečijo protizakonite izgrede, četudi so zakoni še tako za nič. Sodrug Perneratorfer se čudi plitvim besedam ministrskega predsednika, ki velja za duhovitega moža. Kar nas je socialnih demokratov, smo že vsi stali pred vojaškimi pu-®k*mi in policijskimi sabljami. Ministrski predsednik G a u t s c h se iz-govaria, da ni imej v mislih nobene stranke. Za njim so govorili še poslanci D a m m , C o n c i, B 11 i n s k i in sodrng 8 e i t z , ki je še enkrat zavračal ohlapnost ministrskega predsednika. Predsednik Sylvesterje izjavil, da bo sklical državni zbor za 5. oktobra. Šole narodnih manjšin. Dunaj, 15. septembra. Po konferenci z baronom Gautschen? je imel knez Thun sestanek z naučnim ministrom grofom 8tUrg-khom, s katerim se jo posvetoval o šolah za narodne manjšine. O rezultatu te konference ni nič znanega. Po vesteh iz Prage bodo Cehi v narodno politični komisiji polagali največjo važnost na to, da se uredi manjšinsko šolsko vprašanje. Petrolejski kartel. Dunaj, 15. sept. Nekatere rafinerije odklanjajo podpis kartelne pogodbe. Velik požar v Thaln Gradec, 16. septembra. Vas Schl(l“ “ """ g°stll”a'leto,lsče ln preooaste. a 0 0 Svoji k svojim!