Končana preiskava tragedije na"« gradbišču tržnice Pri edinem izdelovalcu lajn v Sloveniji ST. 41 - LETO 65 - CELJE, 28. 5. 2010 - CENA 1,25 EUR Nesrečna usoda motorista Pred leti je Frankolovčan v nesreči izgubil ženo, zdaj je v nesreči v Arcli-nu umrl tudi sam. Poleg njega je ta teden umrl še 18-letni motorist. Še en žalosten dokaz, da so prav vozniki dvokolesnikov v teh mesecih med najbolj ogroženimi v prometu. Foto: SHERPA 90,6 95,1 95,9 100,3 ;© -m -c--St-- Ul Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Roman Pungartnik: »Vsakdo ne more igrati za Celje!« Kaj se je dogajalo v celjski varni hiši? Iz Carigrada do Mestinja s kolesom Opekarniška 9 Od petka, 28. maja do torka, 15. junija ur? m, m razstava slik KPD Svoboda Celje, sekcija Celjski likovniki Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. I H OKNA MIK: PVC ■ LES ■ LES/A LU • ALU www.mík-ce.si ^^^■^^ŤŤřil S OBQ 11 24 ■ RKognlwdforvxaaon« 2 DOGODKI NOVI TEDNIK IVANA STAMEJCIC UVODNIK Da ali ne, za ali proti? Ne vem, kaj mi gre bolj na živce: to, da obstajajo ljudje, ki se spoznajo na čisto vse in imajo o prav vsaki zadevi na svetu svoje mnenje, ali drugo, da se vsake toliko časa znajdemo pred vprašanjem, ki zahteva enozložen odgovor, čeprav je nanj praktično nemogoče odgovoriti, tudi če bi človek še tako želel. In tudi če se potrudiš in poiščeš kar največ možnih virov in razlag, nisi nič bolj pameten in še vedno ne veš, ali si za ali proti. Boš odgovoril da ali ne? Pišem seveda o referendumu o arbitražnem sporazumu, ki nas čaka prihodnjo nedeljo, 6. junija. In smolo imam, da se ob njem prepletata kar obe moji »šibki« točki. Ko namreč poslušam različna soočenja in razprave politikov na eni ter pogovore navadnih ljudi na drugi strani, slišim le samogo-vore. Vsakdo »prodaja« le svojo resnico, svoje videnje oziroma prepričanje, še več - najbolj zagreti, pa naj gre za tiste pred TV-kamerami ali one za gostilniškim točilnim pultom, bi najraje vzeli v roke kar svinčnik in sami »narisali« odgovor. Saj ne, da smo Slovenci prvič pred takšnim referendumskim vprašanjem, na katerega je težko enozložno odgovoriti. A če sem takrat, ko me je država spraševala, kakšna naj bo prihodnost trboveljske termoelektrarne, le zamahnila z roko, češ, naj svoje pove stroka, politika pa zatem prevzame odgovornost za svoje odločitve, in se potem, ko naj bi »odločala« umetni oploditvi zgražala, kako naj sploh posegam v pravice drugih, je tokrat drugače. Nenazadnje je tako kot pred 20 leti glede osamosvojitve Slovenije in potem pred sedmimi leti o vstopu naše države v EU in Nato tudi tokratno referendumsko vprašanje na nek način državotvorno. A prvič in drugič smo vedeli, kaj nas država sprašuje in smo lahko odgovorili po svoji vesti, saj smo poznali tudi (vsaj približne) posledice, ki jih takšna ali drugačna odločitev prinaša. Tokrat je drugače - odločali bomo le o tem, ali naj z arbitražo pridemo do razmejitve s sosednjo Hrvaško, ne pa o tem, kakšna oziroma kje bo ta meja. Podprli ali zavrnili bomo zgolj način, kako - s pomočjo tretjega - priti do nje! Ampak če se spomnimo, kaj smo Slovenci in Hrvatje sami počeli kar 20 let, je že to precej. In če si poskušamo predstavljati, kam vse bi dvostranski poskusi ureditve tega vprašanja v prihodnjih letih še lahko zašli in koliko težav povzročili ljudem v obmejnem pasu, je morda celo največ. Dvostranski dogovor je bil mogoč ob rojstvu samostojnih držav, z vsakim propadlim poskusom vnovičnega dogovora pa se je bolj odmikal. Zdaj, pa kakršna koli že bo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško, bo to kompromis. Ta pa je najboljši, ko z njim nobena od vpletenih strani ni čisto zadovoljna! lektro TURNŠEK (televizija (telefonija (internet SP v nogometu vHD tehniki! 03 42 88 198 www.turnsek.si KJE SO NASI POSLANCI Referendumska za in proti Arbitražni sporazum, meja s Hrvaško, dostop do morja, referendum, za, proti? Verjetno ste te besede v zadnjih dneh velikokrat slišali, a vendar, vsaj takšno je mnenje z ulice, se mnogi ne znajo odločiti. V pomoč ponujamo razmišljanje dveh koalicijskih in dveh opozicijskih poslancev s Celjskega. in tudi za celo Evropo, ki je tudi naša Evropa. Z odgovornostjo do državljank in državljanov, do naših sedanjih in prihodnjih mladih generacij, do naše, vsem skupne države in domovine se bom v nedeljo, 6. junija, opredelila >za< arbitražni sporazum.« Mag. Andreja Rihter, SD: »Vprašanje meje je treba razrešiti ne samo zaradi sedanjega stanja, temveč tudi zaradi odgovornosti do prihodnosti naše Slovenije. Globoko sem prepričana, da sta prav ta jasen interes in premišljena odgovornost za prihodnost naše države, vseh njenih državljank in državljanov, zlasti mladih, ena temeljnih vrednot tega sporazuma. Normalno je, da v življenju naletimo na raznovrstnost stališč. Še zlasti v politiki. Toliko bolj, ko gre za vprašanje, ki vzbuja toliko pozornosti, kot je v javnosti in med politiki utemeljeno vzbuja razreševanje mejnega spora s Hrvaško. Žal smo v teh dneh bili in smo še priča številnim nasprotujočim si informacijam, obtožbam in tudi neresničnim informacijam. Po mnenju večine strokovnjakov za mednarodno pravo sporazum zagotavlja pošteno, pravično in trajno rešitev mejnega spora. Sem seveda sodi tudi določitev neposrednega izhoda Slovenije na odprto morje. Sporazum prinaša v življenje med državama, med ljudi, zlasti ob meji, mir ter sožitje. Prinaša zanesljivo dobre posledice za našo državo, za sosednjo Hrvaško, za ljudi v obeh državah in v širši regiji Dr. Vinko Gorenak, SDS: »Odločanje o arbitražnem sporazumu lahko primerjamo z najusodnejšimi odločitvami v slovenski zgodovini. Tokrat bomo odločali, če bomo petim sodnikom - arbitrom, med katerimi bo le eden sam določen s strani Slovenije - prepustili odločanje o našem morju in dostopu do mednarodnih voda. Tak sporazum, kot ga je podpisal sedanji predsednik vlade Pahor, bi lahko podpisal katerikoli dosedanji predsednik vlade, a ga ni. Sodniki arbitri bodo po sedanjem sporazumu najprej določili mejo v Piranskem zalivu po načelu mednarodnega prava, kar pomeni zagotovo sredinsko črto po Piranskem zalivu. Šele nato bodo določili (tako sporazum) stik z odprtim morjem. Stik pa pomeni točko. Kako bomo do te točke prišli, ni jasno, verjetno po hrvaških vodah po nekakšni služnostni poti. In če Slovenci zavrnejo arbitražni sporazum? Hrvaška mora pred vstopom v EU pač pristati na določitev meje, po kateri bomo imeli Slovenci neposreden in direkten teritorialni dostop (ne stik) do odprtega morja. Iz Piranskega zaliva moramo po svojih slovenskih vodah priti do odprtega morja in nič drugače. Slovenija ima v rokah enega od 27 ključev, ki odpirajo vrata Hrvaški v EU, naš državni PETEK sown NEDELJA PONEDELJEK JÉj- JÈf K£ž J^m ce in Koroške. Ne ponovimo istih napak zgolj zato, ker aktualna oblast ponovno vodi nespametno politiko. Vsak glas >proti< bo pomagal ohraniti ozemeljsko celovitost Slovenije.« zbor mora to potrditi. Le z našim glasom >proti< arbitražnemu sporazumu lahko preprečimo razprodajo našega morja.« Jakob Presečnik, SLS: »V stranki smo za vstop Hrvaške v EU, vendar proti izgubi slovenskega ozemlja. Arbitražnega sporazuma ne podpiramo, ker bo z njim Slovenija izgubila polovico Piranskega zaliva, ker so ogrožena nesporno slovenska ozemlja in ker je sporazum v nasprotju s sklepom državnega zbora o zaščiti slovenskih interesov ob vstopu Hrvaške v Nato. Vsak dan se razkrivajo nove okoliščine, ki govorijo o tem, da ta arbitražni sporazum ne pomeni nič dobrega za Slovenijo. Tako smo izvedeli, da hrvaški zakon o sporazumu vsebuje izjavo, da se nič v sporazumu o arbitraži ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije za teritorialni kontakt z odprtim morjem. Navedeno je tudi, da je bilo s slovensko stranjo dogovorjeno, da Hrvaška daje to izjavo, ki jo je poslala tako EU kot ZDA, po podpisu sporazuma, a pred ratifikacijo v obeh državah. Nad sporazumom visi težka senca upravičenega dvoma, da bomo z njim izgubili dele nesporno slovenskega ozemlja in morja. V zgodovini smo se s krvjo borili za svojo zemljo in danes tako lahko raz-prodajanje slovenske zemlje boli marsikaterega borca. Kot narod še čutimo grenko bolečino ob izgubi Trsta, Gori- Tadej Slapnik, Zares: »V nedeljo ne bomo odločali o poteku meddržavne meje na kopnem in na morju, ne o označitvi meje, ki jo obe državi že 19 let tolmačita različno. V nedeljo bomo odločali o ratifikaciji mednarodnega sporazuma, ki bo omogočil začetek arbitražnega postopka pri mednarodnem telesu, sestava katerega bo določena enakopravno po določilih in pogojih, ki smo jih po dolgih pogajanjih zapisali v tem sporazumu. Ta določila, ki so zapisana v sporazumu, bistveno izboljšujejo izhodišča in vse dogovore, ki so bili pred tem sprejeti v smislu posredovanja tretjega razsodnika. Zdaj je pravičnost skupaj s posebnimi okoliščinami zapisana in opisana v samem sporazumu. V sporazumu je zapisan kot dejstvo tudi stik Slovenije z odprtim morjem. Ob vseh različnih dezinformacijah nasprotnikov arbitražnega sporazuma, pa tudi zavajanjih in namernih manipulacijah, ki so zgolj posledica boja za politični prestiž, si želim, da bi vsi skupaj zmogli toliko širine, da bi se v končni fazi odločili tako, kot je dobro za vse nas, za Slovenijo in za njeno prihodnost. Seveda je, kot v vsaki kampanji, nekdo za in nekdo proti. Tudi tokrat so nekatere politične stranke proti sporazumu, vendar predvsem zaradi tega, ker jim ta nedorečen status koristi za politične namene, ne pa za dobrobit državljank in državljanov Slovenije. Pojdite na referendum in glasujte >za< arbitražni sporazum!« US PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S.A.T. d.o.o. PULA 14% SPOMLADANSKI POPUST 13 I 2411117 ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme... VEČ INFORMACIJ: telefon: 041691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si Skupina CMCelje Robotska kirurgija v celjski bolnišnici Prvi v Sloveniji so v svoje delo uvedli kirurškega robota da Vinci - Uspešne operacije bolnikov z rakom prostate -Manj bolečin in zapletov, hitrejše okrevanje »Odprli smo novo poglavje uporabe medicinske tehnologije v Sloveniji,« je ponosno pospremil predstavitev uvedbe robotske kirurgije v celjski bolnišnici njen direktor Marjan Ferjanc. Po enoletnih pripravah so v bolnišnici ta mesec s pomočjo robota da Vinci že uspešno operirali prvih šest bolnikov. Vse operativne posege so opravili na urološkem oddelku pri bolnikih z rakom prostate. Strokovna direktorica Frančiška Škrabl Močnik je uvedbo robotske kirurgije označila kot velik napredek medicine, »ki smo ga bili dolžni vpeljati«. Za najsodobnejši robotski sistem da Vinci je bolnišnica odštela 1,75 milijona evrov in je to njena letošnja največja naložba v medicinsko opremo. Čeprav so stroški zdravljenja z robotsko kirurgijo pri vsaki operaciji za tisoč evrov višji od cene, ki jo prizna in plača zdravstvena zavarovalnica, so prednosti za bolnike postavili na prvo mesto. Razliko v ceni bodo skušali pokriti z donacij-skimi sredstvi. Prva podjetja so se že odzvala. Tako bo letos, potem pa pričakujejo, da jim bo zdravstvena zavarovalnica priznala višjo ceno. Prednosti uporabe robota Prvi poseg z robotom da Vinci so v svetu opravili šele leta 1999. Od takrat se je njegova uporaba zaradi velike uporabnosti in dobrih rezultatov izredno razširila, tako da je danes v svetu že 1.482 teh robotov. Sistem robota sestavljajo kirurška konzola, robotski stolp, stolp za prenos slike in inštrumenti. »Inštrumente vodi operater preko kirurške konzole. Izredno natančnost omogoča tridimenzionalna in desetkrat povečana slika. Robot ima vgrajen tudi filter, ki odpravi tresenje rok. Inštrumenti so izredno gibljivi, še bolj kot človeška roka,« je opisal delo z robotom vodja tima, ki je v Sloveniji začel z robotsko kirurgijo, urolog Sandi Poteko. Ekipa treh zdravnikov (pri posamezni operaciji sta potrebna dva) in treh robotskih inštru-mentark se je usposabljala v Strassburgu, robota pa so začeli najprej uporabljati na urologiji. »Z robotom operiramo najpogostejši rak pri moških, rak prostate. V Sloveniji letno na novo zboli tisoč moških, pri približno polovici je potrebna radikalna odstranitev prostate. To je zahteven poseg, saj leži prostata globoko pod mehurjem. V njeni bližini so še drugi pomembni organi, žile in živčevje. Pri klasični operaciji lahko odstranitev prostate povzroči vrsto težav: uhajanje urina, erektil-ne motnje ali rakavo tkivo ni v celoti odstranjeno. Operativni poseg z robotom je bistveno bolj natančen, zato povzroča manj zapletov, manj krvavitev, manj bolečin in manj brazgotin, hkrati pa omogoča hitrejše okreva- nje in boljše rezultate zdravljenja,« opiše bistvene prednosti Sandi Poteko. Ker z robotom delajo najzahtevnejše operacije, je to še toliko bolj pomembno. Da teorija drži tudi v praksi, so potrdile prve operacije, ki so jih že naredili v Celju. Trenutno lahko operirajo enega bolnika dnevno, ko bodo še bolj vešči, bodo lahko dva. Postopno bodo robotsko kirurgijo uvedli tudi na drugih področjih, zlasti v ginekologijo in abdominalno kirurgijo. MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA Sandi Poteko, Frančiška Škrabl Močnik in Marjan Ferjanc, v ozadju posnetek operacije s pomočjo robota. inštrumenti. Te bo treba pogosto menjavati, saj ima vsak le »10 življenj«. Z njimi namreč ni mogoče narediti več Robot da Vinci in Sandi Poteko (Foto: SB Celje) kot 10 posegov, ker se potem zaradi varnosti »zaklenejo«. Razliko v ceni bodo v bolnišnici pokrivali na dva načina: s ponujanjem samoplačniških operacij (ne za onkološke bolnike) in z zbiranjem donacij na enotnem zakladniškem računu bolnišnice: SI56-0110-0603-0276-827 s sklicem 00-760120-2780. Vandalizma in drog okoli šol res malo? Nad šolo po vzoru dogajanja pred parlamentom? - Razgrajačev niso prijeli Ko smo pred časom pisali o vandalih, ki se spravljajo na osnovne in srednje šole ali na njihove učence in dijake, smo naleteli na izjave ravnateljev, da tega ni veliko. Podatki z ulic pa kažejo nekoliko drugačno sliko. Predvsem prodaje droge naj bi bilo v okolici šol vedno več, čeprav je zanimivo, da uradna statistika kaže drugače. Pri tem ne smemo pozabiti na to, da se statistika pač vodi na podlagi tudi policijsko zaznanih primerov ali ovadb takšnih storilcev. Mladi znajo neuradno povedati, da v bližnji okolici celjskih šol nikakor ni težko priti do droge, še manj do alkohola. Nenazadnje tudi v parku ob koncu šole vedno zase-žejo mamila ... V I. osnovni šoli v Celju še vedno odpravljajo posledice vandalov, ki so se konec tedna na šolo spravili po vzoru dogajanja pred parlamentom. Razbitih je bilo 28 stekel, nastala pa je tudi večja gmotna škoda. Koliko ta znaša, še ni znano, bo pa visoka. Takšen primer vandalizma no šolo v Vrunčevi za osnov-ulici ni pr- vi, saj se pogosto, če že ne redno, zgodi, da jim ob koncu tedna uničujejo okna. Šolo varuje varnostna služba Prosignal, s katero so se ta teden že pogovarjali o možnosti namestitve videonadzora. Šola je namreč zaščitena z alarmnim sistemom, vendar kot kaže, to ni dovolj. Celjski policisti do danes razgrajačev še niso iz- Do kdaj bodo nova stekla zdržala tokrat? sledili, so pa na tožilstvo o poškodovanju šolske stavke podali le poročilo. Na policiji so nam še povedali, da se vandalizem v okolici celjskih šol sicer dogaja, vendar ne v velikem številu. Znan je primer, ko so pred časom popisali stene srednje šole za gostinstvo in turizem, pred dnevi pa naj bi neki mladeniči tik pred eno od osnovnih šol napadli skupino učencev. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA AMULET ASTRGCENTRA * za sreto * la ljubezen * la pasel * i« zdravje * Id različne življenji k dogodke ZA NAROČILO POŠLJI SMS: AMULET no 041 14 66 66 Glejte nas tudi na A IMi® ŒT TV. mM ■ p& m: HflH 4 GOSPODARSTVO O cetis ■ v ■ Prepričani ■ V ■ ■ prepričali Pahorja Vladna delegacija zadovoljna s pojasnili o gradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj »Ne gre ravno za prelomen dogodek, pomembneje je, da smo z argumenti odgovorili na vsa vprašanja, je obisk vladne delegacije v Termoelektrarni Šoštanj v sredo ocenil direktor velenjskega premogovnika dr. Milan Medved, ki je s »šaleško ekipo« vladni delegaciji znova pojasnjevala razloge in prednosti gradnje nadomestnega bloka 6 v Tešu. Očitno so bili dovolj prepričljivi, saj je predsednik vlade Borut Pahor ocenil, da je odločitev za šestico »koristna z narodnogospodarskega vidika tako v ekonomskem kot tudi ekološkem smislu«. Premier je poudaril, da so predstavniki Teša in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) odgovorili na vsa nerazčiščena vprašanja, ki bu- rijo javnost. Med drugim so izpostavili, da ta hip najpomembnejši slovenski energetski projekt prinaša prednosti ne le za Šaleško dolino, temveč za celotno slovensko gospodarstvo. Slovenija bi bila brez nadomestnega bloka 6 po letu 2016 vsaj dvakrat bolj odvisna od uvoza električne energije kot danes. Pahorja so tudi seznanili, da se zaradi gradnje bloka 6 električna energija v Sloveniji ne bo podražila ter da bo novi blok proizvajal električno energijo iz domačega premoga. Ta bo poleg vodne energije predstavljal edini energetski vir, s katerim si Slovenija v dolgoročnem obdobju zagotavlja določeno stopnjo energetske neodvisnosti. »Nadomestni blok polni časovno luknjo do, če bo sprejeta tak- Direktor Teša dr. Uroš Rotnik, premier Borut Pahor in direktor HSE Borut Meh med ogledom makete bodočega bloka 6 šna odločitev, gradnje drugega bloka jedrske elektrarne,« je poudaril Pahor. Rušenje starih se je začelo V vladni delegaciji je bil tudi minister za gospodarstvo, domačin dr. Matej Lahovnik, ki ga seveda že dlje časa poz- namo kot zagovornika gradnje, in je še enkrat ponovil ekonomske in ekološke pred- nosti bloka 6. »Če ga ne bi gradili, bi bilo treba začeti postopke za zapiranje premogov- »Predsednik vlade je postavil nekaj, če hočete, zelo zoprnih, ampak dobronamernih vprašanj, ki se v zvezi s to naložbo pojavljajo v javnosti,« je omenil minister Lahovnik. nika in Teša. Brez te naložbe bi bili edina država v EU, ki bi se odrekla zalogam domačega energenta in na cesto poslala tri tisoč ljudi, hkrati pa uvažala drago električno energijo iz tujine,« je opozoril La-hovnik. Minister za okolje dr. Roko Žarnić je izpostavil, da gre zaradi napovedanega zmanjševanja emisij za enega manj problematičnih projektov, in napovedal, da ministrstvo ne bo oviralo postopkov pri izdaji potrebnih dovoljenj. Predstavniki investitorja so na zahtevo Pahorja ponovili, da projekt so in bodo vodili transparentno in javno. Vlada bo o poroštvih za gradnjo bloka 6 odločala drugi teden junija (in ne jeseni, kot so prvotno napovedovali, op. p.). Takrat namreč premier pričakuje pismo gospodarskega ministra Lahovnika o vsebini in finančni konstrukciji naložbe. Vlada naj bi takrat sprejela odločitev o odobritvi poroštva za posojilo v višini 440 milijonov evrov, ki bi ga najeli pri Evropski investicijski banki. Za konec obiska v Tešu, kjer so sicer v vseh teh mesecih nadaljevali s potrebnimi postopki, je vladna delegacija prisostvovala začetku rušenja starega hladilnega stolpa 1, prvega od tehnološko zastarelih in ekonomsko nerentabilnih blokov, ki jih bo nadomestil novi blok 6. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Leto 2009 je bilo najtežje leto v povojni zgodovini Uniorja, trendi pa se obračajo navzgor, ocenjuje vodstvo. Krivulja se je obrnila navzgor Unior je v prvih štirih letošnjih mesecih za 2 odstotka presegel načrte - Gradnja hotelov v Zrečah in na Rogli »Leto 2009 je bilo najtežje leto v povojni zgodovini Unior-ja in bi ga radi čimprej pozabili,« je ocenil predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec. Kaže, da ga bodo lahko, saj so se ob oživljanju avtomobilske industrije tudi trendi v Uniorju obrnili navzgor. V prvih štirih mesecih so s 37 milijoni evrov prometa že presegli svoje načrte za dva odstotka. Do konca leta pričakujejo 112 milijonov evrov prometa, kar je za 8 odstotkov več kot lani. Glede na to, da so prete- ke. To pomeni, da bi lahko klo leto zaključili s 25 odstotki manjšo prodajo, s tem še niso zadovoljni in upajo, da bodo načrte presegli. »Pričakujemo, da bomo v šestih mesecih v programu Odkov-ki presegli načrtovane postavke za šest odstotkov in v programu Sinter za štiri odstot- primerjalno z letom 2008, ki ga štejemo kot normalno predkrizno leto, ob koncu leta zmanjšali zaostanek na približno deset odstotkov,« je napovedal Gorazd Korošec. To sta tudi programa, ki sta najbolj vezana na avtomobilsko industrijo. V programu Ročno orodje pričakujejo izboljšanje šele maja in junija, v Strojni opremi pa so velika naročila šele za leto 2011. »V tem delu proizvodnje moramo to leto zdržati z vsemi 130 tehnološko usposobljenimi delavci, saj ne moremo računati, da bi jih v primeru odpuščanja nato v času povečanja naročil lahko zlahka dobili nazaj,« je poudaril predsednik uprave. Po lanskem zmanjšanju števila zaposlenih v Uniorju za 183 delavcev je napovedal še nadaljnje zmanjševanje, vendar le z upokojevanjem. Sicer pa se ko- nec maja na delo vrača še zadnjih 140 zaposlenih, ki so trenutno še na čakanju. Krizne čase dokaj uspešno premagujejo v programu Turizem. V prvih letošnjih mesecih presegajo načrt za 3 odstotke in pričakujejo, da bodo leto zaključili celo bolje, kot so leto 2008. Naložbe v turizem se očitno splačajo. Letos bodo od 13,8 milijona evrov, kolikor jih bodo namenili za naložbe, 5 milijonov namenili za naložbe v turizmu. Ta znesek bodo obogatila sredstva Evropske unije. Izvršilni direktor programa Turizem Damjan Pintar je že za prihodnji mesec napovedal začetek gradnje oziroma dograditev Hotela Dobrava: »Terme Zreče bodo tako pridobile 45 sob oziroma 100 ležišč, razširjen restavracijski del s 173 dodatnimi sedeži ter dodatne seminarske prostore in nove wellness površine.« Vrednost naložbe je ocenjena na 10,9 milijona evrov, od katerih sta dobra 2,5 milijona pridobljena iz sredstev Evropske unije. Gradnja se bo predvidoma končala pred prihodnjim poletjem. Hkrati na Rogli nadaljujejo projekt izgradnje tekaškega poligona s šport hotelom. Lani so dokončali zemeljska dela za štartno-ciljni prostor poligona, ki bo pozimi služil teku na smučeh, medtem ko bo v poletnih mesecih urejen v nogometno igrišče z naravno travo. Dokončan je že tudi izkop akumulacijskega jezera za umetno zasneževanje. Rolkarska steza bo končana jeseni. Julija ali najkasneje avgusta bodo začeli graditi šport hotel. »V prvi fazi bodo zgraje- ni večnamenski objekti in 16 sob, v drugi fazi pa še dodatnih 35 sob. Zaključek prve faze predvidevamo poleti 2012,« pravi Damjan Pin-tar. Vrednost tega projekta v zasebno-javnem partnerstvu z Občino Zreče je ocenjena na 8 milijonov evrov, od katerih so 3 milijone prav tako pridobili iz Evropske unije. »Kriza se bo končala in takrat želimo biti pripravljeni,« je še utemeljil gradnjo kar dveh hotelov hkrati Damjan Pintar. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA Delavci v boju za plačilo V sredo popoldne so policisti izgnali štiri bosanske delavce, ker so jim potekle delovne vize, dva pa sta ostala v poslopju Vegra-da in se bosta borila za denar, ki jim ga dolguje matično podjetje. Šest delavcev Vegradove-ga hčerinskega podjetja Gradve je podobno kot aprila, ko prav tako niso dobili dogovorjenih neizplačanih plač, že od ponedeljka svojo pravico iskalo v prosto- rih Vegradove stavbe. Štirje izgnani delavci so napovedali, da se bodo že včeraj oglasili na slovenski ambasadi v Sarajevu, izključili pa niso niti morebitnih protestov. Ostala dva se bosta po napovedih sama borili za denar, ki so ga z delom na različnih gradbiščih zaslužili že lani. Vegrad naj bi 70 zaposlenim delavcem podjetja Gradve dolgoval približno 110 tisoč evrov. US Gradisov stečaj zaključen Celjsko okrožno sodišče je v sredo podprlo predlog stečajnega upravitelja Janeza Goloba, da zaključi stečaj podjetja Gradis Celje brez razdelitve stečajne mase upnikom. Podjetje, ki je bilo v stečaju od konca marca, namreč ni imelo sredstev niti za poplačilo zapadlih obvez- nosti niti za plačilo stroškov vodenja stečaja. Okrožno sodišče v Celju je tako Goloba razrešilo kot stečajnega upravitelja, stečajnega dolžnika, Gradis Celje, pa bodo po uradni dolžnosti izbrisali iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka. STA Marjanca Blatnik iz Loč je bila polnega vozička tako vesela, da je poleg rolade, s katero smo se posladkali po oddaji, v studio Radia Celje prinesla še veliko čokolado z lešniki. Na sliki z možem Leopoldom, vnukinjo Mašo in hčerko Matejo (Foto: GrupA) Tuševa Simona in naša Tanja Seme ob izdelku, ki skoraj vedno pristane v nakupovalnem vozičku. (Foto: Zlatko Bobinac) Za en evro prejela dobre 104 evre Akcija Do polnega vozička brez mošnjička je med bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje zelo priljubljena. A kljub temu, da naša hitra Tanja v vsaki sredini oddaji ob 12.15 opozarja, da bodite pri radijskih sprejemnikih in imejte pripravljen nakupovalni listič, vsi teh navodil žal ne upoštevajo. Tako prvega nagrajenca tokrat nismo priklicali, smo pa zato prinesli srečo Marjanci Blatnik iz Loč, ki ni imela pripravljenega nakupovalnega lističa. Vendar je Marjanca rojena pod srečno zvezdo. Le za en evro, kolikor stane torkova številka Novega tednika, je namreč prejela dobrote v vrednosti 104,50 evra. Od moke smo se podali do jogurtov, olja, izbrali le puranje meso, od suhomesnatih izdelkov le pršut in suho klobaso, brez sira seveda ne gre, nato je Marjan- ca izbrala še tortico, rolado, čokolado, bomboniero, kavo, čaj ... In imela srečo, da je Jasmina Zec, ki smo jo ujeli med nakupovanjem, izžrebala dodatno minuto in smo v voziček dali še kumarice, peso, papriko, ajvar, gorčico, kečap, fižol in koruzo. Vnučki bodo prav gotovo zelo veseli, s kakšno kavico pa bo Marjan-ca razveselila tudi sodelavce. Kot je s sladkimi dobrotami razveselila tudi našo ekipo. Še tri oddaje so pred nami, zato izrežite kupon in ga pošljite ali prinesite k nam. Oplemenitite en evro! Mi pa bomo v zadnji oddaji, ki bo na sporedu 23. junija, razveselili tiste, ki poln voziček še kako potrebujejo, in ga skušali skupaj s Planetom Tuš v dobrodelni akciji Do polnega vozička brez mošnjička dodobra napolniti. SIMONA BRGLEZ VELIKA NAGRADNA IGRA /In nnlnonn vnriřlrn hro* Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! ^ - j, Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Kratek račun, a zavidljiv znesek! (Foto: GrupA) Vsako sredo ob 12.15 „a Radiu Celje Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radioceije.com. ' "V. _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ekipi Novega tednika in Radia Celje ter Planeta Tuš z dobrotami, ki jih še kako privoščimo srečnemu dobitniku. (Foto: Zlatko Bobinac) Ime in priimek: Naslov:_ tus ■ > »djocelje 95.1 95.9 1003 90.6 H Ù® Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ tus klub dnik ■ □ * Podpis: 6 INTERVJU NOVI TEDNIK »Planinstvo imamo Slovenci v genih« Z novim predsednikom Planinske zveze Slovenije Bojanom Rotovnikom iz Šoštanja o svežem vetru v planinski organizaciji Bojan Rotovnik je med drugim predsednik Naravovarstvene zveze Smrekovec, podpredsednik in en mandat tudi predsednik Športne zveze Šoštanj, član skupščine in član odbora športa na lokalni ravni Olimpijskega komiteja Slovenije, direktor Košarkarskega kluba Elektra, sekretar združenja košarkarskih klubov 1. lige in član Izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenije ter član sveta KS Šoštanj, zadolžen za kulturno dediščino in turizem. V začetku maja so delegati za novega predsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) izvolili 34-letnega Bojana Rotovnika iz Šoštanja. V eni bolj tradicionalno organiziranih organizacij, kot je PZS, je gotovo presenečenje, da je zmagal kandidat z zgolj s 34 leti. »Je pa dobro, da so imeli volivci po 20 letih možnost izbire med tremi zelo raznovrstnimi kandidati z različnimi programi.Volitve so pokazale, da si društva želijo sprememb in da obstaja dovolj kritičnih ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s planinsko organizacijo, so pa seveda rezultati tudi obveza za naprej,« je omenil Rotovnik, sicer zaposlen v Termoelektrarni Šoštanj, ki je zadovoljen, da se je skupščine udeležilo veliko delegatov, predvsem mladih, ki so pripravljeni delati, le motivirati jih je treba. V biografiji imate zapisanih veliko podatkov, tako ali drugače povezanih s planinstvom. Planinec sem po duši in s telesom od malih nog. Aktivno sem deloval v matičnem PD Šoštanj, pred 15 leti sem se tudi aktivno vključil v organe PZS. Izkušenj mi ne manjka in verjamem, da nam bo uspelo v PZS uvesti določene spremembe, izboljšave in novosti. Zakaj se vam je zdelo potrebno kandidirati? Je planinska organizacija potrebna prepiha? Eden od delegatov se je slikovito izrazil, da se morajo tudi v naši organizaciji odpreti okna. Javno sem se zahvalil bivšemu vodstvu za opravljeno delo, predvsem, da je pustilo dobro urejeno finančno poslovanje. Vendar se zdi, vsaj glede na stanje duha v organizaciji, da smo na nekaterih področjih malce zaspali. Zato je res treba svežega vetra, novega elana in zagona za razvoj planinstva, ki je najbolj množična oblika rekreacije v Sloveniji in kot organizacija zelo prepoznavna. Zdi se, da tako na površju vse »štima«, vendar bo le potrebnih nekaj sprememb. Katere napovedujete? Česa se boste lotili? Zelo konkretnih postavk nisem želel vključevati v program dela. Zagotovo pa bomo poskušali izboljšati organiziranost krovne planinske organizacije, vodenje in po- slovanje je treba prilagoditi sedanjemu času, ko ni lahko in bo pogosteje odprto vprašanje javnih sredstev. Poskušali bomo pomladiti vodstvo, predvsem pa iskati nove ideje na področju okoljevarstva, planinskega gospodarstva oziroma vseh dejavnosti, ki so vključene v PZS. Zagotovo bomo skušali razvijati kritično razmišljanje, po identificiranju točnih problemov pa jih sistematično reševati. Čez noč se ne da nič narediti, zato bom uporabil taktiko majhnih korakov. Najprej bo javna razprava v meddruštvenih odborih, kjer se bomo pogovorili o predlaganih spremembah, zato je več konkretnega pričakovati konec leta po javni razpravi. Precej pozornosti bo namenjene spremembam statuta, brez tega namreč ne vidim možnosti za korenite spremembe. Zagotovo dela ne bo zmanjkalo. Delo v PD temelji na prostovoljnosti. Kako je z navdušenjem v teh časih? Ena osnovnih vrlin planinstva je prostovoljstvo, ki se je v več kot sto letih izkazalo kot stalnica. Tudi v najtežjih časih je planinska organizacija delovala, saj ima možnost za delo tudi takrat, ko ni financ. Seveda so z denarjem povezane vsebine, aktivnosti in pestrost delovanja, zato bomo poskušali ohraniti raven javnih financ, mogoče celo nadgraditi na področju evropskih sredstev, kjer je nekaj rezerv. Tudi na področju PD je kar nekaj manevrskega prostora. V planinskih društvih je prostovoljnost še toliko bolj izrazita, saj društva včasih ustvarjajo prave male čudeže, ko izvajajo velike projekte z malimi finančnimi sredstvi. Kolikor mi je znano, so precejšen problem različne planinske koče. Nekateri opozarjajo na njihov status, včasih tudi neurejenost, iskanje oskrbnikov ... PZS ustvarja čim boljše pogoje poslovanja tako za koče kot društva, z dodatnimi ukrepi tudi lahko olajšuje delo. V preteklosti je bil dobro razvit sistem usposabljanja oskrbnikov, saj njihovo delo zahteva veliko znanja. Poskušali bomo pač dobiti določena sredstva, ki bodo podpirala delovanje planinskih koč. Seveda se je treba zavedati, da so koče v lasti posameznih društev in da zveza neposredno ne more vplivati na nji- hovo delo, lahko pa ustvarja čim boljše pogoje za njihovo kakovostno delovanje. V zadnjem času se je zgodilo kar nekaj nepotrebnih nesreč v gorah. Kako jih preprečiti? Varnost v gorah je področje, kjer lahko vsak posamezni obiskovalec sam največ naredi - potrebne so ustrezna psihofizična pripravljenost in kondicija, ustrezna oprema, ki jo zna uporabljati, ter seveda tudi predhodna seznanitev z razmerami v gorah. Če se vsi ti elementi preverijo, je možnost določenih nesreč manjša. Seveda se je treba zavedati, da vsaka taka aktivnost nosi s sabo določeno tveganje. Absolutne varnosti ni, vendar pozitivne strani obiskovanja gora odtehtajo tveganja. In če se ustrezno pripravimo, je možnost nesreč majhna. Škoda bi bilo, da bi se odrekli obiskovanju gora, ker bi se bali, da se bo kaj zgodilo. Nesreče se dogajajo kot povsod in po mojem prepričanju jih ni treba preveč izpostavljati, nujno pa se jih je treba zavedati. Kakšen je položaj med mladimi? V vsaki šoli najbrž sicer deluje planinski krožek, a vendarle . Pri mladih smo kljub osipu ena najuspešnejših organizacij v Sloveniji. To je zagotovo zaradi tradicije, saj smo že dolga leta prisotni v šolah in imamo razvejan sistem mentorjev in vodnikov, ki skrbijo za varnost in dobro organiziranost, da lahko mladi na najlepši način doživljajo gorski svet. Hkrati planinstvo ni samo obiskovanje gora, ampak je splet mnogih dejavnosti in zato zanimivo za širok spekter mladih, saj lahko vsak nekaj najde zase. V zadnjih desetih letih se veča, če rečem, konkurenca različnih možnosti za prostoča-sne aktivnosti, mladi so tudi vse bolj obremenjeni, vendar vedno znova spoznavajo, da pomeni obiskovanje gora sprostitev in nabiranje energije, ki jo tudi mladi vse bolj potrebujejo. Zagotovo bomo raven strokovnega kadra poskušali ohraniti, če ne izboljšati. Koliko na ljubezen do gora vpliva družina? Malo je aktivnosti, ki bi jih družina lahko počela skupaj od rojstva naprej, kot je to prilika v planinstvu. Že dojenček lahko zahaja v gorski svet, »Že pred oddajo kandidature sem dobil soglasje v družinskem krogu, dogovoril sem se tudi s planinskimi prijatelji, ki bodo pri vodenju sodelovali, nekatere funkcije izven PZS pa bom opustil in se v celoti posvetil delu v PZS.« pri čemer je v odnosu odra-sli-otroci nujno zavedanje, da gremo mi z otroki, ne otroci z nami in temu je treba prilagoditi cilje. Torej da mladim prikažemo gorski svet v najlepši luči, da ga otroci vzljubijo, saj bodo potem ostali celo življenje zvesti goram. Planinci ste v prvi vrsti na-ravovarstveniki, vendar se zdi, da se pri tem izjemno občutljivem vprašanju, varovanju narave, vaše besede ne slišijo dovolj. V planinski organizaciji smo zelo aktivni na področju ohranjanja narave, zaradi prepletenosti našega dela pa nismo tako zelo radikalni kot nekateri drugi. Zato nam mogoče namenjajo nekoliko manjšo medijsko pojavnost, sploh ker skušamo upoštevati celoten splet okoliščin in dejavnikov, ki vplivajo na varstvo okolja v gorah. Torej poskušamo upoštevati interese lastnikov in drugih deležnikov v tem prostoru, iščemo kompromise in na koncu pridemo do rešitve, ki zadovolji čim širši krog ljudi. Veliko dela je vloženega, verjamem pa, da ni tako medijsko prepoznavno. Hkrati veliko delamo na zakonodajnem področju, kjer so ure in ure dela vložene za neko boljšo zakonsko rešitev, a to seveda zaradi narave dela ni zanimivo za splošno javnost. Vendar nekdo pač mora to delati. Kako bi rekli: je med Slovenci še dovolj veselja za hojo v gore? Verjamem, da je planinstvo Slovencem zapisano v gene. Z množičnostjo, ki jo dosegamo, smo nekaj posebnega v evropskem prostoru, tudi z odzivom pri mladih. Mnogi tujci si pri nas ogledujejo primere dobre prakse, kako pritegnemo mlade v planinstvo. Dejstvo je, da je ta oblika rekreacije dostopna vsakomur, da ni potrebnih velikih finančnih vložkov, povsod v Sloveniji je kakšen hrib, ki ga je možno »osvojiti«. Na gorski svet smo navezani tudi zaradi razgibanosti površja - tudi sam sem izgubljen, če sem dlje časa v tujini na kakšni ravnici. Gore so pač del slovenstva, nenazadnje imamo v grbu upodobljen Triglav, tako da smo Slovenci tudi na najvišji simbolni ravni neločljivo povezani z gorami. Se sami pogosto odpravite na kakšno turo? V preteklosti bistveno več, zdaj zaradi obveznosti nekoliko manj. Sploh pa gore zdaj doživljam drugače - sem namreč oče dveh otrok. Tako sedaj skupaj z ženo namesto visokih gora aktivno obiskujemo bolj hribe in griče in spoznavamo nove razsežnosti planinstva. So pa ta doživetja res izjemno lepa oblika preživljanja skupnega družinskega prostega časa, druženja in uživanja v naravi. Seveda pa se še vedno najde priložnost, da se s prijatelji podamo na kakšno zahtevnejšo turo. URŠKA SELIŠNIK Na volitvah je od 151 prisotnih delegatov (registriranih je 252 planinskih društev) Bojan Rotovnik že v 1. krogu volitev prejel 77 glasov, za dosedanjega predsednika Francija Ekarja je glasovalo 58 delegatov, doslej prva kandidatka za predsednico PZS Manja Rajh iz Celja pa je prejela 16 glasov. Podpredsednika sta Borut Peršolja in Tone Tomše. Kolo je res zakon! V nedeljo se je po različno dolgih trasah v občinah Celje, Vojnik, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore in Žalec peljalo več kot tisoč kolesarjev in kolesark. Peto kolesarsko druženje Majski krog s ciljem pred celjskim Citycentrom, v organizaciji omenjenih šestih občin in agencije Studio Trg, je tudi letos uspelo, saj so kolesarje spremljale ugodne vremenske razmere ter prijetno vzdušje. Najstarejša udeleženka je bila stara 83 let, najmlajši, ki je samostojno prevozil pot, štiri leta, najštevilčnejša družina s kolesi pa je štela pet članov. Foto: ROBI KRUMPAK HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Toplejši dnevi napovedujejo obdobje lahkotnejših oblačil, čas kopalk, piknikov in dopustovanj. Naši udeleženci bodo po zaključku delavnic bolj kot kdajkoli prej potrebovali psihološke trike za vzdrževanje izgubljenih kilogramov in vztrajnost na poti do uspeha. Sklepati je, da po zaključku akcije ne bodo imeli pretiranih težav, saj letošnja skupina izgublja kilograme na izjemno zdrav in pravilen način. V 11 tednih hujšanja so skupaj izgubili 219,4 kilograma, kar v povprečju pomeni 10 kilogramov na teden. Največ kilogramov je doslej izgubil edini »hujšar« Roman Podlesnik, in sicer 17, najmanj pa Polona Ocvirk. Lažja je za 4 kilograme, vendar boju s kilogrami še ni re- kla zadnje besede. Zaveda se, da ji gibanje ni najbolj po godu, zato bo na fitnes in naprave v njem poskušala gledati skozi bolj rožnata očala. »Izgubljam počasi, toda vztrajam. Prva ovira, ki sem jo morala premagati, je sprememba v glavi in opustitev starih navad,« pravi. V zadnjem tednu se je »zataknilo« tudi Simoni Jančič. » Prenehala sem kaditi, zato sem namesto po cigareti posegala po hrani. Prepričana sem, da bom že naslednji teden bolj uspešna Hujšarji so v torek spoznali tudi t.i. mobilni fitnes. Gre za vzdrževanja telesne teže, ki ga vodite preko spleta in mobilnega telefona. vrednih žit brez mastnih namazov. Kosilo naj ne bo pripravljeno iz veliko maščob ali mastnih dodatkov. Uživajte pusto meso ali ga nadomestite s čičeriko, sojo, stročnicami in ribami, jejte svežo zelenjavo in sadje ter se osvežite s hladno solato. Jedi pripravljajte s kuhanjem v vodi in sopari, z dušenjem, pečenjem, najbolje na žaru, izogibajte pa se pretiranemu cvrtju. Ko nakupujete, berite de- klaracije, v hotelu pa za svoj denar zahtevajte zdravo hrano in se pozanimajte, kakšna je sestava jedi. Če se pregrešite, porabite odvečne kalorije z dejavnostjo, saj je po- letni čas več kot odlična priložnost za gibanje, najsi bo v bližnji okolici, gozdu, hribih ali na morju. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Večina udeležencev po 11 tednih hujšanja ugotavlja, da spreminjanje starih navad prinaša prve rezultate. Po sedmih letih akcije ugotavljamo, da udeleženci sprva na fitnes gledajo nekoliko postrani, nato pa se vanj zadovoljno vračajo, tudi po zaslugi »jeklene« Nataše Šuster. Najboljša dieta -jej po pameti! in vztrajala dalje pri odločitvi živeti brez cigarete, z manj prenajedanja in več gibanja.« Najboljša dieta, bodisi doma ali na dopustu je - jej po pameti! Kdor želi izgubljati kilograme in vzdrževati težo, mora za vselej spremeniti pre-hranske navade. Uspeh je dosegljiv tudi z drobnimi triki, kot so na primer na vidnem mestu obešena fotografija »prej« in »potem«, izogibanje prigrizkom, počasno uživanje hrane ob točno določenem času, na istem mestu in ob lepo pripravljeni mizi ter lepo servirani obroki na manjših krožnikih. Na dopustu se izogibajte pijačam s skritimi kalorijami, kot so kava, vino, pivo, kokakola in žgane pijače. Če kuhate sami ali se prehranjujete v hotelu, za zajtrk posegajte po kruhu iz polno- f Ne pustite se žejne peljati čez vodo. 8 CELJE V grmovju á ■ v v svetisce Heraklejevo svetišče je edina pomembnejša, v temeljih ohranjena stavba iz rimskega obdobja v Celju. Vendar ta dragocena kulturna dediščina iz II. stoletja kaže bolj klavrno podobo. Ostanke svetišča, ki so jih arheologi na Sadni-kovem vrtu pod Miklavš-kim hribom izkopali pred 60 leti, namreč zaraščata grmovje in visoka trava. No, vsaj pred nekaj dnevi je še bilo tako, po naši »intervenciji« pa so svetišče le očedili. Obiskovalci se pritožujejo nad slabo označenostjo poti do Hera-klejevega svetišča. Prebivalcem Maistrove ulice se pogosto dogaja, da morajo usmerjati turiste in jim kazati pot do svetišča, saj ti zaradi neoznačene poti pogosto zaidejo. Podobno izkušnjo so pred dnevi doživeli člani Koronarnega kluba Celje, ko so se poda- NOVI TEDNIK in travi skrito li na pohod po »srčni poti«. »Med potjo smo srečali Angleža s prospektom Turističnega društva Celje. Povprašala sta nas za pot do Hera-klejevega templja. Na prospektu je ta lepo označen. Odgovorili smo jima, da sta zašla predaleč in jima svetovali, naj gresta z nami, saj smo se tudi mi želeli priklonili slavnemu grškemu junaku, sinu Zevsa. Vedeli smo, da je do templja speljana steza, za katero smo bili prepričani, da je tudi označena s kažipotom. A se je naše upanje izjalovilo. Le po srečnem naključju smo našli zaraslo pot do ostankov templja, ki so se skrivali v visoki travi in koprivah,« je dogodek opisala ena od pohodnic. »To je naša kulturna dediščina, ki jo ohranjamo kot zaklad celjske zgodovine in jo prikazujemo tujcem. Postalo me je sram, da živim v takem neu- rejenem mestu,« je še razočarana pristavila. Za urejanje okolice svetišča je sicer pristojna Mestna občina Celje, medtem ko strokovni nadzor izvaja Pokrajin- ski muzej Celje, ki si prizadeva, da bi upravljanje Hera-klejevega svetišča, ki je last države, sčasoma prešlo nanj. »Vsako leto vsaj enkrat tudi pokrajinski muzej poskrbi za okolico svetišča in jo pokosi ter odstrani grmovje,« zatrjujejo v muzeju. Na Mestni občini Celje dodajajo, da so prvo letošnjo košnjo svetišča in njegove okolice opravili do- Tako zaraščena je bila podoba Heraklejevega svetišča pred dobrim tednom. Danes je slika že povsem drugačna. Za urejanje okolice Heraklejevega svetišča je sicer pristojna Mestna občina Celje, medtem ko strokovni nadzor izvaja Pokrajinski muzej Celje, ki si prizadeva, da bi upravljanje svetišča sčasoma prešlo nanj. brim mesecem, natančneje 23. aprila. Ponovno so okolico svetišča pokosili pred nekaj dnevi. Na Mestno občino Celje so bile v preteklosti že večkrat naslovljene tudi pobude, naj poskrbi za označbo poti do svetišča. Ena obvestilna tabla sicer stoji na »savinjskem mostu«, vendar bi potrebovali še kakšno v bližini svetišča. Tega se zavedajo tudi na mestni občini in v muzeju, vendar zadeva ni enostavna, pravijo. Okoli svetišča je namreč še kup nejasnosti. Kot je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, si želijo postaviti tablo z več podatki o svetišču, a je problem v tem, ker stroka tega svetišča ni podrobno raziskala. Izkopavanja niso bila dokončana in tako ni jasno niti, komu je bilo svetišče sploh namenjeno. Ob tem Rozman poudarja, da je za postavitev nove ob-vestilne signalizacije zaradi novega Zakona o varstvu kulturne dediščine treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obljublja, da si bodo v muzeju prizadevali za postavitev tabel. Obljubo, da bodo predlog po dodatni označbi upoštevali, so dali tudi na Mestni občini Celje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Spominsko obeležje družini Majer Očki bodo tekli Na Majerjevi domačiji, na kateri sedaj gospodari družina Trbovc, so v ponedeljek odkrili spominsko ploščo. KO ZB Tone Grčar Pod gradom-Celje je na Majerjevi domačiji na Polulah odkrila obnovljeno spominsko obeležje v spomin na to med 2. svetovno vojno padlo družino. Majerjeva družina je bila med obema svetovnima vojnama zelo družbeno in napredno politično aktivna. Takoj po nemški okupaciji leta 1941 so se pri Majerjevih zadrževali ilegalci in prvi partizani: Tončka Čeč in drugi. Okupator in celjski gestapovci so kmalu postali pozorni na skrivne prehode in sestanke na Majerjevi domačiji. Gestapo je zato celo družino najprej zasliševal v celjskih zaporih, nato pa so junija 1942 v Mariboru ustrelili očeta Martina Majerja ter sinova Franca in Jurija, medtem ko je sin Jože med zasliševanjem skočil skozi okno drugega nadstropja sedanje Banke Celje v Vodnikovi ulici, kjer je bil sedež celjskega gestapa. Mati Jožefa Majer je umrla v nemškem taborišču. Spominsko obeležje na Majerjevi domačiji sta v ponedeljek odkrila predsednik območnega Združenja borcev za vrednote NOB Celje Stane Mele in legenda celjskega gibanja OF Ivan Grobelnik Ivo. BA, foto: SHERPA Javni zavod Socio skupaj z Mestno občino Celje pripravlja jutri, v soboto, na Savinjskem nabrežju Tek očkov. Z njim želijo spodbuditi aktivno preživljanje časa očetov z otroki ter opozoriti na pozitivne učinke dejavnosti očetovstva za otroke in starše. »Tek očkov je poseben tek, za katerega ne potrebujete posebnih atletskih sposobnosti. Namenjen je očkom, ki imajo otroke stare od 2 do 6 let. Vsak očka mora skupaj s svojim malčkom v naročju, na ramenih, z roko v roki, ali pa sopihaje za otrokom pre- magati razdaljo, dolgo približno 350 metrov,« pojasnjujejo v zavodu Socio. Štart bo ob 10. uri pri igra-lih na Savinjskem nabrežju ter cilj pri Splavarju. Štart-nine ni, saj ne gre za tekmovanje, ampak za sodelovanje in zabavo, sporočajo organizatorji teka. Prijave za Tek očkov zbirajo na elektronskem naslovu socio@siol.net ali po telefonu: 03/492-4042 še danes, pri čemer bo prijava mogoča tudi jutri od 9.30 na štartu. Če bo vreme zelo slabo, jutrišnji Tek očkov odpade. BA Draga skrb za zelene površine - • Mestna občina Celje ustanavlja režijski obrat, ki bo skrbel za urejanje javnih zelenih in drugih površin ter pešpoti na območju celjske mestne občine. Občina ima na skrbi okoli 335 kilometrov kategoriziranih javnih cest, 70 kilometrov pločnikov, 30 kilometrov javnih pešpoti in 6 tisoč kvadratnih metrov trgov. Ob tem je na območju vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti še precej nekategoriziranih pešpoti. Občina skrbi tudi za košnjo trave na približno 275 tisoč kvadratnih metrih površin, ureja več kot tisoč kvadratnih metrov cvetličnih gredic, neguje okoli 10 tisoč dreves, grmovnic ter skrbi za ocvetličenje mesta. Vse te naloge niso poceni, občinski proračun pa je omejen. Strokovne službe občine so ugotovile, da bi bilo nadaljnje izvajanje teh gospodarskih javnih služb pod obstoječimi pogoji nesprejemljivo, zato so predlagale, da občina ustanovi režijski obrat. Mestni svetniki so za njegovo ustanovitev in delovanje že sprejeli odlok. Režijski obrat bo zadolžen za manj zahtevne dejavnosti, ki se ne izvajajo s podelitvijo koncesije. BA Jegnjpe° Hišnik / hišnica • Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj • Polagalec / polagalka talnih oblog • Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI • CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje • SSU - Središče za samostojno učenje • Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje www.novitednik.coinwww.radiocelje.com 10 VRANSKO j ŽALEC NOVI TEDNIK Ikone v baziliki v Petrovčah V baziliki obiskanja device Marije v Petrovčah, ki je romarska cerkev celjske škofije, so 14. maja pripravili dogodek v spomin na pokojnega patra Manesa Zdolška s podelitvijo priznanj članom cerkvenega župnijskega sveta in z otvoritvijo razstave ikon. Mašo je vodil novi celjski škof Stanko Lipovšek. Po maši je bila v kapeli otvori- tev razstave ikon v spomin patra Manesa, ki so jo z organizatorjem Brankom Roj-cem pripravili ustvarjalci Cvetka Plut, Elica Bele, Martin Toman, Damjan Škorc in Marinka Krajec, ki so učenci Silve Bozinove, profesorice iz Bolgarije. Tokrat so razstavljeni različni motivi sv. Jurija na konju. Ikone, njihovo izdelavo in pomen je predstavil Drago Medved, razstavo pa je blagoslovil in otvoril škof Stanko Lipovšek. Ob tej priložnosti se je ustvarjalcem zahvalil Branko Rojc, ki je podelil tudi spominske ikone. Dobili so jih Štefan Frece, Miro Klinc, Željko Vignjatović, Rok Hr-ženjak in Tjaša Zupanec. Lep cerkveno- kulturni dogodek je zaključil župnijski pevski zbor. TV Novogradnja Sončnih vrtov ostaja pod ključem. Kako dolgo še, vedo edinole njeni graditelji. Uradno bi z gradnjo nadaljevali po opravljenih raziskavah, neuradno pa po koncu del v ljubljanskih Stožicah. Plaz polzi, denarja pa ni Raziskave plazu se še niso začele, tudi gradnja Sončnih vrtov stoji Mineva slabo leto dni, odkar je zaradi polzenja tal v Brodeh na Vranskem prišlo do nujnega sestanka geologov, investitorjev novogradnje na pobočju pod plazom, predstavnikov občine in ogroženih občanov. Območje nekaj sto let starega plazu se je aktiviralo zaradi delovanja podzemnih voda, dodatno pa ga je sprožila gradnja stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi. Potrebno je bilo izdelati program raziskav, na podlagi katerih bo možna sanacija plazu. Strokovnjaka s področja geomehanike dr. Mihael Ribičič in dr. Stanislav Škrabl sta opravila program raziskav in ga posredovala okoljske-mu ministrstvu. To raziskav še ni financiralo, zato z vrtanjem in drugimi deli še niso začeli, čeprav naj bi bila sredstva zagotovljena letos spomladi. Naročnik raziskav je občina Vransko, ki je vlogo za dodelitev državnih sredstev za interventna sanacijska dela in raziskave ministrstvu posredovala lani. Plaz je globok več kot 17 metrov, neposredno ogroža pet hiš in gospodarski objekt nad novogradnjo ter šest dru- gih objektov, čeprav po besedah geologov do večjih premikov tal, ki bi ogrozila življenja krajanov, naj ne bi prišlo. Geodetske meritve, poškodbe na hišah in razpoke na terenu kažejo, da se plazenje širi v smeri proti severu. S terenskimi raziskavami sta geologa prišla do podatkov o plazenju, s pomočjo katerih bodo predvideli ukrepe za ublažitev in sanacijo. Že več kot leto dni je ustavljena tudi gradnja okoli 4 milijone evrov vrednega stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi, katere investitor in izvajalec je ljubljansko podjetje Gradis skupina G. Njihov izvršni direktor Klavdij Kovačič je lani dejal, da so območje ustrezno zavarovali, gradnja stanovanj pa bo ustavljena toliko časa, dokler ne bodo opravljene raziskave. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da naj bi z gradnjo nadaljevali takoj po končanju del v ljubljanskih Sto-žicah, to je 30. junija. Za pojasnila smo poskušali priklicati Kovačiča, ki že več tednov ostaja nedosegljiv. Po besedah Škrabla bo plaz mogoče sanirati, vendar pa bo vrednost del močno presegla vrednost vseh ogroženih ob- Območje Slovenije je močno ogroženo zaradi pojavov zemeljskih plazov. Za sanacijo tistih plazov, ki po določilih zakona niso sofinancirani iz državnega proračuna, so na ministrstvu za okolje in prostor leta 2006 oblikovali posebno proračunsko postavko - sanacija plazov majhnega in srednjega obsega, z namenom zagotovitve sredstev za sofinanciranje pojavov nestabilnosti tal v fiskalno šibkih lokalnih skupnostih. jektov. V občini od države pričakujejo čimprejšnja sredstva za raziskave in sanacijo plazu. Vranski župan Franc Sušnik je ob tem okrcal ministrstvo za okolje in prostor, pristojno za izdajo gradbenega dovoljenja in nadzor gradnje objektov Sončni vrtovi. Najprej bodo vrtali, potem pa ... Na ministrstvu odgovarjajo, da neposredno nastala materialna škoda zaradi plazenja ni dosegla limita, ki je določen z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč za dodelitev državnih sredstev. »Vzrok plazenja je star fosilni plaz, ki se je aktiviral zaradi delovanja podzemnih voda. Iz dostavljenih geoloških poročil tudi izhaja, da ne gre pričakovati hipne porušitve ogroženih objektov.« Sredstva za izvedbo programa raziskav znašajo 105 tisoč evrov. Tako bodo ocenili stopnjo ogroženosti posameznih objektov in podali osnovne smernice za izdelavo predloga sanacijskih ukrepov. Glede na razpoložljiva sredstva državnega proračuna načrtujejo, da se bodo raziskave začele izvajati v letošnjem in zaključile v prihodnjem letu. »Šele rezultati bodo pokazali na dejanski obseg plazenja in podali oceno potrebnih sredstev za sanacijo,« pa je njihov odgovor na vprašanje, kdaj se na Vranskem lahko nadejajo sanacije in koliko denarja bodo za to dobili. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA (arhiv NT) Učenci Silve Bozinove z gosti ter s celjskim škofom Stankom Lipovškom Od letnega vrta do gasilcev Na Vranskem nadaljujejo s prireditvami ob prazniku občine. Člani Društva upokojencev Vransko so v soboto odprli letni vrt in prostore namenjene za rekreacijo. Sredstva so zbrali s pomočjo prispevkov in prostovoljnega dela ter ob pomoči občine. Ob tej priložnosti so razglasili tudi občinskega viničarja, skrbnika posajenega cepiča najstarejše vinske trte z mariborskega Lenta. Slovesno so predali namenu tudi 126 tisoč evrov vredno naložbo v prenovljeno in komunalno opremljeno ulico v trgu Vranskega ter PGD Tešova predali gasilsko vozilo in s tem poskrbeli za varno in ustrezno opremo še zadnjega gasilskega društva v občini. MJ POP DESIGN PEPEL JN K FN CUDE3NŮ POLJA STANE VIDMAR KORAOO IN BRENČI ANS, ISKRICE WERNER F L'A MARIJAN NOVÍNA ANS ËKAN&fA XLAVZŮRJA AHS SPEV ANS, ROKA žlindre ANS JODEt EXPRESS RUDI SANTL KATRCA A145. JUHE J ANS RA-CE ANS KflANJCI KARLI GRAOISNIK BORIS KOPITAR ROK PERENCJA HARMQNIKARSKI ORKE KLEMNA R05ERJA OKTET ŽUPANOV G LASSEN D PRESENEĆEN, m . Novega tednika Laško OB KONCU KONCERT TANJE ŽAGAR S SfREMUEWLIW SKUfljjg iWftfúdTrv bo oa usumcm vhcmchu [CKALCZ* OTHdtrc \ . MSIIHE V «oHifflENï! VOJNIK, 20.6.2010, OD 14. U RE YSTOPNwini H'OiH'HIIN VELENJE j LJUBNO | 11 Tudi v Šaleški dražja »komunala« V velenjskem Javnem komunalnem podjetju v ospredju letošnjega dela ostaja varčevanje pri vseh stroških, dobra oskrba ter povečanje prihodka s tržnimi storitvami in povišanjem cen vodooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalnih odplak. Kot je dejal direktor velenj- soč evrov manj prihodkov, kot ske komunale Marijan Jedov- so načrtovali. Na to so poleg nicki, so lani ustvarili 800 ti- gospodarske krize vplivale Po podatkih direktorja velenjske komunale Marijana Jedovnickega bodo položnice v gospodinjstvih za 20 evrov višje. Beli vez kot okras Vezilje iz različnih zgornjesavinjskih krajev, združene pod imenom Beli vez, so konec tedna v Fašunovi hiši na Ljubnem postavile na ogled kar nekaj svojih umetnin v rišelje tehniki. Kot je poudarila predsednica Marija Križnik, pri kateri se vezilje tudi zbirajo, pripravljajo samostojne razstave v spomin na svojo prvo mentorico Zalko Rakun, ki jih je popeljala v čase babic in potrpežljivega vezenja ob petrolejki. Podobno kot so včasih vezilje želele s svojimi izdelki polepšati dom in obleke, tudi v sedanjosti z belim vezom krasijo svoja gospodinjstva in hiše. Ob tem jih poleg zanimanja združuje zlasti želja po znanju in medsebojnem druženju v dolgih zimskih večerih. Na razstavi na Ljubnem se je s svojimi izdelki predstavilo 22 vezilj, ki so v svoje vrste pritegnile tudi mlade moči, saj zanimanja za tovrstno delo v zadnjem času zelo narašča. To so dokazali tudi številni obiskovalci, ki so si v treh dneh ogledali razstavljene umetnine. US prenizke cene, ki ne pokrivajo vseh stroškov. Za letos napovedujejo kar nekaj podražitev, saj bodo cene prilagodili različnim pravilnikom. Velenjska komunala je od ministrstva že prejela soglasje k novim cenam, o datumu uveljavitve pa bo odločala skupščina podjetja. Poleg tega bodo poslovanje prilagodili tudi prenosu infrastrukture na občine lastnice, kar velja z začetkom leta. V grobem gledano, naj bi se stroški za 4-člansko družino povečali za 20 evrov na mesec. Sicer bodo letos kar precej pozornosti namenili naložbam, ki pa so odvisne od datuma uveljavitev novih cen, ob tem pa komunala pričakuje tudi sofinanciranje iz evropskih skladov. Za vse tri občine, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, izdelujejo dva projekta, in sicer vodoo-skrbnega, ki bo presegal 41 milijonov evrov, s potrebnimi 18 milijoni evrov pa naj bi dogradili kanalizacijo. Dokumentacija za projekt vo-dooskrbe je v Bruslju v končnem pregledu in do konca poletja pričakujejo potrditev, projekt za gradnjo kanalizacije pa še usklajujejo. US Foto: Sherpa (arhiv NT) Županski kandidati, ki bodo kandidirali na listi ali s podporo SLS. »Ljudski« kandidati Štiri od sedmih zgornjesa-vinjskih občin so minuli mandat vodili župani, ki so bili člani ali so kandidirali s podporo Slovenske ljudske stranke. Podoben rezultat, tudi največje število svetnikov, v SLS pričakujejo na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah. Županske kandidate so podprli odbori v posameznih občinah, med njimi pa so trije sedanji župani, in sicer Ivan Su-hoveršnik v Mozirju, Vinko Jeraj na Rečici in Stanko Ogradi v Gornjem Gradu. Na Ljubnem, kjer županja Anka Rakun ne bo več kandidirala, so podprli sedanjega direktorja občinske uprave Franja Naraločni-ka. Za podporo kandidatom v preostalih treh občinah se bodo odločali, ko bodo znana vsa imena. V stranki računajo, da bodo v vseh občinah nadaljevali z dobrim delom, kot pa so zagotovili vsi kandidati, so pripravljeni projekti, ki bodo omogočali napredek posameznih občin, ob tem pa izrazili tudi bojazen, da vlada z rebalansom proračuna ne bi okrnila naložb, ki so pomembne za manjša okolja. V SLS vzporedno oblikujejo tudi program in opravljajo nabor kandidatov za svetnike v vseh občinah. Kot je ocenil regijski koordinator Andrej Presečnik, je stranka v tem okolju odigrala veliko vlogo, predvsem na področju infrastrukturnih naložb, medtem ko za relativno slabo stanje v gospodarstvu občine niti niso tako odgovorne. Čeprav je napredek viden, je Presečnik ocenil, da so občine morda le nekoliko preveč zaprte, čeprav se v zadnjem času, sploh na področju turizma, veliko bolj povezujejo. »V vseh občinah pa so znali aktivirati širši krog občanov, da so vložili svoje delo in denar, kar pripomore k uspešnosti lokalnih skupnosti,« je še omenil. Tudi poslanec Jakob Preseč-nik je poudaril, da so si v stranki vsa leta prizadevali za boljši ma- Kot kaže, bo na volitvah v Zgornji Savinjski dolini precejšnja gneča, kar se tiče kandidatov za župane. Na Ljubnem mnogi omenjajo poslanca Iztoka Podkrižnika, ki se sicer menda še ni odločil, v Gornjem Gradu pa se bo v boj za županski stolček pognal bivši župan Toni Rifelj. Glede na to, da so v Gornjem Gradu zaradi blokiranega žiro računa šele po dobrih treh letih tega mandata začeli z normalnim delom, so v SLS prepričani, da volivci niso pozabili takratnega dogajanja. terialni položaj vseh slovenskih občin. Sicer SLS v nedeljo, 6. junija, v Mozirskem gaju pripravlja tretje Srečanje ljudi odprtih src. Gre za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki jih v stranki podarijo vsem šestim zgornjesavinjskim šolam za njihove sklade za socialno ogrožene učence. US IdáÁov- %ílnio Del razstave in vezilje v Fašunovi hiši na Ljubnem ŠMARJE P. J.| POPCETBTEKl ROGATEC Iz Carigrada z »biciklom« Kolesarji po trasi plinovoda Južni tok - Dvesto kilometrov na dan V Carigradu, kjer se skoraj stikata stara celina in Azija, bodo danes, v petek 28. maja, v središču pozornosti štirje kolesarji. Iz azijskega predela velemesta, z blizu dvajsetimi milijoni prebivalcev, se bodo na zahtevno pot v domače kraje odpravili kolesarji iz Obsotelja. Pot čez hriboviti Balkan bo dolga nič manj kot 1.685 kilometrov, kar seveda ni ravno mačji kašelj. »Zato smo imeli organizacijske in kon- dicijske priprave vse leto, tudi v prav nič kolesarskih mesecih. Individualnih priprav ne opravljamo zgolj na kolesih v naravi, ampak tudi na trenažerju, sobnem kolesu, s hojo v hribe, tekom, telovadbo v fitnesu...,« pravi Janez Colnerič, predsednik Kolesarske sekcije Športnega društva Mestinje. Poleg domačina Colneriča in Mirana Fajsa iz Šmarja pri Jelšah, ki na ultramaratonih redno kolesarita, bosta letos na kolesarskem ultra mara- Kolesarska sekcija iz Mestinja pripravlja odmevne kolesarske ultramaratone od leta 2006 vsako leto. Začeli so s kolesarjenjem po državah nekdanje Jugoslavije ter po Albaniji, nadaljevali s kolesarjenjem do Bruslja ter iz Gdanska, lani so prikolesarili iz Barcelone. Prvo večdnevno kolesarjenje Mestinjčanov je bilo pred osmimi leti na otok Krk, sledil je dalmatinski otok Vir ter nato Dubrovnik, skupaj s črnogorskim Hercegnovim. tonu Sonelex 2010 kot novinca Gregor Durič iz Poljčan in Dragutin Špiljak iz Pregrade v Hrvaškem Zagorju (med novinci je prav tako Aleksander Kralj iz Celja, ki bo v spremljevalni ekipi med drugim voznik avtodoma ter snemalec). Mestinjčani poudarjajo, da je projekt rekreativnega, protokolarnega, promocijskega in humanitarnega značaja. Danes bodo torej številni Slovenci z mislimi v Carigradu. Mestinjski kolesarji so se na pot z letalom odpravili včeraj zjutraj, zvečer so imeli ob Bosporju sprejem pri častnem konzulu Slovenije, prav tako so bili na srečanju s tamkajšnjimi slovenskimi gospodarstveniki. Na današnje izhodišče maratona so Mestinjčani povabili predstavnike slovenskega veleposlaništva v Ankari, glavnem mestu Turčije. Štirje kolesarji iz Kolesarske sekcije ŠD Mestinje se bodo danes odpeljali s kolesi na 1.685 kilometrov dolgo pot iz Carigrada v Podčetrtek. Spremljala jih bo tričlanska spremljevalna ekipa (v prvi vrsti). Njihov cilj, Podčetrtek, je iz Carigrada daleč celo z letalom. Pogumne in vzdržljive kolesarje ter njihovo spremljevalno ekipo pričakujejo na cilju v Podčetrtku v soboto, 5. junija, ob 17. uri. Med zadnjo etapo ultramaratona se jim bodo na Hrvaškem pridružili še drugi kolesarji. BRANE JERANKO Letošnja ekipa štirih kolesarjev iz Mestinja bo na dan prevozila približno dvesto kilometrov ter bo prenočevala v hotelih. Na poti čez Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Srbijo in Hrvaško jih bo z avtodomom spremljala tričlanska spremljevalna ekipa. Pot iz Carigrada so načrtovali po trasi, kjer bo večina načrtovanega plinovoda Južni tok. Kako se imenuje zdravilni dišeči grm, ki ga vidite na fotografiji in ga zelo rade obiskujejo tudi čebele? Izlet pod Gozdnik Prizor iz igre, ki je nasmejala in navdušila občinstvo. Poroka po stari šegi Folklorno društvo Sv. Štefana je v nedeljo v nabito polni dvorani gasilskega doma v režiji Karla Artička priredilo gledališko igro Ohcet po svetoštefansko. Člani folklorne skupine so ob pomoči mentorjev Karla Artička in Franceta Žuraja predstavili, kako so se poročali naši ded- ki in babice. Njihova igra je gledalce popeljala 60 let nazaj v čas, ko so se »ohceti« odvijale na domu ženina ali neveste. PB Zares v Rogatcu V občini Rogatec so konec tedna ustanovili lokalni odbor stranke Zares. Po mnenju članov in sim-patizerjev stranke občina dobro deluje, vendar potrebuje nov razvojni model, ki bo za kakovostnejše življenje ponudil več možnosti. Prvi predsednik lokalnega odbora je postal Martin Ko-rez, podpredsednik je Edi Prevolšek, napovedali pa so takojšnje priprave na lokalne volitve ter iskanje neizkoriščenih razvojnih priložnosti. BJ www.novileilnik.coni Osmi izlet Zelenega vala Radia Celje pod obronke Gozdnika v organizaciji naše medijske hiše, z voditeljico oddaje Matejo Podjed in s sodelavci, bo 12. junija. Avtobus s srečnimi izžrebanci bo krenil ob 8. uri z glavne avtobusne postaje v Celju. S točnimi podatki na kuponu na dopisnici, poslani na naš naslov, boste postali nominiranci za žreb 9. junija v času oddaje Zeleni val. Odgovorite tudi na vprašanja, zastavljena ob kuponu in pripišite odgovore. V boben za žreb pa bodo odšle prav vse dopisnice, tudi tiste z nepravilnimi odgovori. Z golfom do pomoči Na igrišču A golfa v Olim-ju pri Podčetrtku bo danes, v petek, četrti dobrodelni golf turnir za pomoč bolnikom z bulozno epidermo-lizo. Pripravlja ga društvo Debra, ki združuje občane, povezane s to boleznijo. Na turnirju bodo od l6. ure sodelovali golfisti iz različnih krajev Slovenije. Na prireditvi bo prav tako štirideset učencev osnovnih šol Bi- strica ob Sotli, Lesično, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah, ki se bodo učili udarcev za igranje golfa ter ustvarjali likovna dela. Ob 19. uri bodo udeležencem turnirja pode- lili pokale in nagrade. Izkupiček turnirja bo namenjen za nakup dragih sodobnih oblog za oskrbo ran bolnikov z bulozno epidermolizo ter za njihove posebne kalorične dodatke in kreme. BJ Bulozna epidermoliza je izjemno redka ter zelo huda kožna bolezen, ki se pojavi zaradi prirojenega pomanjkanja različnih beljakovin. Njena značilnost so stalne rane na koži, v ustih, na očeh ter sluznicah. Vsak pritisk na kožo povzroči novo rano. Kupon št. 2 Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. LÁSKO ŠEKTJUR Laščani v boj z odpadki Komunala želi v sodelovanju z občani zmanjšati količino ter znižati stroške odvoza in ravnanja z odpadki Zatem ko je bil lani sprejet zakon, s katerimi so se v državi zapirale ali se še manjše deponije, so spremembe doletele tudi laško deponijo Strensko. Odpadke bodo Laščani začeli voziti v celjski regijski center za ravnanje z odpadki, kar bo pomenilo večje stroške in višje položnice. Zato želi laško javno komunalno podjetje urediti Strensko za delno predelavo odpadkov, hkrati pa občane osvestiti glede ločenega zbiranja odpadkov, kar bi znižalo tudi stroške. Kot sta pojasnila direktor Komunale Laško Marjan Salobir in vodja dejavnosti gospodarjenja z odpadki Andrej Ilijevec, morajo deponijo Strensko v triletnem obdobju sanirati in tako izpolniti zahteve iz programa zapiralnih del. »Konkretno gre za prekritje celotnega depo-nijskega območja s kompostom v debelini približno enega metra, v katerem se razgradijo vsi deponijski plini. Na agencijo za okolje smo posredovali vlogo za zapolnitev proste zmogljivosti odlagališča s tako imenovanimi inertnimi materiali. Za zapolnitev smo že pridobili pozitivno mnenje zavoda za gozdove,« pravita Salobir in Ilijevec. Hkrati bodo začeli odpadke odvažati v celjski RCERO, v Strenskem pa zagnali sor-tirno linijo, kar bo pomenilo večje stroške in s tem višje komunalne položnice za občane. Kot pravi Salobir, bo to predvidoma za povpreč- no štiričlansko gospodinjstvo pomenilo, da bo znesek na položnici s sedanjih 15 poskočil na 22 evrov. Podražitev so pred časom že potrdili laški občinski svetniki, vendar bo pred dejanskim dvigom cen treba pridobiti še pozitivno mnenje ministrstva za okolje in ministrstva za finance, zato datuma podražitve še ni mogoče napovedati. Kaj bo doprinesla sortirnica? Sicer pa, kot pojasnjuje Ili-jevec, je mogoče na odlagališča zdaj odlagati le obdelane odpadke. »To pomeni, da je treba iz mešanih komunalnih odpadkov izločiti biološko frakcijo in ostale odpadke, ki jih je mogoče snovno predelati ali energetsko izrabiti. S pomočjo sortirnice, ki jo bomo zagnali v Strenskem, bomo iz mešanih odpadkov izločili kovine in biološki del, ostanek pa se bo dodatno razvrščal po sistemu lah-ko-težko. Biološka frakcija se bo uporabljala v naši kom-postarni, gre za klasično kompostiranje v kopah, kompost pa se bo uporabljal za prekrivanje deponijskega telesa,« pravi Ilijevec. Po zaprtju odlagališča je sicer predvideno, da naj bi se vsi odpadki odvažali v RCERO, vendar bodo Laščani s pomočjo sortirnice in kompostarne ta del bistveno zmanjšati. »Predvsem z zmanjšanjem količine odpadkov, posledično pa z našimi odpadki ne bo treba ravnati kot z mešanimi ko- munalnimi odpadki, ampak se bodo lahko odlagali neposredno. To naj bi pomenilo tudi nižjo rast cen,« je še povedal Ilijevec. Le z osveščanjem do rezultatov V občini Laško je v sistem odvoza odpadkov zajetih skoraj 90 odstotkov občanov, vendar se po besedah sogovornikov ponekod na terenu še kažejo »črne lise«, kar je posledica slabšega dostopa in nesistemskega pristopa k širitvi. »S tem namenom pripravljamo optimizacijo urnika odvoza odpadkov, tako da bomo zajeli večino prebivalstva občine Laško. Urnik odvoza je pomemben pred- vsem zaradi dodatnih opravil pri ločenem zbiranju odpadkov. Hkrati se v bližnji prihodnosti predvideva uvedba rumene vreče oziroma posode in ločenega zbiranja bioloških odpadkov. Trenutno že izvajamo ločen odvoz nagrobnih sveč, bolj pogosti so tudi odvozi iz eko otokov -iz odvoza enkrat na 14 dni smo šli na tedenski odvoz,« pravi Salobir, ki obenem razmišlja o tem, kako še bolje organizirati ločeno zbiranje odpadkov. Ljudje namreč odpadkov ne vozijo radi zelo daleč, zato bo treba v Laškem postaviti še več ekoloških otokov, trenutno jih je 60, nove pa bodo najprej postavili tam, kjer že zdaj zaradi gostote prebivalstva ne zadostujejo. Začelo naj bi se tudi ločeno zbiranje bioloških odpadkov, obeta pa se še nekaj novosti glede čistilnih akcij, ki se ne bodo več izvajale s postavitvijo kontejnerjev, ampak bodo ločeno po posameznih krajevnih skupnostih. Odpadki se bodo tako tudi zbirali ločeno; enkrat bela tehnika, drugič na primer elektronska oprema ... POLONA MASTNAK S sortirnico v Strenskem poskušajo Laščani zmanjšati stroške ločevanja in odvoza odpadkov. Ilijevec meni, da bi lahko z ločevanjem na izvoru gospodinjstva količino odpadkov zmanjšala tudi do 50 odstotkov, vendar dvomi, da bodo ta odstotek v praksi dosegli. »Naj poudarim, da gre pri sistemu ločenega zbiranja odpadkov za velik projekt predvsem v smislu spreminjanja mišljenja občanov, da bodo vsi sploh pripravljeni sodelovati. S tem namenom se povezujemo z vrtci in s šolami, kjer poskušamo otrokom prikazati pravi pristop do odpadkov. Zelo pomembno je, da sodelujemo z najmlajšimi, saj bomo le tako zagotovili prehod iz želje v realizacijo, hkrati pa pripravljamo zloženko na temo ravnanja z odpadki,« je še povedal Ilijevec. Gasilci odpirajo vrata PGD Laško pripravlja jutri, v soboto, dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali njihovo delo od 8. do 13. ure v gasilskem domu Laško. Nato pa od 14. ure naprej vabijo v športno dvorano Tri lilije, kjer bo nogometni turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe vojakov, policistov, gasilcev in gospodarstvenikov. BŠ Na volitve Gibanje za občino Šentjur V torek so člani iniciativnega odbora na novinarski konferenci predstavili novonastalo Gibanje za občino Šentjur ter županskega kandidata za jesenske lokalne volitve Marka Diacija. Kot poudarjajo, si želijo drugačno in bolj transparentno občinsko politiko. Člani iniciativnega odbo- da njihov glavni potencial »iz- ra Gibanja za občino Šentjur, ki je nastalo, kot pravi predsednik odbora Robert Polnar, sicer šentjurski občinski svetnik, na podlagi izkazane podpore, ki so jo z zbranimi podpisi potrdili Šentjurčani, so Andreja Oc-virk, Saša Majer, Jože Mast-nak Marjan, Sandi Potočnik in Vladimir Belina. Gibanje se predstavlja kot »državljanska pobuda občanov različnih starosti, poklicev in svetovnonazorskih opredelitev«. Na uradni predstavitvi je Polnar izrazil prepričanje, haja iz nedoslednosti in ne-načelnosti vseh političnih strani v občini«. V okviru svojega delovanja pa si bodo prizadevali za »profesionalno in transparentno delo, manj političnega trgovanja in več ustvarjalnega dela, odprt in strpen pogovor za določitev skupnih ciljev in projektov ter za manjšo, bolj učinkovito in potrebam občanov prilagojeno občinsko upravo«. Gibanje bo na jesenskih županskih volitvah podprlo nekdanjega državnega poslanca, samostojnega podjetnika mag. Marka Diacija. Kot pravi Diaci, želi delovati popolnoma drugače kot trenutno občinsko vodstvo. Prepričan je, da Šentjur potrebuje profesionalnega župana, sicer pa med drugim obljublja racionalno upravljanje z občinskimi sredstvi, transparentnost v javnih zadevah, vodenje po načelu konkurenčnosti in gospodarno ravnanje z občinskim premoženjem. Diaci je za sedaj edini uradno potrjeni kandidat v Šentjurju za jesenske lokalne volitve. Kandidatura sedanjega župana mag. Štefana Tisla še ni uradna, čeprav je že zatrdil, da se bo podal v boj za še tretji županski mandat. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Gibanje za občino Šentjur (z leve): Vladimir Belina, Sandi Potočnik, županski kandidat Marko Diaci, Robert Polnar in Jože Mastnak Marjan 14 SL. KONJICE I WOJHIK | DOBRHA | S NOVI TEDNIK Tudi na Stranicah od 31. maja ■ v v É premična posta V ponedeljek, 31. maja, se bo stacionarna pošta 3206 Stranice preoblikovala v premično pošto. Pošta Slovenije, ki je doslej tako preoblikovala že 22 pošt v Sloveniji, to utemeljuje s trditvijo, da je pošta Stranice po obsegu dela in prometa med manjšimi poštami, pokriva manjše število gospodinjstev ter ima manjše število dnevnih strank. Na Stranicah se s tem ne strinjajo. »Stranice niso majhen kraj ne po številu prebivalcev ne po razdaljah, predvsem pa je v primerjavi s kraji, kjer so že ukinili stacionarne pošte, struktura prebivalcev bistveno drugačna,« našteva predsednik KS Stranice Maks Brečko. V krajevni skupnosti živi 1100 prebivalcev, tu ima sedež kar 60 samostojnih podjetnikov. Poleg tega je krajevna skupnost že zagotovila prostor za novo, sodobno pošto, vključno s parkirnimi mesti. Sedaj je vse padlo v vodo. »Skušali smo se dogovoriti s Pošto Slovenije, a za dogovore niso bili dovzetni,« ugotavlja, ne brez slabe volje, Maks Brečko. Pošta Slovenije poudarja, da uvedba premične pošte ne Maks Brečko dvomi, da bo premična pošta na Stranicah cenejša, kot je stacionarna. pomeni, da se pošta iz nekega kraja umika, temveč v kraju ostaja, vendar z drugačno organizacijsko obliko. »Značilnost premične pošte je, da pismonoša poštne storitve opravlja na terenu, z dostavnim vozilom, ki se ob vnaprej določeni uri ustavi na vnaprej določenem kraju in določen čas opravlja poštne storitve. Pismonoša gospodinjstvom dostavlja poštne pošiljke vsaj petkrat tedensko, izjema so gospodinjstva, ki uporabljajo t. i. izpostavljene predalčnike. Uporabniki poštnih storitev na območju, ki ga pokriva premična pošta, imajo na voljo številko mobilnega telefona pismonoše, tako da se za poštne storitve lahko dogovorijo predhodno. Premična pošta za uporabnike predstavlja zgolj manjšo spremembo, saj se naslovi in poštne številke ne spremenijo. Premična pošta je prijazna, hitra in učinkovita rešitev za opravljanje vseh storitev, ki smo jih bili doslej vajeni opravljati na pošti,« so zapisali. Med razlogi, zakaj se odločajo za premične pošte, navajajo priprave na popolno odprtje poštnega trga v Evropski uniji, kar nas v Sloveniji čaka 1. januarja 2011. Poleg tega opozarjajo, da gostota poštnih poslovalnic v Sloveniji presega povprečje Evropske unije. Premične pošte bi naj bile tudi bolj gospodarne, česar pa v primeru Stranic Maks Brečko ne verjame: »Stroški zagotovo ne bodo manjši. Stranice so velike. Če bodo hoteli zagotavljati vsem prebivalcem Stranic enako kakovost storitev kot doslej, se bo nabralo hudo veliko kilometrov....« MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA In spiritu - z leve: Luka Juteršek, Amadej Šopar, Anže Gračner, Peter Osetič, Anže Lipičnik, Aljaž Pavlin, Tomaž Marčič, Črt Ferant, Benjamin Krajnc z žirantom iz Velike Britanije Mikom Brewerjem. In spiritu z zlato plaketo iz Bratislave Vokalna skupina In spiritu je na mednarodnem festivalu v Bratislavi prejela zlato plaketo. Vojniška vokalna skupina se je minuli konec tedna mudila v Bratislavi na 5. mednarodnem festivalu pevskih zborov Musica Sacra. VS In spiritu se je predstavila v kategoriji komornih zasedb, ki štejejo od 6 do 15 pevcev. Pevci so izvedli štiri sakralne pe- smi, za katere so prejeli 26 od 30 točk in štiričlansko mednarodno žirijo prepričali, da si zaslužijo zlato plaketo. Pripadla jim je tudi čast, da so na podelitvi kot izbrana skupina zapeli pesem tekmovalnega programa. Slovesnost je med drugim v živo prenašal slovaški katoliški radio. Poleg slovenske zasedbe so nastopili še pevci iz Avstrije, Estonije, s Hrvaške, V začetku maja je skupina imela letni koncert v Vojniku, ponovili pa ga bodo v četrtek, 17. junija, po večerni maši v stolnici v Celju. iz Litve, z Madžarske, iz Nemčije, Rusije in s Švedske. VS In spiritu pa ne prepeva samo sakralnih pesmi, temveč tudi slovenske ljudske in umetne ter dalmatinske in pop pesmi. MOJCA KNEZ Vojničani so pred dobrim letom ob prenovi zdravstvene postaje dobili tudi dvigalo, ki ga prej v stavbi ni bilo. V Vojniku si želijo pediatra Zdravstveni domovi po Sloveniji se srečujejo s pomanjkanjem kadra. V Zdravstveni postaji Vojnik imajo tri zdravnike, pomanjkanje pa trenutno občutijo le na Dobrni. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so lani objavili 1.045 prostih delovnih mest za zdravnike. Vsako leto sicer medicinsko fakulteto konča več kot 200 študentov, kar pa ne »pokrije« niti upokojevanja zdravnikov. V ZP Vojnik imajo trenutno tri zdravnike splošne medicine ter spe-cializantko družinske medicine. Predstojnica zdravstvenih postaj v Vojniku in na Dobrni prim. Jana Govc Eržen pravi, da jim najbolj primanjkuje stalni zdravnik na Dobrni: »Zdravnik, ki je bil sprejet v delovno razmerje, je namreč na specializaciji. To po- meni, da je praktično ves čas odsoten in to je tisto, kar nam povzroča največje težave. Rešujemo jih s kolegi iz Zdravstvenega doma Celje in Zdravstvene postaje Štore, ko nadomeščamo njegov izpad. Po končani specializaciji bo ta zdravnik ves čas prisoten v ambulanti na Dobrni.« Kar se tiče čakalnih dob v Vojniku ni težav, saj se pri njih bolniki vnaprej naročajo, le v nujnih primerih, če zbolijo, lahko pridejo v ambulanto kadarkoli. V občini Vojnik si že več let tudi prizadevajo, da bi zaposlili specialista pediatra, ki bi skrbel za otroke in predšolsko mladino. A kot pravi predstojnica ZP Jana Govc Eržen, je pediatra trenutno zelo težko dobiti, saj ga iščejo tudi v ZD Celje in Splošni bolnišnici Celje, a so pri tem zaenkrat neuspešni. Je pa v občini Vojnik tudi zdravnik koncesionar, ki prav tako skrbi za cele družine. Glede na trende zaposlovanja in želja mladih zdravnikov po zaposlitvi v večjih mestih, so v občini Vojnik zadovoljni, saj so uspeli pridobiti dve specializantki družinske medicine: »To sta zdravnici, ki sta zelo sposobni. Ena je trenutno na porodniškem dopustu, druga pa je pri nas in dela vsak dan. Gre za mladi zdravnici, ki sta si izbrali mentorje na podeželju in se zavedata, da je delo tu bolj tisto pravo, družinsko. Lahko se veliko naučita, pridobita izkušnje, saj je delo zelo razgibano, ker ni samo v ambulanti, ampak tudi na terenu.« MOJCA KNEZ Foto: SHERPA (arhiv NT) Sviziada v Konjicah Jutri med 9. in 13. uro bo na otroškem delu Atletskega stadiona Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah prireditev Sviziada. Na njej pričakujejo preko 150 otrok. Gre za množično družinsko prireditev, s katero želijo promovirati gibanje in spodbujati zanimanje za šte- vilne športe že v času, ko so otroci za to najbolj dovzetni. To pa je v starosti med tremi in šestimi leti. Svizia-de se udeležijo vsi otroci, ki so hodili na redno letno Sviz-čevo vadbo v vrtcih. S celjskega območja so to vrtci Celje, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Štore, Šentjur, Žalec, Petrovče, Vojnik, Dobrna, Frankolovo, Zreče, Slovenske Konjice in Tepanje. Otroci bodo tekmovali v teku na 30 metrov, metu teniške žogice, skoku v daljino in maratonu na 200 metrov. MBP Vojni veterani na Dobrni Celjsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo jutri, v soboto, prireja 9. srečanje veteranov vojne za Slovenijo in članov celjskega odbora veteranskega društva Sever. Srečanje se bo na nogometnem igrišču Novi grad na Dobrni začelo ob 14. uri. MK Godalci z dušo Celjski godalni orkester proslavil 65 let delovanja - Priznanje Štefanu Jugu Minilo je 65 let, odkar je takratni učitelj violine v celjski glasbeni šoli Dušan Sancin v orkester zbral prvih deset glasbenikov, kar je rojstni datum Celjskega godalnega orkestra. Jubilej so ljubiteljski godalci počastili v ponedeljek v Narodnem domu, ko so s slavnostnim koncertom zaključili tudi to sezono. Ne le izbran spored, tudi no, a hkrati kar nekam otož- prijazne besede govornika na slovesnosti, župana Bojana Šrota, in podelitev Gallusovih značk zaslužnim glasbenikom ter podelitev najvišjega priznanja orkestra častnega članstva Štefanu Jugu so koncert obarvali slavnost- no. K temu je prispevala tudi odlično odigrana uvertura k Romeu in Juliji Petra Iljiča Čajkovskega. Orkester je nekakšen unikum v slovenskem prostoru, ne le zaradi resnega in bistveno več kot ljubitelj- skega pristopa, tudi zato, ker ima svoj lastni abonma, za katerega vsako leto pripravi pet koncertov. Prav to se zdi, da je presežek, ki umešča ta orkester na vidno mesto v državi. Godalni orkester je po ustanovitvi najprej nastopal na različnih mitingih in prireditvah, nato je začel pripravljati tudi samostojne koncerte. Po Dušanu Sancinu je orkester krajši čas vodil Stanko Po-javnik, za njim je dirigentsko palico prevzel Valter Ra-tej. Takrat je orkester dobil tudi ime, ki ga nosi še danes: Celjski godalni orkester. Kasneje je celjske go-dalce vodil Radovan Marvin, od leta 1988 pa je njegov dirigent in umetniški vodja Ne-nad Firšt, ki si želi, da bi orkester nadaljeval prav po poti, ki so jo začrtali v zadnjih dvajsetih letih. »Zelo veliko dobre in tudi nove glasbe, a tudi temeljnih del za takšen sestav smo že prei-grali, vendar je literature še neskončno, zato se prihodnosti orkestra ne bojim.« Orkester je znan tudi po tem, da je posebej zanj svoja dela napisalo že več slovenskih skladateljev, orkester pa redno sodeluje tudi s številnimi uglednimi domačimi in tujimi solisti. »Nuja je, da izvajamo novo, še nikoli slišano glasbo. Upravičeno smo ponosni, da nam je lepo število uglednih domačih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških skladateljev zaupalo krstne izvedbe svojih del. To v glasbenih krogih šteje za posebno čast. Jasno pa je, da nismo specializirani samo za novo glasbo, ampak bomo še vedno preigravali klasično, baročno, romantično in klasicistično. In tudi da če izvajalci ne bi igrali nove glasbe, Najvišje priznanje orkestra - častno članstvo - je na koncertu prejel današnji predsednik orkestra Štefan Jug, ki je član že 53 let. tudi danes stare ne bi poznali,« pravi Firšt. Štefan Jug, ki je član orkestra že od leta 1957, je na koncertu prejel najvišje priznanje orkestra - postal je njegov častni član, četudi bo v orkestru, katerega predsednik je, aktivno deloval še naprej. S priznanjem se je pridružil Ferdinandu Kuneju in Ivani Veršnak ter častnemu predsedniku Radu Pilihu. »Po šestih letih šolanja v glasbeni šoli pri prof. Sancinu in igranju v šolskem orkestru me je dirigent povabil še v ta orkester. Sedel sem pri zadnjem pultu drugih violin, vaje so bile pozno, ampak sem zdržal. To so bili začetki. Takrat je bilo to nekaj posebnega, saj mladih ni bilo veliko. Danes je dru- radiocelje gače, že pri 12, 13 letih lahko danes mladi pridejo v orkester, kar je izredno spodbudno, saj orkestrska igra daje veliko možnosti tudi za individualni napredek v igranju izbranega inštrumenta.« A ne gre le za glasbo, gre tudi za druženje glasbenikov. »Stanje duha v orkestru je na visoki ravni. To so ljudje različnih profilov, zelo predani delu, čeprav se je orkester zelo pomladil in je danes skoraj podvojen. Zelo sem vesel pomladitve, saj je to prava pot za obstoj in tudi rast orkestra,« pravi Firšt, ki je te dni v Koreji, kamor so ga povabili na koncert, na katerem bodo izvajali nekatera njegova dela. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Celjski godalni orkester je s slavnostnim koncertom proslavil 65 let dela. www.radiocelje.com ... koncerta Glasba na vodi, ki ga v torek ob 20.30 na Savinjskem nabrežju v Celju pripravlja Simfonični orkester Hiše kulture Celje. Organizatorji napovedujejo malce drugačen koncertni večer, na katerem bo dirigent Simon Dvoršak z orkestrom predstavil dve mojstrovini baročnega skladatelja Georga Friedricha Handla - Glasbo na vodi in Glasbo za kraljevi ognjemet. Dvoršak, ki je umetniški direktor Hiše kulture Celje in eden vidnejših predstavnikov mlade generacije slovenskih dirigentov, se trenutno izpopolnjuje na ugledni akademiji Mountview v Londonu. Deli, ki ju bo z orkestrom predstavil, sta nastali prav v britanski prestolnici, in sicer za pomembna kraljeva slavja in izvedbe na prostem. Celjski koncert se bo zgodil prav tako ob vodi, v čudovitem ambientu lapidarija na nabrežju Savinje. Glasba na vodi je tudi uvod v niz poletnih prireditev, ki jih pripravlja Hiša kulture Celje. Vstopnine ni, ob slabem vre- NE ZAMUDITE menu bo koncert v Narodnem domu . Magistrica s flavto . slavnostnega koncerta Orkestra Akord, ki ga ob 65-letnici svojega delovanja pripravljajo v ponedeljek ob 20. uri v Narodnem domu. Akord je nekakšen pojem prijateljskega, ustvarjalnega ljubiteljskega ustvarjanja samosvojega orkestra, ki je iz klasične tamburaške sekcije zrasel v edinstven orkester, dopolnjen s pihalci, z godalci in s tolkal-ci. Ta pravi slovenski unikum je bil tudi izziv številnim skladateljem, ki so v vseh letih delovanja posebej zanj pisali svoja dela. V prvem delu koncerta se bo Akord osredotočil prav na ta dela, za drugi del pa obljubljajo nekakšen glasbeni sprehod skozi »največje uspešnice«, z deli iz madžarske glasbene zakladnice, neizogibnim Straussom in podobno. Dirigent Matjaž Brežnik je kot soliste na slavnostni koncert povabil Kvartet Akord, flavtistko Mirjano Božičnik, sopra-nistke Natašo Krajnc, Mojco Bedenik in Ivo Kovačič, tenorista Sebastjana Podbregarja in baritonista Davorja Mikuliča, sodeloval pa bo tudi Akademski pevski zbor Celje z zborovod-kinjo Sonjo Čendak Pavlič. Vstopnina 10 EUR ... . koncerta Mešanega komornega pevskega zbora Celje z gostjo Jano Kvas, ki bo v petek (danes) ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Zbor je za tokratni letni koncert pod vodstvom zborovodkinje dr. Dragice Žvar pripravil priredbe evropskih ljudskih pesmi. Ljubiteljski pevci tega zbora pogosto nastopajo na domačih koncertnih odrih in gostujejo v tujini. Gostja koncerta bo celjska šansonjerka Jana Kvas s svojo spremljevalno skupino, ki napoveduje izvedbo lastnih skladb in tudi (vsaj eden) nepozaben šanson Edith Piaf. Vstopnina 5 EUR . V žalski glasbeni šoli je v ponedeljek mlada flavtistka Nina Baša občinstvu predstavila svoj zaključni podi- plomski recital, s katerim je magistrirala na ljubljanski glasbeni akademiji. Ob klavirju jo je spremljala Larisa Čanji. Nina Baša sicer poučuje flavto v glasbenih šolah v Celju in Žalcu. BS, foto: TT 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Sukajoče se gosli, za katere uporablja izdelovalec Vladimir Nunčič angleški izraz »hurdy gurdy«. Zvenijo podobno kot dude. Vlado Nunčič je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Hrepenenje po zvočni prvinskosti Pri edinem izdelovalcu lajn v Sloveniji - Vlado Nunčič starodavna glasbila izdeluje in z njimi nastopa Vlado Nunčič iz širše okolice Sladke Gore, ki je edini izdelovalec lajn v Sloveniji, izdeluje celo takšna starodavna glasbila, ki jih veliko ljudi niti ne pozna. Ste že na primer slišali za sukajoče se gosli (za »hurdy gurdy«), ki so upodobljene na stari freski v Kopru? Prav tako je izdelal orgelski pozitiv, violinski psalterij, oprekelj, kitaro, violino, citre ter celo zvočilo v obliki majhne harfe, ki si ga je izmislil sam ter mu na vratih služi kot zvonec. Njegove sukajoče se gosli, za katere uporablja angleški izraz »hurdy gurdy«, zvenijo podobno kot dude, vendar je to godalo. Z vrtečim se kolesom vzpodbuja črevaste strune k zvenenju, ki je drugačno, kot smo dandanes navajeni. V Sloveniji so takšna in podobna glasbila od konca srednjega veka tonila v pozabo, vendar so se ponekod drugod po Evropi ohranila vse do danes. »Za historična glasbila je značilno, da imajo dodane bordurske strune ali bordurske piš-čali. Odkar se je razvilo večglasje, so ta glasbila bistveno manj uporabljana, saj so zanj manj primerna,« utemeljuje splošno slabo poz- navanje starih glasbil izdelovalec Nunčič. Starodavna glasbila so se zato umikala novodobnejšim, zato smo nanje na pol pozabili. »Danes se zopet pojavlja potreba po zvočni prvinskosti, zato staroveš-ka glasbena dediščina oživlja,« je zadovoljen izdelovalec. Od pozitiva do lajne »Za izdelovanje glasbila so najpomembnejši občutek za zvok, posluh za glasbo in smisel za oblikovanje lesa,« poudarja Nunčič. V otroških letih ga je navdušil orgelski zvok, fanta se spominjajo tudi kot izrazito tehnično nadarjenega. In kako ga ne bi navdušil orgelski zvok, saj so imeli v znameniti baročni cerkvi na Sladki Gori takrat še odlične orgle mojstra Janečka, ki je veljal za enega najboljših izdelovalcev. Vlado, ki je v srednješolskih letih opravil orglarski tečaj ter pouk klavirja, je bil pozneje na izobraževanju pri upoštevanem izdelovalcu orgel na Bavarskem, v Sandtner-jevi delavnici. Prav tako je obiskoval šolo za izdelovanje glasbil v Ludwigsburgu. Po tistem je kot svoje prvo glasbilo izdelal orgelski pozitiv. »Učil sem se izdelovanja or- Iz delavnice Vlada Nunčiča, kjer je nastal oprekelj, na katerega igra. Zvočilo, ki je nastalo po Nunčičevi zamisli ter spominja na majhno harfo. Na vratih služi kot zvonec. gel ter si zelo želel imeti doma nekakšno različico orgel, orgelski pozitiv,« se spominja ljubitelj orgel, ki so od pozitiva veliko večje ter zgrajene iz več pozitivov. Orgelski pozitiv ima manualno klaviaturo ter po obsegu od enega do nekaj registrov. Orgelski pozitiv je izdelal pred približno dvema desetletjema, pred desetletjem je izdelal še svojo prvo lajno. Tudi lajna je po svoje sorodna z orglami ter ima podobne sestavne dele, kot so meh, sapnica, piščali ter igralni in gonilni mehanizem. »Zvok lajne me je od nekdaj navduševal. Videl sem jo celo v Mexico Cityju ter sem se odločil, da jo izdelam,« pripoveduje izdelovalec o svoji ljubezni do lajne, ki jo opisuje kot majhne mehanizirane orgle. Ohišje njegovih lajn je okrašeno z motivi iz slovenske kulturne dediščine. »Lajno poudarjam zaradi barve zvoka, ki je blizu slovenskemu glasbenemu melosu. Njen zvok mi je posebej pri srcu zaradi mehkega, blagodejnega ter vzradoščenega zvoka, ki vzpodbuja notranje veselje. To ni glasbilo za veseljačenje,« vedno znova ugotavlja občudovalec lajne. V Sloveniji izdelana ima mehkejši zvok kot njene nemške sorodnice. In katero od glasbil iz Nunčičeve domače delavnice je za izdelavo naj- zahtevnejše? »To je težko vprašanje, saj ima vsako drugačne zahteve. Tako so pri lajni zelo pomembne piščali, njihova dispozicija in uglasitev. Po drugi strani so pri strunskih glasbilih zelo pomembne primernost ter debelina strun, pa tudi izoblikovanost resonančnega korpusa.« Blagodejna glasba Vlado Nunčič, ki je ob delu do-študiral še geografijo in tehnično vzgojo, je bil dve desetletji zaposlen v šolstvu, kjer je vključeval izdelovanje glasbil za popestritev pouka. Poleg izdelovanja je zanj pomembna zvočna predstavitev glasbila, kar občasno izvaja po šolah in vrtcih ter na različnih kulturnih prireditvah po Sloveniji. »Navdušenje otrok je izjemno, saj instik-tivno začutijo, kar je dobro in lepo,« ugotavlja. Izdelovalec zna igrati na vsa glasbila »po malem«, kot pravi sam. Najbolj se je naučil igranja na svoje strunsko glasbilo oprekelj, največ uporablja lajno, prav tako igra na orgle in psalterij, uči se igranja na sukajoče se gosli ... Najrajši ima seveda ljudsko glasbo. Zanj je sodobna bučna glasba predvsem izraz človekove potrebe, da bi preglasil vsesplošen hrup v okolju, vendar je to beg od samega sebe, kar mu posledično pomeni notranjo izpraznje-nost. »Z elektronskim zvokom na novodobnih elektronskih glasbilih smo se oddaljili od prvobitne zvočnosti narave ter iz nje izhajajočega lesa. Vsa glasbila, ki so izdelana iz lesa, oddajajo kozmični zven narave, katere del je človek. Zato naravni zvoki teh glasbil na človeka delujejo blagodejno,« omenja človek, ki prisega na naravo. Pri njegovi domačiji, v Novi vasi pri Sladki Gori, je tako mogoče videti celo travnik najbolj pisanih poljskih cvetlic, ki je dandanes, zaradi človekovih posegov, prava redkost. Vlada Nunčiča tako zanima še uporaba naravnih glasbil za terapevtske namene, za zdravljenje in revitalizacijo z zvokom. Na Bavarskem je v delavnici za revitalizacijo z zvokom spoznal zdravilno ležalno klop in pojoče drevo, na katerih je napetih veliko strun. »To ni glasbilo, ampak zvočilo. Vse strune na njem so uglašene na ton cis, ki je zemeljski ton letnega obhoda Zemlje okoli Sonca,« pojasnjuje delovanje zdravilnih zvočil. Vse kaže, da je Vlado Nunčič našel še en ustvarjalni izziv. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Po Ponikvi z Blažetom in Nežico Z rekreacijo do znanja - Učni poti o ponkovških možeh ter krasu Na Ponikvo zanese pot številne občudovalce zaščitene velikonočnice. Zadnja leta se na Slomu vrstijo prireditve v čast rojaku blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Na Hotunju je bila lani dokončno urejena spominska soba geografa in kartografa Blaža Kocena ... A Ponikva premore še veliko več: še druge znamenite rojake, ima čudovito naravo, kraške pojave - od tod njeno ime: po ponorih oziroma ponikvah - so si rekli v Turistično olepševalnem društvu Ponikva. Zakaj ne bi obiskovalcem vse to ponudili v »paketu«? In nastali sta dve pohodniški učni poti -Kraška vodna učna pot Stanka Buserja in Pot treh znamenitih ponkovških mož. Po njih sva se s predsednikom TOD Ponikva Zlat-kom Zevnikom ter s strokovnim vodjem pri izpeljavi projekta in z avtorjem obeh poti Tomom Golobom podala tudi spodaj podpisana sodobna Blaže in Neži-ca. Ta Slomškova lika bosta s prepoznavnega znaka popotnike spremljala na poti znanih Ponkovljanov in jim mahala z vseh informativnih tabel, ki so nameščene ob številnih zanimivih lokacijah po kraju. Na njih so zabeleženi ključni podatki, zgodovinski orisi oziroma strokov-no-poljudne informacije. Te table so postavljene tudi ob vodni kraški poti, na kateri obiskovalce spremlja znak s fosilom, ki je poimenovan po odličnem geologu, kartografu in naravovarstveni-ku Stanku Buserju, Pirona-ea buseri. Sredi krasa »Na ta način želimo Ponikvo obiskovalcu celostno predstaviti in povezati atraktivne točke. Pot je zaradi slikovitega in razgibanega, a ne prenapornega terena primerna za vse generacije, zmogli jo bodo otroci in starejši, zanimiva je za strokovne šolske ekskurzije, za turiste in družine, ki si želijo malce drugačen ne- Na pohodu po učnih poteh boste videli pretežni del slikovite Ponikve. deljski izlet,« je ob izhodiščni tabli ob novozgrajeni šoli na Ponikvi pojasnil Zevnik. Od tam pa - kamor vas bolj vleče. Recimo na kraško vodno učno pot. Ja, tudi Ponikva ima kras, apnenci na tem območju so stari celo od 14 do 20 milijonov let, zato je še vedno mogoče naleteti na ostanke školjk, polžev, koral ... Pokrajini daje tudi značilen videz, saj je prepredena s ponikalnicami, kraškimi ja- mami in z vrtačami ter izviri. »Vsi ti pojavi so zanimali tudi našega rojaka Stanka Buserja iz Boletine. Pot vodi tudi mimo njegove rojstne hiše (če bo ravno doma njegova sestra, boste izvedeli marsikaj o njem, op. p.), zato se nam je zdelo prav, da jo poimenujemo po njem,« je pojasnil Golob, ki nas je opozoril na številne kraške pojave. Izleta smo se z neutrudnima vodnikoma, Zevni- Predsednik TOD Ponikva Zlatko Zevnik pri označeni izhodiščni točki obeh učnih poti Učna pot vodi tudi mimo lepo urejene turistične kmetije Podkrajšek. kom in Golobom, za to reportažo lotili v časovno omejeni izvedbi in, priznamo, z avtomobilom. Tega vam sicer ne priporočam, saj smo bili tako za marsikaj prikrajšani. Na vodni kraški pešpoti je mogoče videti, kako so vodne vire izkoriščali domačini nekoč in Tomo Golob s sodelavci je skrbel za strokovno plat priprave učnih poti. Poudaril je tudi zgodovinski pomen železniške postaje na Ponikvi. - Št. 41 - 28. maj 2010 - Nosilec projekta Učne poti po Ponikvi je TOD Ponikva, ki se je z njim uspešno prijavilo na razpis ministrstva za kmetijstvo in v okviru Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja pridobilo za izvedbo 3.600 evrov iz evropskega kmetijskega sklada. Preostanek do 9 tisoč evrov, kolikor so vložili v učne poti, so zagotovili sami s partnerjema, Občino Šentjur in KS Ponikva. Strokovni vodja in prijavitelj projekta je Tomo Golob, ki je tudi avtor obeh poti, deloma tudi s pomočjo dr. Jurija Kunaverja ter Nine Rman iz Geološkega zavoda Slovenije. okrepčate«. Temu bi prej rekli vrhunska enološka izkušnja, saj smo se »krepča-li« s kozarčkom večkrat nagrajenega vina, ki ga neguje skromni »oče« letošnjega Ipavčevega vina! Ja, človeka bi zlahka zvabilo s poti! Dom znamenitih Slovencev Vendar smo imeli pred seboj še soočenje s tremi znamenitimi ponkovškimi možmi! »Rojstni kraj Antona Martina Slomška ljudje že dobro poznajo in ga obiskujejo, prav tako je bila lani odprta spominska soba naravoslovca, geografa in kartografa Blaža Kocena, oboje je mogoče videti na tematski poti. Želeli smo opozoriti še na Mihaela Za-gajška, duhovnika, slovni-čarja in leksikografa, ki je v svoji slovnici prvi poleg nemškega uvedel tudi slovenski razpravljalni jezik. Slovnico je izdal pod psevdonimom Jurij Zelenko, njegov nemško-slovenski slovar je s pridom uporabljal tudi Valentin Vodnik,« sta poudarila Golob in Zev-nik. Na poti med rojstnimi hišami teh zaslužnih Ponkov-ljanov se obeta pogled s čudovite razgledne točke, cerkve sv. Ožbalta. Učno pot so dopolnili še z obiskom železniške postaje, saj je vlak na Ponikvo pripeljal že, ko so Habsburžani z železnico povezali Dunaj in Trst leta 1857. Ljubitelji narave bodo veseli postanka pri Mastenovih ribnikih, nekoč izkopanih za kopališče, danes priljubljeni rekreacijski točki ter domovanju številnih živalskih vrst. Pa tudi sprehoda skozi kostanjev drevored, ki je zavarovan kot naravni spomenik, ki vodi do Gobčeve vile - vile Ro-senau, doma številnih pomembnih plemiških družin, feldmaršala avstro-ogrske vojske Svetozara Brojovića ter rojstne hiše igralke Štefke Drolc. Pot se konča na Ponikvi pri cerkvi sv. Martina. Tako, nič več se ne bomo sprehajali namesto vas, preostane vam še, da se dobro obujete ter se podate na pohod po Ponikvi. Vodile vas bodo table, na voljo so tudi informativne zloženke s prevodi v angleščino in nemščino, avtorja zgibanke in brošure dr. Ana Vovk Kor-že in Tomo Golob namreč računata tudi na zdraviliške goste iz okolice. Medtem TOD Ponikva čaka še kar nekaj dela, saj bodo nekatere lokacije dodatno uredili. Hkrati upajo, da bosta učni poti spodbuda za razvoj lokalne turistične ponudbe. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA danes. Od vodnega korita za živino do lesenega »štepiha«, mimo ene prvih rastlinskih čistilnih naprav v Sloveniji in potoka, kjer so nekoč ženske prale perilo, kraj je zato dobil ime Periše. Začudeno boste gledali, kam ponikne voda, Boletinski potok, ki pusti za seboj suho dolino, in to takoj zatem, ko ste še pred kratkim občudovali kraške izvire, stalne in presihajoče. V času cvetenja seveda ne boste mogli mimo cvetoče veliko-nočnice, ampak pozor, ne glejte le v tla, povsod se vam bo pogled odpiral na bližnja pobočja, slikovite pon-kovške cerkvice, pa vse do Kamniško-Savinjskih Alp. Čisto lahko se vam zgodi tudi kaj tako prijetnega kot nam. Kar med košnjo nam je s travnika pomahal gostoljubni domačin Franc Podkrajšek ter nas povabil v svojo brezhibno urejeno klet in domačijo, »da se malo 18 ŠPORT NOVI TEDNIK »Vsakdo ne more igrati za Celje!« Trdi direktor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Roman Pungartnik Legenda celjskega rokometa. In tudi slovenskega. Do leta 2002 le v celjskem dresu, nato v nemški 1. ligi pri Wilhelmshavenerju ter slovitih Kielu, Hamburgu, Gummersbachu. Po igranju za švicarski Kadetten Schauffhausen (2008/09) je končal kariero, a vendar letos še zaigral za Lubbecke na zaključnem turnirju nemškega pokala, kjer je proti Gummersbachu zabil šest golov in osvojil 3. mesto! Vselej dosegljiv, pripravljen za izjavo, krajši pogovor, intervju, zgolj za krajšo informacijo. Nikoli vzvišen, često šaljiv in celo nagajiv, toda vse bolj strog v svoji novi vlogi. Kdor ga podcenjuje, se pošteno moti. Dan po zmagi v Ormožu, ko je Celje Pivovarna Laško postalo državni prvak, je dopolnil 39 let. Žena Iris mu je pred skoraj dvanajstimi leti rodila hčer Živo Vito in pred slabim letom sina Brina. Zdaj je »Pun-gi« direktor slovenske članske reprezentance in direktor celjskega kluba. V Zlatorogu že ima svojo pisarno, vse bistvene odločitve bo sprejemal skupaj s predsednikom kluba Tonetom Turnškom, obenem pa tudi z Dušanom Zorkom. Je v tesni spregi s trenerjem Zvonimirjem »No-ko« Serdarušićem. Celjski navijači ogromno pričakujejo od sanjskega dueta, ki je v svojem uvodu osvojil obe domači lovoriki. Za Pungartni-ka smo imeli pred njegovim odhodom na zaključni turnir lige prvakov v Kolnu mnogo vprašanj, eno pa izstopa za uvod. Je vaša igralska kariera končana? (smeh) Kakšno revialno tekmo bom morda še odigral. Mislim pa, da uradne več ne bom. Torej še niste prepričani? (ponoven smeh) Mislim, da sem zaključil, čeprav mi »Mislim, da sem zaključil, čeprav mi mnogi pravijo, da bi še lahko igral. Moja nova funkcija me obvezuje. Če bi trenutno še želel igrati, bi nadaljeval z Lubbeckejem.« Roman Pungartnik Alilovića? Spada med pet najboljših vratarjev na svetu. Njegova prednost je mladost, 24 let je za ta igralski položaj zelo malo. Torej lahko še ogromno napreduje in postane dejansko najboljši. »Noka« ima na tem področju izjemno podlago. Proslavil je Hennin-ga Fritza. On je bil prvi vratar, ki je bil proglašen za naj- »V tej sezoni smo pogrešali igralce, ki bi dosegali gole z desetih, enajstih metrov.« mnogi pravijo, da bi še lahko igral. Moja nova funkcija me obvezuje. Če bi trenutno še želel igrati, bi nadaljeval z Lubbeckejem. Dotakniva se najprej okrepitev. Kaj pravite za Mirka boljšega rokometaša na svetu, za leto 2004. Kasneje je »Noki«, prav tako pri Kielu, podobno uspelo s Thierry-jem Omeyerjem, ki je zdaj na vrhu. Omenil bi tudi Šveda Mattiasa Anderssona, ki se je iz povprečnega vratarja prelevil v vrhunskega. Mirko je s hrvaško reprezentanco že osvajal medalje na velikih tekmovanjih. Ima tudi visoke cilje v klubskih tekmovanjih. Skratka, dobili smo odlično zamenjavo za v tej sezoni prav tako odličnega Richarda Stochla. Kaj vidite v 22-letnem Srbu Momirju Rniću, ki je podpisal za štiri sezone? Tudi on je mlad in obetaven. V tej sezoni smo pogrešali igralce, ki bi dosegali gole »Pungi« je od osamosvojitve Slovenije drugi najboljši strelec kluba, tretji v evropskih pokalih, drugi v državnem prvenstvu in prvi v pokalnem tekmovanju. otrok. Da lahko igraš za Celje, morajo biti prav tako izpolnjeni vsi pogoji. Vemo, da vsakemu igralcu naš klub nudi vrhunsko izobrazbo in pogoje za delo. Prieto je sam klical našega trenerja. Ko je »Noka« želel prevzeti Rhein Neckar Lowen, je bil Španec »Očitno v Evropi prevladuje prepričanje, da se v Celju nekaj dogaja in da je bil klub zgolj v rezultatski krizi.« z desetih, enajstih metrov. Momir je lačen znanja. Zasul nas je z vprašanji, kaj mora početi med odmorom. Govori tekoče slovensko, kar je pohvalno. Zelo ceni naš klub in trenerja. Čas bo pokazal, ali gre za pravi »material« in ali si zasluži igrati na mestu levega zunanjega napadalca. To je v rokometu »kraljevski položaj«, na katerem ne potrebuješ podajalca, temveč »razbijača«. Tuje okrepitve je Celje doslej kupovalo le z juga in vzhoda Evrope, potem ko je bil Šved Lovgren napačno obveščen o razmerah v Sloveniji med vojno na Hrvaškem in v BiH, Islandec Sigurdsson pa bi prišel le »v paketu« z manj kakovostnim rojakom. 30-letni Španec, krožni napadalec Carlos Prieto, torej prebija led. Ne vem natančno, kakšno je bilo zanimanje pred leti za naš klub, toda v zadnjih tednih in mesecih nas je klicalo ogromno igralcev. Očitno v Evropi prevladuje prepričanje, da se v Celju nekaj dogaja in da je bil klub zgolj v rezultatski krizi. Celje Pivovarna Laško je še vedno in-štitucija. Zato v njem ne more igrati vsakdo. Tega se bom držal. Pojem za nogometaše ali rokometaše je FC Barcelona, tam si želi igrati vsak v njegovih načrtih. Carlos nam je dejal, da ga denar ne zanima. Trikrat je osvojil ligo prvakov. Ve, kako priti na vrh. Skupaj z ženo se veseli prihoda v Slovenijo. Sliko o njej je dobil v pogovoru z bivšim soigralcem pri Ciudad Realu Alešem Pajovičem. Je steber obrambe španske reprezentance, njegov bojevit pristop bo pozitivno vplival na celotno našo ekipo. Nejc Poklar, ki šteje 23 pomladi, ni bil v ospredju pri ekipi Kopra. Zakaj ste se vseeno odločili zanj? Na srednjem zunanjem položaju imamo samo Uroša Zormana. Nadomeščal ga je David Razgor, ki je levo krilo. Poklar ima potencial. Je hiter, ima dober met in smisel za igro. Lahko na kratko zamenja Zormana, lahko je enakovreden z njim ali ga s časom celo prehiti. Še kdo? Proračun nam več ne dovoljuje, kvoto smo izpolnili. Nesmiselno bi bilo imeti 20 igralcev. 16 jih je v ekipi, a še ti ne igrajo vsi. Kljub temu bomo na trgu prisotni vsak dan. Ne bi bilo pošteno, če bi rekel, da smo dokončno končali nakupe. Če hočemo igrati dobro na vseh frontah in če se nam poškoduje ... ... na primer, bog ne daj, Renato Vugrinec ... Zaključila se bo 17. sezona lige prvakov. Barcelona in Kiel sta osmič v polfinalu, Celje Pivovarna Laško se je med najboljše štiri uvrstilo sedemkrat. Vugrinec ali Alilović. Zato moramo imeti pripravljene alternative. Če bomo naleteli na rešitev, se bom obrnil na pokrovitelja in predsednika za dodatna sredstva. Levičarja dejansko nujno potrebujete, kajne? Res je, moram pa dodati, da bomo vključili štiri naše mladince, Boruta Mačkovška, Vida Poteka ter mladinska reprezentanta, desnega zunanjega Žigo Mlakarja, ki je zame že zdaj boljši od Marka Koljani-na, in vratarja Urbana Lesja-ka. Lahko se zgodi, da ne bodo igrali nič, morda pa kateremu uspe meteorski vzpon kot letos Gašperju Marguču. Kolikšna je možnost, da Miladin Kozlina prestopi v »Lahko da ne bodo igrali nič, morda pa kateremu uspe meteorski vzpon kot letos Gašperju Margu-ču.« Kielce? Pogodba s Celjem mu še ni potekla. Bil sem presenečen nad vestjo. Poklical sem ga in mu povedal, da bi rad bil seznanjen z vsem. Do nas ni prišla nobena ponudba. Če se v naši sredini pojavi nezadovoljen igralec, je lahko to velika težava . Ste si želeli Miho Žviže-ja? Često se sprašujem, zakaj se ne moreta ujeti izjemen krožni napadalec, ki je Celjan, in njegov matični klub. Da, tudi on je bil zagret. Dali smo mu konkretno ponudbo. Odločil se je za pot na Dansko. Vaša celotna vizija? Predstavil sem jo pokroviteljem, vsi se z njo strinjajo. Njeni obrisi so bili že malce vidni v tej sezoni. Moštvo je treba še bolj približati navijačem. V nogometnem svetu je do zvezdnika nemogoče priti, v rokometnem je drugače. V Nemčiji se gledalci takoj po tekmi družijo z najboljšimi igralci. V Celju imamo zahtevno občinstvo. Osvojili smo naslov evropskega prvaka, nedolgo zatem pa izgubili veliko navijačev. Pogled na dvorano to potrjuje. Priprave Celja Pivovarne Laško se ne bodo začele prve dni v avgustu, temveč v ponedeljek, 26. julija! Ko poslušaš ljudi na ulici, je jasno, da niso nehali spremljati rokometnih dogajanj. Le v dvorano niso več prihajali. Zelo težko jih bo vrniti, vendar zlepa ne bom obupal. Ko se spomnim igralskih dni, se še predobro zavedam, kaj pomeni prava podpora s tribun. Kaj boste še spremenili? Vse aktivnosti so bile v prvi fazi povezane z obnovitvijo domače prevlade. Toda »Noka« je že v začetku februarja začel spremljati mladinske treninge. Sledil je pogovor z vsemi trenerji na čelu s Stankom Anderluhom, z Igorjem Razgorjem, s Tomažem Ocvirkom. Smernice so bile zarisane. Ni treba, da smo prvaki med mlajšimi selekcijami, iz njih moramo pridobiti igralce za člansko moštvo. Zadnja sadova sta David Razgor in Gašper Marguč. Zdravnik »Ko poslušaš ljudi na ulici, je jasno, da niso nehali spremljati rokometnih dogajanj. Le v dvorano niso več prihajali. Zelo težko jih bo vrniti, vendar zlepa ne bom obupal.« kluba bo spet dr. Rudi Čaja-vec, fizioterapevta Mateja Ipavca bo zamenjal Gorazd Žužek. Nekaj sprememb bo tudi v pisarnah . Odkar je pri Gorenju direktor Stane Ostrelič, od tam letijo strupene puščice. Kako komentirate zadnjo, da je bila velenjska ekipa v tej sezoni boljša od vaše? S takimi zadevami se ne ukvarjamo in se ne obremenjujemo. Naj se še enkrat ponovi zadnja sezona, v kateri so bili zadovoljni tako Velenjčani kot tudi mi. Oni naj bodo boljši od nas, mi pa spet v žepu z dvema domačima lovorikama. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Šentjur zmagovalec, Zlatorog poraženec KRATKO Medtem ko državno prvenstvo še ni končano, je košarkarska sezona za klube s Celjskega končana. Šentjur se je poslovil zelo zadovoljen, Zlatorog pa kot poraženec. Ljubitelji košarke si bodo sezono zapomnili po velikih preobratih. Potem ko je več let Zlatorog veljal za vodilno moštvo celjskega območja, je njegovo mesto zasedel Šentjur. Z uvrstitvijo v polfinale lige za prvaka je ekipa Damjana Novakoviča dosegla zgodovinski uspeh. Na drugi strani so se Laščani za las izognili zadnjemu mestu v ligi za prvaka, zadovoljiti so se morali s 7. mestom. Največji uspeh so igralci Aleša Pipana doživeli z uvrstitvijo v finale pokala Slovenije, kar ni pripomoglo k nadaljevanju dobrih iger v prvenstvu. Moštvo se je moralo za večino letošnjih zmag, predvsem v drugem delu lige, pošteno namučiti. Cilji pred začetkom sezone, ki so bili precej visoki, a še vedno nižji glede na prejšnja leta, saj se je Jadranska liga omenjala le za vzorec, so ostali nedoseženi. Kaj bo posledica tega v klubu z dolgoletno tradicijo? Najverjetneje bo prišlo do menjave večine igralcev, morda tudi trenerja, a o tem je še prezgodaj govoriti. Od aktivnega igranja se je sredi maja že poslovil veteran Miljan Goljo-vić, od katerega se je veliko pričakovalo. »Goljo« je na nek način upravičil vlogo, ki mu je bila zaupana, saj je kljub 38 letom uspel nase pritegniti mlajše igralce, ki so dobili priložnost. Letos so se tako precej izkazali mladi Luka Dimec, Jure Pelko in Mitja Nikolič Smrdelj. Na celotno sezono pa vseeno ni treba gledati samo s stališča porazov, saj je Zlatorog vedno veljal za »valilnico« dobrih igralcev, ki so iz Laškega veliko odnesli in se tja tudi radi vrnili. Za šentjurskim košarkarjem Sandijem Čebularjem je odlična sezona. Na drugi strani je Šentjur, majhen klub z malo sredstvi, ki se je z dobrimi igrami in s sproščenostjo na igrišču proslavil z zgodovinskim uspehom, 4. mestom. Kot so večkrat rekli tako igralci kot trener Novakovič, so napisali šentjursko pravljico. »Letošnja sezona je bila res neverjetna in tudi naporna. Trenutno razmišljam le o dopustu, ki si ga vsi zaslužimo. O ciljih in načrtih za prihodnost še ne morem govoriti, saj se moramo najprej vsi spočiti,« je po zadnji tekmi z Olimpi-jo dejal Novakovič, ki ga bo verjetno težko zadržati v klubu. O tem je prepričan tudi predsednik kK Šentjur Jože Palčnik: »Čeprav bomo tudi letos moštvo pozno sestavljali, se zavedam, da bo težko obdržati igralce. Glede na gospodarsko stanje, ki je še vedno slabo, bomo težko dobili sponzorska sredstva, s katerimi bi si lahko privoščili dobre igralce. Vesel sem, da smo lahko dali možnost tudi mladim, ki so pokazali, da je pred njimi svetla prihodnost. Vem pa tudi, da bo večini naših igralcev poskočila cena, kar nam bo otežilo delo.« Verjetno v modro-rdečih dresih ne bomo videli več Američana Marcusa Crenshawa in najboljšega strelca Sandija Če-bularja, ki se mu bo po najuspešnejši sezoni v karieri do 31. polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 173 € polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 241 € gotovo odprlo mesto v kateri od tujih ali tudi domačih ekip. Prvo mesto med moštvi, ki so se borila za obstanek, so si priigrali Polzelani, ki so vse do konca prvega dela prvenstva upali na uvrstitev med najboljših sedem oziroma osem ekip. A žal se jim ni izšlo. Ekipa Boštjana Kuharja je bila med sezono dodobra prevetrena. Za Hopse so med drugimi nastopali Samo Udrih, Gregor Hafnar, Idong Ibok, Gregg Thondique, Dmitrij Sviridov, Elvir Ovčina. Kralj polzelske košarke pa je kljub daljši odsotnosti zaradi poškodbe ostal Shawn King. Elektra je sezono dobro začela in padla takrat, ko ne bi smela. V boju za mesta v ligi za prvaka Borut Cerar ni našel prave igre pri svoji ekipi: »Čeprav nam ni vse uspelo, kot smo želeli, ne smem biti razočaran. Mislim, da smo vseeno na 30 tekmah pokazali, da smo dobra mlada ekipa, ki ima potencial.« Dobro so se nato znašli med moštvi spodnjega dela lestvice, ko so zaostali le za Hopsi. So pa s sestavo ekipe za prihodnjo sezono začeli že kmalu, saj sta jim zvestobo že obljubila Salih Nuhano-vić in Miloš Mijković. MOJCA KNEZ Foto: TimE CM Celju licenca Celje: Nogometaši CM Celja so v DP osvojili 5. mesto, njihova uvrstitev pa morda še ni dokončna. Na tekmo zadnjega kroga se je namreč vodstvo Drave tudi uradno pritožilo, kajti pri Olimpiji so nastopili nepravilno registrirani nogometaši. Če bi Ptujčani uspeli zmagati za zeleno mizo, bi Celjani na lestvici prehiteli Ljubljančane in se uvrstili v kvalifikacije za ligo Europa. Z Arene Petrol pa so sporočili, da je licenčna komisija NZS sklenila, da se celjskemu klubu za naslednjo sezono podeli licenca za 1. SNL in evropska tekmovanja. Derbi na Olimpu Celje: Dva kroga pred koncem 3. SNL - vzhod so si nogometaši Simerja Šampiona zelo otežili delo, kajti v Odrancih so odigrali 0:0, osvojili zgolj točko in imajo sedaj na 1. mestu pred Šmartnim le dve točki naskoka. Jutri se bodo na Olimpu ob 17.00 spopadli prav Celjani in Šmarčani. Celjske lige malega nogometa Celje: Izidi 6. kroga v 1. letni ligi malega nogometa Radia Celje na Skalni kleti so bili: Kalimero - Pelikani 2:3, Maček tisk - Tristar 4:6 in Marinero - ŠP Koper 1:7. ŠP Koper ima 15 točk, Pelikani 12, Tristar 10. Razpored 7. kroga (31. 5.): Marinero - Kalimero (18.20), Tristar - Pelikani (19.10), ŠP Koper - Maček tisk (20). V 2. ligi vodi Frangros, v 3. Generali team, v veteranski pa Klateži TC in ŠD Cinkarna. Ekipno dvakrat prvi Škofja Loka: Člani Strelskega društva Petriček so se udeležili tekme za pokal Loka. Z vojaško puško na 100 m so bili ekipno prvi, posamično pa je bil najboljši Slavko Frece. Tudi z malo-kalibrsko puško na 50 m so bili ekipno najboljši, posamično pa je bil Jože Jeram drugi. (DŠ) ur 'u' ■ i-i .i. ť ■o' ■ QJ V). ŠPORTNI KOLEDAR Sobota. 29. 5. NOGOMET 3. SL - vzhod, 25. krog, Celje (Olimp): Simer Šampion - Šmartno, Dravograd - Kovinar Štore, Zreče - Mons Claudius (17). Štajerska liga, 25. krog: Ormož - Vransko, Bukovci - Šoštanj, Rogaška - Šmarje (17). Predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec je podpisal pogodbo o nadaljnjem sodelovanju in sponzoriranju Petre Majdič. Majdičeva bo še tekmovala Na skupni novinarski konferenci Smučarske zveze Slovenije in delniške družbe Unior v Zrečah je bila novica dneva sporočilo vrhunske tekmovalke v smučarskih tekih Petre Majdič, da nadaljuje športno kariero. Glavni cilj za prihodnjo sezono ostaja veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. »To je moj cilj, ki ga bo prav gotovo izredno težko doseči. Ampak poskusila bom. Okrog sebe imam zbrano eno najboljših ekip na svetu, želim pa si, da bi ta ekipa v slovenskem smučar- skem teku ostala tudi, ko se bom sama poslovila od tekmovalnih smučin,« je poudarila. Hkrati je obljubila, da bo tudi sama po tekmovalni karieri ostala zvesta smučarskim tekom. Predsednik uprave delniške družbe Unior Gorazd Korošec je zaradi velikih zaslug, ki jih ima Petra Majdič pri razvoju teka na smučeh v Sloveniji in še posebej na Rogli, v sredo razglasil, da odslej tekaški center na Ro-gli nosi njeno ime: Tekaški center Petre Maj-dič. MBP, foto: SHERPA TOP FIT Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440 20 AKTUALNO NOVI TEDNIK Kaj se je (ali ni) dogajalo v celjski varni hiši? Vodja celjske varne hiše Suzi Kvas: »Naše uporabnice so na varnem!« »Nisem se počutila varno. Pomagali so, ne rečem, da mi niso. A vendar nisem imela občutka, da delajo tako, kot bi morali,« nam je dejala ženska srednjih let. Skupaj z znanko sta se oglasili v našem uredništvu. Za njima je peklenska izkušnja nasilja v družini. Zbežati sta morali v celjsko varno hišo, da sta si rešili življenje. »Nekatere stvari tam niso urejene,« sta dejali, a ne želita biti imenovani. »A ne zato, ker si tega ne bi upali na glas povedati,« sta še dodali. Samo zato, ker sta zaradi nasilja v družini v takšni situaciji, da bi ju objava imen lahko spravila v življenjsko nevarnost. Za vse njune navedbe, ki so zapisane v nadaljevanju, smo poiskali odgovore še pri vodstvu celjske varne hiše, kjer so bili nad očitki nemalo presenečeni. »Razumeva, da tam ne more biti kot doma. Ves čas si v strahu in se sprašuješ, komu sploh lahko zaupaš. Pričakovali sva večjo psihosocialno pomoč,« sta razlagali. Kljub temu, da sta bili v varni hiši, ju je bilo strah: »Sploh ni varnostnika, tudi tipka, ki je povezana z varnostniki oziroma s policijo, nekaj časa sploh ni delovala. In še to: v Celju tako ali tako že vsi vedo, kjer je varna hiša.« Vodja celjske varne hiše in predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije pri Socialni zbornici Celje Suzi Kvas: »Varne hiše nikjer v Sloveniji nimajo varnostnika, smo pa z varnostno službo povezani in varnostniki vedo, da imajo v primeru klica varne hiše prednost! Prav tako policisti.« »Gre za visoko zaščito, saj imamo dvojna protivlomna vrata, videonadzor z večjim številom kamer, z varnostniki in s policijo smo povezani 24 ur. V primeru klica so pri nas v dveh minutah! In četudi t. i. panik tipka ne dela, je vedno na voljo telefon,« je dodala Valerija Capl, ki je zaposlena v celjski varni hiši in zagotavlja, da je za varnost uporabnic zelo dobro poskrbljeno. »Saj si vendar niti v sanjah ne moremo privoščiti napak in svoje uporabnice spraviti v nevarnost,« je bila nad Vodja celjske varne hiše Suzi Kvas je bila zaradi očitkov, ki so po njenem neutemeljeni, zelo razočarana. Ve, da so mnogim ženskam in otrokom pomagali pri rešitvi iz družinske nasilne kalvarije. očitki ogorčena Kvasova. Toda uporabnici varne hiše sta opozorili tudi na nevarno dejstvo, da kar nekaj ljudi ve, kje je varna hiša. »Vsaki ženski pri nas jasno povemo, da je pri nas popolnoma zaščitena, torej nikakor ni ogrožena, če se nahaja znotraj varne hiše. Če pa ženska odide ven, ji nikjer nihče ne more nuditi popolne varnosti, to je vendar jasno. Naši bližnji sosedje, ki za nas vedo, so prav tako zelo korektni. Če jih kdo sprašuje, ali je tu varna hiša, rečejo, da ni. Ženske lokacije ne smejo izdati drugim, a jih spodbujamo, da imajo svojo socialno mrežo pravih prijateljev. Vendar svetujemo, da se z njimi dobivajo več kot kilometer stran od naše lokacije, « je pojasnilo vodstvo. Otrok ni smel na stranišče? Toda kako se potem lahko zgodi naslednje? Naši anonimni sogovornici namreč Varna hiša je namenjena ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja. Nastanitev v njej je mogoča do največ enega leta, uporabnice pa morajo vseskozi upoštevati pravila, vezana na hišni red in strogo tajnost lokacije. V Celju je lahko v varni hiši od šest do osem žensk z do 10 otroki. Celjska varna hiša pa ima enote tudi v Velenju in Slovenj Gradcu, kjer je v vsaki hiši prostora za 4 ali 5 žensk in za 6 ali 8 otrok. Ženska se za nastanitev v varni hiši odloči sama, lahko pa ji to svetujejo na policiji oziroma centru za socialno delo, če so o urgentnem primeru nasilja obveščeni. Če se ženska za varno hišo odloči sama, lahko pokliče na številko 03 492 63 57, kjer se zaposleni v varni hiši čim hitreje srečajo z njo na lokaciji (za katero vedo le oni in žrtev) in se pogovorijo o nastanitvi. jega, želel je namreč na igrišče, pogovor z njim pa ni obrodil sadov, naj bi otroška upornost pripeljala do tega, da se je polulal v hlače. Šele takrat naj bi se vrnila stanovalka, ki je bila po dogovoru z dečkovo mamo (ta ji je tudi plačala) zadolžena, da skrbi zanj! »Deček, o katerem ste spraševali, je bil v hiši zelo nemiren, kar je posledica nasilja, ki ga je doživljal doma. Otroci se med seboj kdaj tudi stepejo, si grozijo. So občutljivi, saj so doma preživljali hude izkušnje in seveda se to v odnosih pozna. Gre za vzorce, ki jih je težko spremeniti kar naenkrat,« so pojasnili v varni hiši. »Nismo hotel« Naši sogovornici sta dejali, da morajo ženske prostore čistiti do potankosti. »Še v zaporu ti ne pokažejo kota in te ne okrcajo, ker tam >ni-si očistila do milimetra<.« »Še enkrat bi rada poudarila, da nismo hotel in da v varni hiši veljajo pravila tudi glede čiščenja. Ta se izvaja dnevno, z dežurstvi, generalno čiščenje je enkrat tedensko. Higiena mora biti in vsak mora počistiti za seboj. Uporabnici varne hiše sta nam povedali, da se kar nekaj žensk, vse pa tega niso izrazile, ni strinjalo z delavnicami, ki bi se jih morale med bivanjem v hiši udeleževati. »Pričakovale smo pogovor o odnosih, rešitvah problemov, ne pa o bioenergiji, zdravljenju z glasbo ali barvni terapiji,« sta nam razlagali. »Delavnice so zaželene, ne pa obvezne,« pravi Kvasova. Na voljo naj bi bile enkrat na teden. »Gre za različne dejavnosti, ki so tudi povezane z glasbo, izdelovanjem kakšnih predmetov, ročno spretnostjo in podobnim. Teme so torej splošne, saj se poglobljen pogovor nudi v individualni pomoči,« dodaja Caplova. Težko verjamem, da je kdorkoli od zaposlenih preverjal čistočo na opisan vojaški način! Si predstavljate, da bi zaradi nehigiene ali nečistoče pri nas izbruhnila kakšna bolezen? Kako bi javnost takrat gledala na nas?« je povedala Valerija Capl. Ženske, tako menita naši sogovornici, naj bi čistile okna, pri tem pa obstaja možnost, da so izpostavljene nevarnosti. Nasilneži, ki so jih ustrahovali pred prihodom v varno hišo, bi jih lahko izsledili, opazili ... »Želim, da javnost ve, da lahko vsaka uporabnica v vsakem trenutku pride do nas in pove, ali se ob kakršnikoli dejavnosti pri nas počuti ogroženo. Takšne stvari upoštevamo, saj, še enkrat poudarjam, ne smemo storiti neče- sa, kar bi nekoga lahko stalo življenja,« je zaključila Suzi Kvas. Žal ji je, da morajo ljudje izvedeti o varni hiši na tak način, z očitki, za katere pravi, da niso resnični. »Mi smo tu, da ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja, pomagamo. Hudo bi bilo, če bi te žrtve zaradi takšnih očitkov dobile občutek, da pri nas res niso varne. To ni res.« Kvasova še zaključuje, da je v Sloveniji na žalost še vedno visoka toleranca do nasilja in da so zato ženske, ki so žrtve, še bolj stigmatizirane: »Nekateri celo negativno gledajo na ženske, ki bivajo pri nas, češ da izkoriščajo sistem, dobijo pri nas potuho, da iščejo ugodnosti .« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA navajata, da morajo uporabnice pred hišo same prevzeli kosilo, ki jim ga dostavijo z avtomobilom. Same gredo tudi v trgovino po nakupih. »Poglejte, naše uporabnice gredo tudi v svojo redno službo, potem se morajo takoj vrniti nazaj k nam. O prevzemih posode s hrano se dogovarjamo na skupnih sestankih! To je stvar dogovora! Nikakor se ne zgodi, da bi žensko, ki je v veliki nevarnosti, poslali ven na ta način! Ženske tudi same povedo, če tega ne želijo početi, in to upoštevamo! O tem se tudi individualno pogovarjamo. Varne hiše nikakor niso razkošje in hotelske namestitve, gre za skupnost s prilagajanjem, z dogovori, redom,« je povedala Caplova. Zgodilo naj bi se tudi, da je ena od delavk nekega fantka v času, ko mame ni bilo v hiši, zaprla v sobo, pri čemer naj ne bi smel na stranišče. »Takšna obtožba je zelo huda,« je navedla Kvasova. »Če bi se to zgodilo, bi bili nujni ukrepi proti našim zaposlenim,« je bila ostra. A ukrepov ni bilo, saj naj bi se kasneje izkazalo, da za to ni razloga. Delavka je morala posredovati zaradi razgrajanja otrok, za fantka pa naj bi skrbela ena od stanovalk, saj naj bi se tako dogovorila z njegovo mamo, a naj bi namesto tega odšla iz hiše in je ni bilo v bližini. Zato je fantka delavka odpeljala v sobo in z njim počakala, da se umiri. Ker deček ni dosegel svo- SPALNICA SAMBA IZ ALPLESA ŽE NA TRGU ALPLES je spalnico SAMBA premierno predstavil lani na Ljubljanskem pohištvenem sejmu in prejel prvo nagrado Zlata vez. Takrat so kupcem obljubili, da si bodo novost lahko omislili prihajajočo pomlad. No, pomlad je tu v polnem razmahu, spalnica Samba pa tudi že v prvih salonih pohištva. Samba je spoj razkošja izbire in preprosto dobrega spanja. Enostavne ravne ploskve se družijo z bogastvom okroglin, nadih orehovega lesa z belino na frontah in posteljah. Udobje zaobljenih robov in izbranih oblazinjen se povezuje s tišino, ki jo omogočajo blažilci za mehko zapiranje vrat in predalov. Samba preseneča z usnjem in tkaninami, raznovrstnimi podobami lesa, barvitostjo in vzorci ter z različnostjo dimenzij. Samba je individualna, je trend, je ritem boljših noči! Šest let po nesreči, v kateri je izgubil takratno partnerko, je 32-letnik umrl tudi sam. Nesrečna usoda mladega Frankolovčana Pred leti v nesreči izgubil ženo, zdaj v nesreči umrl tudi sam - Poleg njega ta teden umrl še 18-letni motorist Lom, 1. avgust 2004. Avtobus s 50 potniki je zdrsnil z avtoceste in trčil v skalo. V nesreči sta umrli dve mladi ženski, ena od teh je bila 31-letna ženska iz Šentjurja, ki se je z možem odpravljala v Italijo, od koder naj bi odpotovala v Grčijo. Mož Andrej K. je bil hudo poškodovan. Po težkem fizičnem in čustvenem okrevanju zaradi izgube ljubljene si je mlado življenje vendarle postavil na noge, se čez nekaj let na novo zaljubil. Usoda pa je hotela, da je tudi 32-letni Andrej K. v ponedeljek tragično preminil v prometni nesreči. Trčenje z avtomobilom v Arclinu je bilo zanj prehudo, da bi lahko preživel ob izjemno hudih poškodbah. Malo pred 20. uro je s sopotnico na motorju vozil po regionalni cesti Vojnik-Celje proti Škofji vasi. Ko je pripeljal do pred seboj vozečih avtomobilov, jih je začel prehitevati. Toda 56-letnik iz Vitanja, ki je bil za volanom osebnega vozila, je začel zavijati levo. 32-let-nik je takrat silovito trčil v levi predel vozila in s sopotnico padel. Ženska je dobila hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici, Andrej K. pa je umrl na kraju nesreče. Na kraju so posredovali tudi celjski poklicni gasilci, ki so morali iz zvite pločevine rešiti voznika in potnico v avtomobilu, ki sta bila lažje ranjena. Očitno pa vse okoliščine nesreče še niso pojasnjene, saj jih policisti še vedno preiskujejo. Na javnost so se obrnili s prošnjo za vse morebitne očividce, predvsem pa voznike, ki so vozili za av- tomobilom, naj jih pokličejo na 113 ali na najbližjo policijsko postajo. Napaka ga je stala življenja Poleg 32-letnega nesrečnika je ta teden umrl še en mlad motorist, star komaj 18 let. Ta je bil udeležen v nesreči 18. maja izven Lepe Njive pri Mozirju. Takrat je v levi nepregledni ovinek neprevidno pripeljal po nasprotnem voznem pasu in trčil v vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti. Tretji motorist, v katerega je sredi maja na Ljubečni trčil 18-letni voznik avtomobila, ki je vozil prehitro, pa se v celjski bolnici še vedno bori za življenje. Letos je na naših cestah umrlo pet oseb, in sicer trije motoristi, sopotnik v avtomobilu in peška. V enakem obdobju lani je v nesrečah umrlo devet ljudi. Ravno motoristi pa so do jeseni najbolj ogroženi, zato so celjski policisti skupaj s še nekaterimi organizacijami izvedli več akcij. Lastnikom registriranih motorjev v Celju, Vojniku, Što-rah in na Dobrni so poslali 1.600 odsevnih brezrokavnikov, sestali so se s predstavniki 30 motoklubov, izdelali zloženko o varnosti v prometu za motoriste. Izvedli so tudi dvodnevno brezplačno usposabljanje voznikov motornih koles na av-topoligonu. Tokrat pa se celjska policija obrača še na občane, ki naj na številko 113 ali na anonimnem telefonu 080 1200 prijavijo primere objestne vožnje oziroma hujše prekrške. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Prodaja heroina ■ I ■ ■ VB 4 ■ edini vir preživetja Na ožjem območju Celja so policisti v minulih dneh, skupaj z vodniki službenih psov, v povečanem nadzoru trem uživalcem droge zasegli heroin. V nadaljnji preiskavi so ugotovili, da jim je drogo prodal 29-letni Žalčan, ki trenutno prebiva v Celju. V hišni preiskavi so našli še več kot 40 gramov heroina. 29-letnik je tudi sam odvisnik, preprodaja prepovedanih drog pa mu predstavlja edini vir zaslužka ... S heroinom je tako v zadnjem mesecu redno oskrboval večje število narkomanov v Celju. Moški je bil do zdaj že večkrat ovaden zaradi tatvin in vlomov. Žalčana so privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Policistu, ki je streljal v Berišo, spremenili obtožnico Sredi avgusta oprostilna ali obsodilna sodba - Policist bo poleti svoj zagovor še dopolnil Na sojenju celjskemu policistu Mateju Boberi, ki so mu očitali kaznivo dejanje umora, je v sredo prišlo do preobrata. Pooblaščenec družine pokojnega Gorazd Fišer je namreč tik pred koncem sojenja spremenil obtožbo iz umora v kaznivo dejanje povzročitev posebno hude telesne poškodbe. Boberi grozi od najmanj treh do največ deset let zapora. Izrek ob-sodilne ali oprostilne sodbe bo predvidoma sredi avgusta. Bobera je 23. aprila pred enajstimi leti streljal v Naserja Berišo, za katerim se je zapodil na Mariborski cesti, ko je ta poskušal zbežati. Zanj so namreč zaradi drugega kaznivega dejanja razpisali pripor. Dohitel ga je na Cinkarniški poti, kjer je vanj ustrelil, a ga zgrešil, najmanj petkrat z razdalje sedmih metrov, nato še dvakrat z dveh metrov. Zadnji strel (v trebušni in prsni del) je bil usoden. »Postopek je pokazal, da se ne more utemeljeno trditi, da je Bobera streljal z namenom, da Beriši vzame življenje,« je Gorazd Fišer razložil spremembo obtožnice. Odvetnik Mateja Bobere Daniel Matej Bobera. Tudi tokrat zaradi varnosti zakrit. Planinšec je to komentiral, da je bila obtožba, ki je govorila o umoru, potem le medijsko napihovanje. Pred tem je Planinšec predlagal še poizvedbo o kazni, ki naj bi jo Beriši izrekli zaradi kaznivega dejanja nasilništva, zaslišanje dveh policistov ter izvedenca za pooblastila, vendar je senat vse zavrnil. Sta si pa Fišer in Planinšec skoraj eno uro nasprotovala in senatu razlagala, zakaj bi bilo treba in zakaj ne upoštevati predloge Planinšca. Mnogi so v sredo pričakovali sodbo, kar se je videlo tudi po tokrat še večjem številu kriminalistov v civilu na sodišču, pred njim in v sodni dvorani. Planinšec je po Fišerjevi spremembi obtožnice zahteval nekaj dni za preučitev le-te, v izogib mnenju, da zavlačuje, pa predlagal naslednjo obravnavo že danes, saj jutri Bobe-ra za dva meseca spet odhaja na misijo v Gruzijo. Toda za danes ni bilo mogoče razpisati obravnave, zato je predsednik senata Martin Jančar postavil nov datum: 18. avgust. Takrat naj bi Bobera še enkrat stopil pred senat in celo dopolnil svoj zagovor, medtem ko je od Planinšca in Fišer-ja mogoče pričakovati zaključna govora, zagotovo daljša od ene ure ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Končana preiskava tragedije na gradbišču tržnice Ovadili sedem ljudi - Bodo ovadbe tudi v primeru delovne nesreče na delovišču nove knjižnice? Celjski kriminalisti so po slabem letu končali kriminalistično preiskavo delovne nezgode na gradbišču tržnice v Celju, ki se je zgodila lanskega 30. julija. Kot je znano, sta takrat umrla dva delavca, sicer državljana Bosne in Hercegovine. Zaradi ogrožanja varnosti pri delu in povzročitve splošne nevarnosti so ovadili kar sedem ljudi, starih od 31 do 59 let. Gre za delavce iz treh podjetij, ki so skrbeli oziroma bi morali poskrbeti za varno delo. Na delovišču tržnice je dva delavca pod seboj pokopal steber, težak kar 800 kilogramov! Starejši delavec je umrl na kraju nesreče, njegov 35-letni kolega pa v celjski bolnišnici. Upravljavec avtod-vigala z nosilno verigo je zadel v že postavljeno sosednjo prečno konstrukcijo, ki ni bila pravilno varovana. Ta je začela padati in pri tem podrla še dva stebra. V preiskavi nesreče so sodelovali tudi strokovnjaki iz Inštituta za varilstvo Ljubljana. »Ugotovili smo, da gre v navedenem primeru za kazensko odgovornost, saj je do delovne nezgode prišlo zaradi opustitve načrtovanja montaže konstrukcije, nepravilnosti v koordinaciji med posameznimi izvajalci del, kršitev predpisov med izvajanjem montaže konstrukcije in neupoštevanja predpisov s področja varstva pri delu, saj so delavci izvajali dela na tleh, istočasno z montažo konstrukcije, kar je v nasprotju z veljavnimi predpisi,« so sporočili iz celjske policije. Inšpektorji so nepravilnosti, o čemer smo že večkrat poročali, našli že nekaj dni po tragediji. Govorili so namreč o enakih kršitvah, ki jih zdaj navajajo policisti. Ti pa so morali očitno še poiskati dovolj dokazov za očitana dejanja. Znano je, da se v kasnejših postopkih na sodišču le redko zgodi, da se odgovorne za delovne nesreče tudi dejansko kaznuje ali pa primer do začetka obravnave tako ali tako že zastara. Ni pa še končana preiskava nesreče, ki se je nekaj dni kasneje zgodila še na delovišču zdaj že odprte knjižnice, kjer je umrl 46-letni delavec, državljan Hrvaške. Tudi tam so inšpektorji ugotovili nepravilnosti, prav tako povezane z varnostjo. SŠol Zakaj je zagorelo? V sredo nekaj minut čez 22. uro je zagorelo v Zibiki pri Šmarju pri Jelšah. Požar je zajel gospodarsko poslopje in uničil ostrešje in objekt ter nekaj kmetijskih naprav. Ogenj so gasili prostovoljni gasilci iz Zibi-ke, Šmarja, s Pristave in iz Kristan Vrha. Škode naj bi bilo za okoli 40 tisoč evrov, ogenj pa je izbruhnil zaradi napake na puhalniku. Bi kakšno kolo? Danes ob 11. uri bo na zadnjem dvorišču celjske policijske uprave javna dražba najdenih stvari. Stvari, ki so predmet javne dražbe, si bo mogoče ogledati pred tem, med 9.00 in 10.30. Licitirane najdene stvari se na takšnih dražbah prodajajo po načelu videno-kupljeno-plačano-odpeljano. Tudi letos je največ koles in mobilnih telefonov. Seznam najdenih stvari je objavljen tudi na spletni strani www.poli-cija.si in na oglasnih deskah policijskih postaj. E o v Ú ■ "3 v O ■ ^m "O (V ® (C 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 29. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 30. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jaka Kopač, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 31. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Jaka Kopač, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 1. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 2. junij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Goldi) ČETRTEK, 3. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.35 Hujšajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PETEK, 4. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Murski val) Nedeljsko dopoldne s celjskim saksofonistom 29-letni Jaka Kopač je trenutno eden bolj »vročih« saksofonistov na evropski džez sceni. Že s 14 leti se je poslovil od flavte, ki jo je (nerad) igral dotlej in se lotil saksofona. Dobrih 10 let izobraževanja ga je vodilo od Zagreba do Gradca in Helsinkov, kjer je na Sibeliusovi akademiji magistriral. Po vrnitvi v Celje je ustanovil Jazz društvo Celje, ki v začetku junija pripravlja prvi štiridnevni festival, poimenovan prav po celjsko Džjezz 2010. S svojo priložnostno skupino veliko nastopa in gostuje po vsej Evropi, za njim je že tudi prva zgoščenka, ki jo je posnel s svojo Jaka Kopač Group. O njegovi življenjski poti, o odnosu Slovencev in še posebej Celjanov do džeza, o načrtih za bližnjo prihodnost in o festivalu Džjezz se bo v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo z Jako Kopačem pogovarjal Branko Stamejčič. Foto: GrupA Srede brez Aljoše Samo še štirikrat v juniju bo tehnična ekipa Radia Celje ob sredah brez svojega šefa Aljoše Bončine. Aljoša namreč že od konca februarja vsako sredo dopoldne in še malce čez preživi v celjskem Planetu Tuš, kjer skrbi za brezhiben prenos tudi letos zelo priljubljene akcije Do polnega vozička brez moš-njička. Foto: GrupA SNOP-ovci na piknik! Cvetka Meznarič iz Dra-melj nas je v noči s ponedeljka na torek obiskala v SNOP-u in nam med drugim prinesla torto, s katero je tudi nočne ptiče opomnila, da bo skupni nočni program v letošnjem letu praznoval že 10-letnico. Prav 25. maja pred devetimi leti so se poslušalci SNOP-a prvič srečali, letos pa so se odločili, da se srečajo 20. junija na pikniku Katrce Radia Celje v Vojniku. SB rnoVi 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. SHE SAID - PLAN B (5) 2. ACAPELLA - DAVID GUETTA FEAT. KELIS (2) 3. THIS AIN'T A LOVE SONG -SCOUTING FOR GIRLS (5) 4. SATELLITE - LENA MEYER LANDRUT FEAT. USFO (3) 5. NOTHIN ON YOU - B.O.B. FEAT. BRUNO MARS (4) 6. I CARE FOR YOU - JENNIFER BRAUN (1) 7. NATURALLY - SELENA GOMEZ AND THE SCENE (3) 8. STAY THE SAME - AURA DIONE (2) 9. THE WAY LOVE GOES - LEMAR (4) 10. HEARTS DON'T LIE - GABRIELLA CILMI (1) DOMAČA LESTVICA: 1. MATEMATIKA - NINA PUŠLAR (4) 2. BARVE - FUSIONPOP (6) 3. DEKLE IZZA ZAMREŽENEGA OKNA - NIET (2) 4. UPAJ SI - VICTORY (6) 5. HEJ, TI! - TRKAJ FEAT. ANA ŠINKOVEC (3) 6. EO - ŠANK ROCK (1) 7. TAKŠNA KOT BI ME ŽELEL - IVA STANIČ (3) 8. SUPERSONG - TABU (5) 9. VSI SMO KDAJ ŠE NEKDO DRUG -MELODROM (2) 10. PEČAT - ANAVRIN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: NEUTRON STAR COLLISION - MUSE ALL NIGHT LONG - ALEXANDRA BURKE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PRAVIŠ, DA VEŠ - KARMEN STAVEC PREDEN GREŠ ŠE MAL OSTAN -FLIRRT Nagrajenca: Jani Zorník, Povšetova 23, Laško Miha Petrej, Kosovelova 33b, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. NA STARE LEPE ČASE -MODRIJANI (3) 2. LE NOČ BO PRESPALA PRI MENI -ZAPELJIVKE (4) 3. SEDEM LET SVA SE LJUBILA -ISKRICE (2) 4. PRIDI NAZAJ - ZAKA PA NE (5) 5. RDEČA PENTLJA - ANS. BRATOV AVBREHT (1) Predlogza lestvico: PRAZNIČNI ŠOPEK - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ SLOVENSKIH 5 plus 1. ROŽMARIN - ANS. SAŠO AVSENIK(7) 2. NAS GLASBA OSREČUJE - RUDI ŠANTL IN ŠANK KVINTET (3) 3. PESEM O LJUBEZNI - ŠTAJERSKI BARONI (4) 4. KDO JE KOLOVRAT - KOLOVRAT (2) 5. VINO JE SLADKO - MALIBU (1) Predlog za lestvico: LJUBIM ŽENO POROČENO - VESELI SVATJE Nagrajenca: Jožica Koradej, Kajuhova 57, Šoštanj Matija Lovrenc, Dobrna 207b, Dobrna Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Podeželje regije se je predstavilo na Ptuju Na 21. razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so se predstavljali tudi razstavljavci iz našega območja. Razstava je bila na ogled minuli konec tedna v minorit-skem samostanu. Pred in na dvorišču samostana je bila možna pokušina in nakup dobrot, v notranjosti pa si je bilo moč ogledati razstavljena vina, žganja, suho sadje, sokove, olja, kise, marmelade, konzervirano zelenjavo, kompote, krušne izdelke, izdelke iz medu, skratka vse, kar izvira iz domače kmečke hiše. Razstavljenih je bilo preko 1000 izdelkov, ki so prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja. Na prireditvenem prostoru in v mestu je bil ves čas razstave bogat kulturni program. PB Znak kakovosti so letos prejeli tisti, ki so tri leta zapored dosegali zlato priznanje za nek izdelek. S Celjskega so to: Igor Strajnar iz Loke pri Zidanem Mostu (naravni jabolčni kis), Alojzija Goltnik iz Mozirja (ma-linov sok in borovničev kompot), Štefka Ločan iz To-polšice (krofi), Jožica Rotovnik iz Vitanja (krofi) in Marinka Arzenšek s Kalobja (medenjaki). Na razstavi, ki vstopa že v tretje desetletje, si je bilo moč ogledati tudi dobrote s podeželja celjske regije. www.novilednik.coni NOVE CENE SUNHOLIDAYSA ZA SREDOZEMLJE Obnova na Okrešlju in Korošici še negotova Planinsko društvo Celje - Matica se je, kot smo že pisali, prijavilo na razpis ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje obnove in posodobitve planinskih postojank. Na razpisu kandidira s postojankama na Okrešlju in Ko-rošici. Vlogo za razpis je bilo treba oddati do 21. aprila. Rezultati razpisa bodo znani v roku 60 dni od odpiranja vlog. Najvišji znesek so- financiranja znaša 100 tisoč evrov in najnižji 30 tisoč evrov, pri čemer višina sofinanciranja ne sme presegati 65 odstotkov celotne naložbe. V društvu so prijavili obnovo obeh postojank v skupni višini okoli 80 tisoč evrov, čeprav so sprva menili, da bodo na razpisu kandidirali le z eno. V primeru uspešne kandidature načrtujejo, da bodo letos obnovili rezervoar in vodno napeljavo v Frisc- t ZAKINTOS, HOTEL ESPERIA 3*sup odhodi vsak ponedeljek od 14.06.2010 nočitev z zajtrkom od 369 € RODOS, HOTEL KOLYMBIA SUN 3*sup odhodi vsak petek od 28.05.2010 vse vključeno od 439 € Klasična Turčija in Kapadokija, 10 dni odhoda: 29.5. in 24.6., 879 € www.palma.si [J. -NAMA.: 01/244 36 90 • [J. Tuš - BTC: 01/52 02 700 • MB: 02/48 03 900 • VE: 03/89 84370 • CE: 03/42 84 304 haufovem domu na Okrešlju ter v celoti obnovili tovorno žičnico, naslednje leto pa zgradili čistilno napravo in prenovili kamnito fasado na Kocbekovem domu na Koro-šici. Na razpis je prispelo 27 vlog v skupni vrednosti 2,5 milijona evrov. Prijavilo se je 24 planinskih društev in tri gospodarske družbe. Za projekt ministrstva je namenjenih 1,5 milijona evrov, njegov namen pa je dvigniti kakovost in konkurenčnost ponudbe v planinskih domovih. Postojanke so na razpis prijavile tri sklope obnov, in sicer posodobitev namestitvenih zmogljivosti, prostorov za gostinsko ponudbo in za ekološko prenovo. Na razpisu so sodelovala planinska društva, včlanjena v Planinsko zvezo Slovenije. Planinskih postojank, vpisanih v register zveze, je 174. MATEJA JAZBEC Pretekli konec tedna je na Rodosu pristalo 99 letal, ki so pripeljala turiste, željne sonca, morja in zabave. S prvimi poletnimi temperaturami je na police Sunholidaysa prispel nov cenik za Sredozemlje. Znižane cene in predvsem ugodnejši popusti za otroke, kjer smo starostno mejo za pavšale zvišali v določenih objektih na 14 let, so kot nalašč, da nas obiščete v naši poslovalnici. Predstavili vam bomo nove hotele na grških destinacijah, ki imajo odlično razmerje med ceno in kvaliteto storitve. V glavni sezoni si lahko privoščite oddih na čudovitem Rodosu v Sunholidaysovem družinskem klubu Delfinia Resort, kjer se boste v hotelu ob all inclusiv ponudbi razvajali že za 579 EUR, otrok do 14. leta pa plača le pavšal 99 EUR. Za tiste, ki prisegajo na jadransko obalo, imamo v naši ponudbi širok izbor hotelov in apartmajev. Še pred začetkom glavne turističen sezone se lahko predajate soncu na oto- ku Pagu, kjer boste bivali 7 dni ob polpenzionski namestitvi v hotelu na plaži že za 147 EUR, otrok do 7. leta pa ima bivanje brezplačno. Za popotnike imamo pripravljene številne izlete in potovanja, ki vas popeljejo širom po naši deželi in preko meja. Vabimo vas v Goriška brda, kjer bo 5. junija tradicionalni praznik češenj. Vljudno vabljeni v našo poslovalnico na Stanetovo 6 v Celju oz. pokličite nas na 03 426 01 20/1. Sonce na Vaših počitnicah sun MEDITERAN - SUNSKE CENE Kreta Heraklion - odhod 25.6. Rodos - odhod 24.6. J h- Panorama 3*, 1/2,7x ali, 524€ J h. Delfina 3* sup, družinski klub, 1/2, 7x ali, 559€ J h. Porto Village 3*, 1/2, 7x all, 499€ J h. Gondola 2* sup, 1/2,7x pol, 439€ JADRAN J h Semiramis 4*, 1/2,7x pol, 539€ j Pagi ah- Frane 3*f 7x po|f 17.f24.6., 147€ J ah. Orion 3*, 1/2, 7x najem, 399€ JTN Pakoštane, hiška A2,7x ali, 19.6., 201,60€ PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21 www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si Kos - odhod 24.6. |\|a Rodos z nami potuje: J h. Lagas Aegean ViNage 4*, družinski klub, 1/2,7x pol, 599€ KARMEN DROBNE iz PLANINE. J h. Blue Jay 2*, 1/2,7x pol, 464€ Čestitamo! Št. 41 - 28. maj 2010 -r=r- j w INFORMACIJE h Ul I i I i I Ulj < IJ.l-lU-l.1.1 ULIJ I : 'J.U.........nil I fe potrebujete novo streho, nadstrešek, montažo strešnih oken, obrob,sneťjolovovali montažo žlebov, potem smo pravi naslov za I/as. 5mo pooblaščeni liroi/ci za mnoťje kritine, ki že vel kot 10 let s strokovnim kadrom uspešno delujemo na slovenskem trgu in l/ašim hišam dajemo novin trajen izgled. Za l/as izvajamo vsa krovsko-kleparska dela po konkurenčnih cenah, nudimo Ilam brezplačen ogled in si/etoi/anje ter za Ilas poiščemo optimalno rešitev ter izvedbo strehe po najvišjih standardih. Zavedamo se, da sta zadovoljna stranka in lepa streha najboljši reklami, zato sta naše vodilo strokovnost in pe/fekcionizem. Matej Čanžeh s.p. PECOI/J! 17,3220 ŠTORE GS/W.'OW 675612 TEL: 03/781 02%, on 67DS3 tmi/mom) F-POftfl: matejcanzelt(®ijmail,com W NAJCENEJŠA JEKLENA \ KRITINA 5 POSIPOM 1 k /j v - f-: ■:■ Vy-1 :ttí i, J * ' - w « C o TAXI 3UCK0 Vedno z Vami in za Vas. = * 031 490 0101 Sanja Damjan id s.p., Ul. Franko lovi h žrtev 15.3000 Celje IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna In lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, itirlkolesnike, s k uter je in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža s.p. VraiHio ISI>,3 JÛ5 Vransko Tel./fii.DJ S71S1 0£, gsm (Ml SO«655,031S14999 ? ■ nui I: si,mit a. mnrn-il'sidl.nc!, www.miri-wjnsto.npr DMM1 /fiSjA IZVEDU VOĐOVOONIK IN 0EN1UIWH laanQl NAPEUAV rtí SANACIJA KOMINIC StHUCDtTOnill lu Praifiuka vsi 34/d, Stare, gsn: MI GBZ 907 Odstranjevanje vodnega kamna iz grelnikov vode !«M'040 à 541 380 Naprave n odstranitev vodnega kam na v ceveh Montais novih bojlerjev in popravila le teh HITRI SE RVIS SREČKO JUSTIN S P CERÛVfC S6B, ňOGAŠKA ÏLAtiNA Email ireckoiuítifiisgmail.com Tel.: 040/ 797-546 www.debradeaign.com Debra Design . gndèttftMiwj -íuhwmpntíínívlsltmi SlIkflplKiiJtttTO (pcçdÉlne slerte, tpcriíeni ïtroptr/i, S iidtlava faisd ijdefcaramanwrttlniiipiiiifv) kiwstv^klepantw -prfjg)n|e[atailinHog Dejan BratuSek s.p,, Cesta Talcev S, 3Î2Û Velenje EUROSTÍL _. STORITVI: Čiíípnjc p« krvnih pro«™ S EROqOM.COM __________________Jk EXrtBIINCf Htt PtínfcíS 3330$«itjur Mull; inteuiwtli ít0riw.si S«*™"* wmv.outwtiUtoritw.íl "deHo^ feftbliíi Tel:0í/7í05%9 l*Wlí/ÍiJitfl]í icrtl*, aluminij«, neijavnpq* )?kl A plasdčndi msa Gím:04tSÍSSSS EJícrtoíto íiíčenje modulov KLJUČAVNIČARSTVO Aplenc anton s.p. Ptekojç 23ft ■ #11 SňjfJAWS ■ M. 03/5415011, GSM: Ml531976 možnost kurjave na drva, olje in premog IZDELAVA PEČI IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OGREVANJE LAMAL oblikovanje bniHiiVj projekte«: (lutuimfnTUdii iJTOstorjko načrta™™ (M/OPPHPUP) tarnal d.o.o. KM* It miTihiiJi Uwtnlji 1:43« 3 Mï 10« t iq)b#ttnwLïl loTial.dm^ijinailmin ijilr^vmwlanuLij tiP*^*^ HA£llNAiMiiKÏSEJIVlï.POMOČ IH TRCDUINANADCHUI ' - Y 1 Ratuniiimtiu atrvia na domu ^delava ipl.tn.li itrani ň .plIVaiy -Raf.unalr.it*> mltnjkEija h -Ptutaina «tctrtananla rt po□ L IMbiafOlilH 3Bn! Ïïîifi iiitijmo'uTisuji . íJugCďNiiíinpp! .■ffn^ij« imâniHInc BBgaîïilôttfViiita POSPní ipomlotlaiuka »ledja iidelkov I KOSTEPMOIN5TALACI1E | M.;«/?« U H, Kobdxíntai t. 3230 Íírtjar tW\íNI PňECiLEJI ZA KOHTAXTHE L£ÏI • *w.jïerNe KONUutme lew ■ ČISTILI ZA IKMIWfINE LEĆE • KWŮKAOÍ«.* PRIMANIM PHGUVHJAICEV PDWHOtl - 1A5IEM íwwimi PHOaiDB ZA STTWWE OPTIKE DELOVNE ĆAS: delavniki od 6.00-IB.flB, sobola oil 8.OB-12.BO £ LEKTRO KLIMA Vtbrjavu 15C íJlřVo]>'lfc TWO) 'BW2-61 into«liliim- FiAQni •■ www.fclmj iIjiejgj ii TOPLOTNE ĆRPALKf. / KLIMATSKE NAPRAVE mmmmnmM Bi«™ tm I). Janu C«)j* 0! Hi 3 T 11 0*1 ■ *i_leJîtroini)hiinJKa Stanko Fartelj s.p. Gosposka ulici 'i 3 ŮD0 Celje ciím: on rte 66 tel: 03/54-11753,03/1918600 www.elektro mehari i ka- sp. s; elekt romÉhsn tka. f a rte liPVolja. net servis plinskih peči * * JUNKERS* BUDERUS * VIESSMANN * J ISU CAL * SAUN1R DUVAL Elektroinzčflirmg LILIJA d.o.o. ELEKTROINSTALACÍM PROJEKTIVA-MERITVE L'GcanscâiGreçniirokh J,3000CÊLŒ M; i: >ir ; J : I » POMOC STAREJŠIM ■ SPREMSTVO OSEB DO ZDRAVNIKA, 1 IKIKVAIIBHIMOHBAW B01MÎHKE ■ pfívoi 'CELflCNfVNO VARSTVO « UREDUW51AWMNJ AU HIS ^ 'mm [ALEGRA GSM: 041 302145 I Muzejski L r g 7, 3000 Celje EÍektro storitve Boris Kraflič s.p. Vrhi 15, 322 L Tchnijc I 170 240 w««* clcklrok rollicsi -1ZD. KOV. NADSTREŠKOV IZD. RAZNIH KOV, KONSTR KLJUČAVNIČARSTVO Am DV0R|^N|HVRATIMOGRAJ I ZD. KOV, STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV SeĚče S, 3312 Prabold ktjucavnicarstvo-hfirodez@siol.net GSM: 041 78 33 BO tel.L 03 70S 30 48 OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE CELOVITE REŠITVE OGREVANJA IN btuu*i 11 i\lji i ft uui\c»niwn in «a _ PREZRAC EVAN JA ZA PASIVN E IN -rt^o^ïS^l ^ NIZKOE NERGUSKE GRADNJ E , V. ^ ' ' Y ,1.... ... nr.___, - i d.,l„ . u,, k. .. n( Hl ■ ■ ■* In '.v Tlrtio «gmnnn IraMd • *lo • to«! te n 15,0 owWř In VITA-TERM Egon Vrablt s.p IWITA TCDM 8w«»»mil». InlwWntJrtup»™. P't«m* I" «nutí I V I I n- I tr\IVl m »wrftrtwiriJJ Potai.íM. HHP«™. ■UM iggiil m» m DOBRODOŠLI V NOVI LEPOTNI TOČKI V CEHTRL! LAHKEGA NUDIMO VAM: -iwmtííiwiBWí -iûtûmsowfljufRijaM - KH^CIK L*aRStt>OOtTHWtiïiVUË DUH retWLlSWHÍ NOM 'LBilMJHÏÏEMOOiflWlïtV -WlNKlflí MffiMMfll INFINITY1 OraîrHW Trg 6,biki) 1 INFORMACIJI:TEL03573-24ffl.E^TCfitt vïy^mya* ^rty* D GRADNJE Pučnikova4,3000Celje GSM: 031/S70-057 e-mail:guboJvo@gmall.eom Zunanja ureditev Ivo Gubo, s.p. Po I í Iciili delovnih i/LviSenj * Anmji, pqnovno zvinii v Ccljul Obnova stanovanj in mansard Izdelava demit fa^ad SERVIS - PRODAJA - REZERVNI DELI giitt; 041 637 674 Lavs 3.30m Cefje liđetara vs€h vtîi toplot™ - iicljcijikih fasad, I Izd el ivi nsfUjščev; Fieikaish dela; ZaključM dela v gradbeništvu; fCFEBtíril ststiejTíi v Zabukovsek ZABUKOViEK Iti partnerji d.n.Ov tiie i, 3115 LOČE 041/835 726 Uporabljamo naslednje materiale: jub, fragjnat, roefix, ba u mît. MB Yfï darho mavric s. C. konluwliegg «k«di 1St im1|iir hl:(JJM3D«.MSÎ(ri GSM M16KWS ■Hnali: darko@rnd7TTjl mJilava dsiríkov j pní sja: Îalinlj, ^ laminih zawt, J^ 1 pIlMjev, r senćll, E iaai V27C27K5270 ©g) [PQfl© D©©Gïjû ŠIVILJSTVO KRPIC^ Mariborska des ta fia 3000 Cilje,Tel,: 03/54-13-395 OOflftALNI CAS: ponedeljek - petek I sobota I nedelja In prazniki 06:00 - IftOO 07:00 -13:00 ZAPRTO - manjia EKSPRESNA popravila - original kcajïanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil Specialno Hitenje talnih, zidnih povriin in ocuenov. tsňpsssí «n> (ipíiríitourodi/ozi nadepomjĐ LESENA OKNA IN VHODNA VítATA ZA VAÍ DOM dfílíve, mmitSH, dfmntilflM - ra povwit Jefjafi linwra, ivťtovar^t. irttîlave, Kontakti: Tel. 03 70 56 D!i Fa* A3 57 26 390 KORUN «-mail: mizarctvi>.korun@sk)!.net; splet: www.mizarcivo-korun.si GAL ER i Najboljša izbira okvirjev v mestu. Gd1ffij# Oklrir, ianiarfmú i,|t inrifWVjH)riO» Íítje, SL0 fcL0J/S4SW26 Delovni čas: ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 íObotd 3-12 -r. Tazedfjo ► Cii&n/c, urejanje, îzwjanjc t» p^SftHitiitvo - t Tftnin VufcsůWiiVřf í^f I " I C if L1 / il OfVfomMi! 12/, 3m Ccl;r nmnû. tazodeja.či - kušnja trava - obrezovanje žive »leje ir> tirem Telefon: 041/911.-981, E-mail; tazodeja@siol.net PLANIRANJE ZEMLIIÍÍA Z BULDOŽERJI, UREJANJE OKOLICE, A VTOPRE VOZNlfiTVO ÎÎK0PÎZ BAGRI IN MINI BURI, «RADBtNA Jtriief ItIPERSKI PftEKOZJ GRAMOZA, MEIIANL/.ACUA Aridifek s.p. IZPOSOJA MINI BAGROV, rumu Su. 3Î63 Gnrii:ii pri Slivnifi VÍLWUEY, VIBR0 PlOti, Tel.: r}3f74S-3000: CSM: D41/644-Kfi8 KOMPRESORJEV IM AGREGATOV. V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU I POGREBNE STORITVI S PREVOZI POKOJNIKOV POKOPALIŠKE STORITVI í PCKOfOM POKOMQV 24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU . mm©tît i 03 781 82 45-051 649 7801 PE TrtG CEUSKtH KNEZOV 3, CEUE VOJ NiK www. primeiic.iT I I I I I I I I I I I I I I I - Št. 41 - 28. maj 2010 I I 11 111 I li li 11 n i nrrr\TT\ \ \ n n | n ii| n i Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Šofer? Novinar? Ne, bančnik! Pod zgornjim naslovom je bil 21. maja v Novem tedniku objavljen intervju z mag. Dušanom Drofenikom novinarke Rozmari Petek. Prvi vprašanji sta se nanašali na t. i. grško zadevo. Z odgovoroma se ne morem povsem strinjati. Od bančnega strokovnjaka sem pričakoval nekaj več. Prvo vprašanje je bilo, kako mag. Drofenik gleda na pomoč Grčiji. Odgovoril je: »Če si v neki družbi, moraš biti skupaj v dobrem in slabem. S tega vidika se mi zdi, da gre za pozitivno dejanje. Tako smo se pač odločili, da bomo v evropski monetarni uniji. Zato je tudi normalno, da moramo določene obveznosti poravnati. Iz same pomoči pa po moje izhajata dva nauka. Prvič je Evropa zelo krhka. Drugič, da vendarle ni tako enostavno reči, da bomo eno državo pač pustili samo.« Menim, da je solidarnost na mestu tam in takrat, ko obstaja poštenje, ne pa goljufija, ko gre za objektivne težave in ne »javašluk«, naravne in druge nesreče ter podobno. V grškem primeru je zato treba govoriti o gnili solidarnosti. Z denarjem nas davkoplačevalcev krijemo državni kriminal in kar razkošne življenjske razvade grških prebivalcev. Kdo pa se še na svetu starostno upokoji kot moški s 35 zavarovalnimi leti in s 111 odstotki odmere od osnove?! »Papirje« za prigoljufani vstop v evrsko območje so Helenom pripravili v ameriški banki Goldman in Sax. Ob vsem tem deluje kot posmeh in udarec s pestjo v obraz norim Evropejcem še to, da so Grki ravno zdaj začeli graditi novo ambasado za 16 milijonov evrov sredi berlinske diplomatske četrti, takoj za italijanskim veleposlaništvom. Nadaljnji komentar ni več potreben! Drugo vprašanje je bilo, ali se kaj podobnega lahko zgodi tudi nam. Mag. Drofenik je odgovoril: »Mislim, da smo tik pred vstopom v OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), v klub najbolj razvitih. S tega vidika in glede na boniteto in jav-nofinančne številke mislim, da to ni realno.« Z magistrom, verjetno s finančnega področja, se strinjam z rezultatom, to je to, da se Sloveniji ne more zgoditi Grčija, ne pa z vzroki. Vzroki so drugje. Prvič Slovenci nismo Grki, kar pomeni, da se ne poslužujemo takšnih hajduških, inkriminiranih ravnanj za dosego določenega cilja, vsaj ne na javnopravni ravni. Drugo je v zasebni kapitalski sferi. Drugič mi nimamo kakšne druge ameriške banke, ki bi nam storila takšne »dobre usluge«, kot so bile storjene Helenom. Vemo pa tudi, kdo lahko stoji za vsem tem. Tretjič pa je potrebno, da smo vseeno previdni, skromnejši pri nadaljnjem zadolževanju, pri investicijah, temelječih na up, in še kaj. Naš dolg znaša okoli 6,3 odstotka BDP, torej smo nekje na sredi tistega, ki ga beleži Grčija ali Irska z 12,5 odstotka. Treba bo varčevati, varčevati in še enkrat varčevati, kot to trdijo nekateri! VLADIMIR KORUN, Velenje PREJELI SMO Izgubljeni kompas Skladi so bili zasnovani na ideji humanizma, solidarnosti, kako bi se preživelo tretje življenjsko obdobje. Sistem skladov so ustanovile vse napredne države sveta z namenom graditve socialne države, ki bi skrbela za najstarejšo populacijo brez obremenitve mlajše populacije. S tem bi bili stroški tretjega življenjskega obdobja poplačani s prihranki tokom posameznikove delovne dobe. V sklad se je stekal denar iz bruto osebnega dohodka vsakega posameznika. Trdim, da je bil s takšnim sistemom in s pravilnim - poštenim - ravnanjem sklad neizčrpen fond. Dokaz so vse države trdega kapitalizma in socializma. Problemi v pokojninskem in zdravstvenem skladu so se pri nas začeli s samostojnostjo zaradi t. i. hiperkapitaliz-ma, nagle in neodgovorne pretvorbe družbenih vrednot brez nadzora. Pokojninski sklad je bil zlata jama, v kateri je vedno bolj prihajalo do kratkih stikov zaradi neupravičenih investicij, upokojevanja brez ustreznih pogojev, prekomernega števila zaposlenih v skladnem resorju in ogromnega izdatka plač zaposlenim, kar je prekoračilo slovenske zmožnosti. S takšnim ravnanjem in z neodgovornostjo - brez kakršnegakoli nadzora - se ni zaustavila oziroma preprečila nastala situacija. Za takšno dejanje bi morale odgovarjati vse vlade v 20-letnem obdobju. Če gledamo razmere v drugih državah, je funkcioniranje normalno in nimajo strahu, da bi jutri njihovi državljani ostali brez pokojnin. Pri nas pa si odgovorni izmišljujejo večno nove predloge za spremembo obstoječe zakonodaje, ki je bila v osnovi pravilno zasnovana, a za mnoge nikoli dosegljiva glede na naš standard in pogoje zaposlovanja. Kršena je delovna zakonodaja in nismo socialna država. Ugotavljam, da je naš sklad odtujen (humanitarni in socialni del) od elitnih družb, kar je izraženo v javnih izjavah sindikatov in spoznanju mladine, ki je hitro spoznala, da se izgubi smisel sklada s trditvijo, »kolikor vložiš, toliko dobiš«. Pri takšnih utemeljitvah je nesmiselno nadaljevati z obstoječo reformo, kajti večina državljanov zna razpolagati z zasluženim denarjem brez fondov oziroma skladov tako v pokojninski kot zdravstveni blagajni, ki sta vreči brez dna -potem bodimo kapitalisti in se naj izplačajo bruto osebni dohodki. Po naši osamosvojitvi je bruto osebni dohodek odšel v oblake, kar je pokazatelj nenormalne delitve finančnih sredstev: osebnih dohodkov, pokojnin, nadomestil ... kakor tudi ovrednotenje dela posameznih poklicev oziroma izobrazbenih struktur v tarifne razrede z nagrajevanjem. Sprašujem se: »Ali smo si državljani zaslužili takšno obnašanje naših izvoljenih ljudi za vsakodnevno serviranje laži, prevar in afer z zavajanjem lastnega ljudstva na tako nemoralen način?« Treba bi bilo le spoštovati pravila EU, jih vpeljati v resničnost - brez časovnih zamikov, nepotrebnega odkrivanja odkritega in eksperimentiranja v škodo državljanov. Neodgovornost naše vladajoče elite se je potrdila tudi 19. maja, ko so naši otroci izkazali nezadovoljstvo in pristali na trgih naše prestolnice. To je naša mladina - nas je lahko sram, ker je nismo uspeli prepričati s pravimi argumenti, prepustili smo jo vsakodnevnemu informiranju medijskih občil in javnih nastopov ... To, čemur smo bili priče, je nedopustno, nemoralno - zato prenehajmo z obtožbami, zavajanjem, lažmi in nestrokovnimi predpostavkami, da se nam podoben scenarij ne bo ponovil na drugi lokaciji. IVICA GALE, Zreče Oče sodobnega menedžmenta Na večini področij intelektualnega življenja pridemo do ugotovitve, da se ne morejo dogovoriti, kdo je glavni nad glavnimi oziroma kdo je kje prvi. A o me-nedžerski teoriji ni dvoma. Zagotovo se vsi strinjamo, da se zgodba menedžmen-ta pravzaprav začne z zgodbo Petra F. Druckerja. To je zgodba o vzponu sodobne družbe in menedžerjev, ki organizirajo delo. Brez njegovih analiz si je skoraj nemogoče predstavljati vzpon razpršenih, globalno obse-gajočih organizacij. Peter Ferdinand Drucker je bil v osnovi pravnik, a veliko bolj učitelj, filozof, novinar, pisatelj in svetovalec, ki se je rodil na Dunaju in je večino življenja preživel v Ameriki. Velikokrat so ga imenovali »najvplivnejši poslovni guru« ali kar »oče sodobnega menedžmenta«, saj so njegova razmišljanja spreminjala poslovne strategije velikih korporacij ter vplivala tako na različne menedžerje kot sam poslovni svet. 39 njegovih knjig, objavljenih v 66 letih in prevedenih v več kot 30 jezikov, je med drugim pomenilo pionirsko delo na področju privatizacije in vloge podjetij kot organizacij. Zanimiva je srž Druckerje-ve filozofije, da so namreč visoko usposobljeni sodelavci za podjetje najbolj dragoceno sredstvo, naloga me-nedžerjev pa je te sodelavce popeljati do svobodnega poslovnega delovanja. Tej filozofiji je vedno rad dodal še misel, da sposoben menedžment lahko ustvari hiter ekonomski razvoj in istočasno ohrani družbeno-socialno harmonijo. Trdno je zagovarjal svobodno tržišče, a se nikoli ni posebej navdušil nad kapitalizmom kot družbenim redom. Ta močno socialno obarvan pogled na poslovni in mene-džerski svet mu ni vedno prinašal naklonjenosti ne ameriških vlad in ne vodilnih gospodarskih struktur. Svetoval ni samo korpora-cijam, temveč tudi srednjim in malim podjetjem, a tudi vladam zDa, Kanade in Japonske. Peter Drucker je bil glas za spremembe in nove načine razmišljanja o družbenih in poslovnih odnosih. Pogosto je napovedoval me-nedžerske procese desetletja pred drugimi. Leta 1961 je vizionarsko svaril pred rastočo Japonsko gospodarsko močjo, dve desetletji kasneje pa s svojim vplivom opozarjal na svetovno ekonomsko krizo. Uporabljal je izraze, kot sta »delavec znanja« in »upravljanje s cilji«. Trdil je, da obstaja prehod z na materialnih dobrinah temelječe ekonomije na ekonomijo, temelječo na znanju. Vplival je na poslovno usposabljanje in politiko s številnimi idejami. Obstaja tudi nekaj kritik o njegovem delu, predvsem o njegovih zadnjih delih. Nekateri pravijo, da nasprotuje sam sebi, in sicer izpostavljajo, da je najprej zagovarjal velike organizacije, kasneje majhne družbe in podobno. Ampak celo njego- vi največji kritiki hvalijo njegovo jasno sklepanje. Čeprav se je izraz »guru« pogosto uporabljal zanj, ga Drucker ni maral. Nekoč je pripomnil, da se uporablja beseda »guru« samo zato, ker je »šarlatan« predolga in ne spada v naslov. Zagotovo pa je prav on tisti mislec v svetu me-nedžmenta, ki si ga kot poklon resnično zasluži. Vedno znova je obsojal menedže-ment, ki dobiček gradi (tudi) na podlagi odpuščanja zaposlenih kot zmanjševanju stroškov. Vedno je govoril, da je nezaposlenost moralna in socialna katastrofa in da bomo zanjo vsi plačali visoko ceno, ter pri tem vedno dodal, da je treba spoštovati vrednote, kot so izobrazba, osebna odgovornost ter odgovornost podjetij do širše družbene skupnosti. Morda je eden njegovih največjih prispevkov na področju me-nedžmenta nenehna skrb za etično in moralno delovanje podjetij v družbi, kar je v časih pehanja za dobičkom še kako pomembno za socialni obstoj vseh nas. Iskreno upam, da bo čim več sodobnih menedžerjev prebralo vsaj eno od njegovih uspešnic in sprejelo, da je menedžment zaradi organizacij in ne obratno. ANJA SLATINŠEK MODRI TELEFON Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. restavracija in kavarna >Na 7*l0 € „ s x SUPER AKCIJA Ob nakupu malice vožnja z BobKartom GRATIS www.celjska-koca.si www. trac-celje. si Najdete nas na Mariborski 7, v Celju! (fakulteta za logistiko) skupin NOVI TEDNI ZA AUTOMOBILISTE - MALI OGLASI STANOVANJE v Laškem, center, 58 m2, vrt, klet, drvarnica, na novo adaptirano, okna, vrata, tla, stropovi, vodovod, elektrika, kanalizacija, telefon, internet, kabelska, parkirno mesto, prodam. Možna menjava v Celju, Ljubljani, Mariboru. Telefon 051 306-959. š 344 KUPIM Porsche 911 turbo S Porsche 911 turbo tudi kot S varianta Porsche 911 je avtomobil, ki je »svoji« avtomobilski hiši zagotovil tako rekoč izjemno slavo in še bolj izjemen tržni uspeh. Lani je avto doživel prenovo, zdaj tovarna predstavlja novo in tudi najbolj zmogljivo izvedenko modela 911 v izvedbi turbo S. Navzven se od običajne Bistvo je seveda motor, ki variante 911 turbo skoraj ne ostaja znani bokserski šestvalj- razlikuje, je pa izvedenka S serijsko opremljen s samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko (PDK), s tri-krakim volanom in športnimi sedeži, kolesa so 19-palčna in v t.i. spyder podobi ... nik z gibno prostornino 3,8 litra. Z nekaterimi spremembami pri polnjenju oziroma sesalnih ventilih in s povečanjem tlaka v dveh turbinskih polnilnikih (na največ 1,2 bara) so pridobili dodatnih 30 KM in 50 Nm navora.Tako agregat po novem ponuja 390 kW/530 KM pri 6.250 vrtljajih, medtem ko je navora za 700 Nm pri 2.100 oziroma 4.250 vrtljajih. Temu primerne so tudi zmogljivosti, kajti porsche 911 turbo S zmore do 100 km/h pospešiti v 3,3 sekunde, najvišja hitrost je 315 km/h, kombinirana poraba naj bi bila vsega 11,4 litra, medtem ko je izpust C02 268 g/km. Ta varianta 911 turbo je na voljo tako v kupejevski kot limuzinski izvedbi, pri čemer stane prva 215, druga pa 229 tisoč evrov. M tudi kot grand edition Mercedesov športni tere-nec ML oziroma M je po novem naprodaj tudi v izvedbi grand edition. Ta ima 19-palčna platišča, zatemnjena stekla, sve-teče diode kot dnevne luči, pa kromirano masko AMG ... Seveda je grand edition na voljo z različnimi motorji, v notranjosti je v usnje oblečena tudi armaturna plošča, tudi vrata, volan ima podobo prestižne znamke AMG. Cena ta hip še ni znana. Mercedes benz M grand edition Poleti audi A1 Nemški Audi je že dolgo napovedoval novi najmanjši avto z oznako A1. Pred časom je tovarna iz programa umaknila doslej najmanjšega audija A2, ki pa tržno kljub napredni tehnologiji ni bil uspešen. A1 bo v dolžino meril 395 like načrte, saj računajo, da cm, kljub tej skromni dolžini bo prtljažnik ponujal od najmanj 267 do največ 920 litrov, kar je čisto spodoben volumen za ta nižji razred. S tem avtomobilom imajo ve- naj bi bil najbolje prodajani audi. Najprej bo naprodaj izvedenka s tremi vrati, kasneje verjetno še druge. Za A1 so pripravili serijo novih štirivaljnih motorjev, tako dizel- Audi A1 PRODAM MOTOR Yamaha 850 tdi, letnik 2001, prevoženih 35.000 km, nove gume in jama izpušne cevi, prodam za 3.300 EUR. Telefon 031 576-662. 2161 GOLF III 1,9 turbo diesel karavan, letnik 1995, s klimo, cz, servo volan, ohranjen, prodam za 1.500 EUR. Telefon 041 506-145.2257 GOLF plus 1,9 td, letnik 2005, srebrne barve, prodam. Telefon 041 762-217. 2299 NISSAN patrol gr 3,0 di 4-4, letnik 2000, prodam za 9.400 EUR. Telefon 031 564-178. 2301 PEUGEOT 306 1,6 break, letnik 1999, vsa oprema, brez klime, reg. do januarja 2011, lastnik, odlično ohranjen, prodam za 1.550 EUR. Telefon 041 645-898. Š344 VINSKO klet oz. vikend - zgornjo etažo ali v celoti, z vinogradom ali brez, na lepi legi, prodam. Telefon 040 211-346. p PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2. Informacije po telefonu 041 652-194. š 332 PARCELO, veliko 1.500 m2, Grliče pri Mesti-nju, možnost zidave, prodam. Telefon (03) 5484-880. 2274 OPUŠČEN travnik, na lepi legi, 2.500 m2 - 25 ar, Grobelno, Platinovec, zelo poceni prodam. Telefon 041 537-906. 2318 DVE novejši brunarici, na zazidalni parceli, 3 km iz Celja, prijetna lega, ob potočku, ugodno prodam. Telefon 041 506-844. 2320 ŠENTJUR, Celje. Kupim enosobno ali enoin-polsobno stanovanje, v pritličju stanovanjske hiše ali bloka, po možnosti opremljeno, s svojim vhodom. Telefon 031 816-664. Š 338 ODDAM KUPIM KMETIJO ali hišo, Celje, izven do 20 km, kupim - najamem. Telefon 031 400673. 1938 KUPIM mm.Mii RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497. š 254 PRODAM ROTACIJSKO kosilnico prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 627-119. 2266 TRAKTOR Pasquali, 18 km, 4-4, urejen za tehnični pregled, z gumi vozom, prodam za 1.220 EUR. Telefon 031 783-954. 2293 VILE za okrogle bale prodamo. Telefon 041 807-853. š 336 TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, letnik 1980, 2.100 EUR. Telefon 031 264-688. l 207 TROSILEC gnoja Sip, gorski, prodam. Telefon 041 324-989. 2325 TRAKTORSKO kosilnico Imt, dvojni rez, 1,25 m, staro eno leto, prodam. Telefon 031 296-398. 2332 PRODAM TRISOBNO stanovanje, 73 m2, v centru Celja, Malgajeva ulica, 8. nadstropje, prodam. Telefon 041 340-699. 2260 DVOSOBNO prenovljeno stanovanje, v Zre-čah, blizu term, prodam. Telefon 041 964-884. 2261 NA Golovcu v Celju prodam trisobno stanovanje v dvostanovanjski hiši, 80 m2, z garažo, vrtom, sadovnjakom. Telefon 031 323-362. 2270 ENOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, 45 m2, z balkonom in kletjo, v Šmarju pri Jelšah, prodam. Telefon 031 485-271. 2280 ŠTORE. Enosobno stanovanje, 45 m2, vselji-vo čez 4 mesece, možen dokup garaže, prodam. Telefon 040 754-016. 2304 KOMFORTNO stanovanje v hiši, v okolici Laškega, dam v najem. Telefon 0599-51413 ali 040 840-441, Milan. 2008 ENOINPOLSOBNO stanovanje, center, opremljeno, oddamo za 240 EUR. Telefon 051 664-477, zvečer. 2191 V BLIŽINI Celja oddam opremljeno dvosob- no stanovanje urejenemu paru, ženski ali moškemu, brez otrok. Telefon 031 264-604. 2235 ENOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje, 42 m2, možnost parkiranja, oddam. Telefon 051 650-737. 2261 STANOVANJE, 40 m2, v centru Celja, z vso opremo, blizu hotela Evropa, oddam za nedoločen čas. Telefon 041 698116. 2283 DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, v Celju na Hudinji, oddam. Telefon 040 213-518. 2315 V CELJU oddam garsonjero, ženski ali moške- mu, zaposlenim, s svojim vhodom in parkirnim prostorom. Telefon 5453193, 041 255-280. 2312 ENOINPOLSOBNO stanovanje, v Brodarje-vi ulici v Celju, oddam mirni osebi ali paru brez otrok. Telefon 031 230023. 2327 PRODAM KUHINJO Gorenje, približno 5 m, v vgrad-nimi aparati, prodam. Telefon 041 636-423. 2289 ZELO dobro ohranjeno sedežno garnituro, masivno, 270-210, raztegljivo v posteljo, prodamo za 200 EUR. Telefon 031 384-354. 2296 KUPIM skih kot tudi bencinskih, osnovni bencinski pa bo 1,2-litrski s 86 KM. Avto bo nastajal v tovarni v Bruslju, zanimivo je, da je zadnja prema enaka kot pri VW polu, kar pomeni, da je tudi narejen na enaki osnovi. Kot napovedujejo, naj bi bil A1 v najcenejši izvedbi naprodaj za okrog 16 tisoč evrov. Prodaja naj bi stekla sredi poletja. KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokul-tivator in priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2150 TRAKTOR Imt 533 ali 539 kupim. Telefon 051 779-727. p TRAKTOR Štore, Zetor, Imt, Deutz, Univer-zal, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203-387. 2300 NAJVEČJA AKCIJA DOSLEJ 5111 im» ■ py PRODAM n» vsa naročila in nradaH li zalono m na vsa naročila romanih znamk ■ slovensMli nrolzvalalcen* STANOVANJSKO hišo, v manjšem naselju, takoj vseljivo, 10 km oddaljeno od Celja, 2 km od ac priključka Dramlje, prodam. Telefon 041 224-031. 1964 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estrihi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998-660. 2092 V CELJU prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, v Kulturniški ulici, obrtna cona Trnovlje jug, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena za 50 EUR/m2. Telefon 030 924-600. š 312 BIVALNI vikend v Libojah 92 a prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5708301, 040 979-335. 2149 na priznane swetovne Danowneznamfce _ JUT7LER, ARREDOK1T, HIMOLLA, CALIA, B ATMA, kuhinje rTALSTYLE... 01363277 MALI OGLASI - INFORMACIJE ■AdflLOKD S dolnov ttssnaílímsi LGM www.dolnov.si info.: +386 41 638 418, +386 31 714 283 KOTNO sedežno garnituro, 3 + 2, z zložljivo posteljo, poceni prodam. Telefon (03) 5733-127. 2306 PRODAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, prodam z dostavo. Ugodno. Telefon 051 359-555. p KERAMIČNE ploščice na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon 041 617-220, 051 617220. Hojnik trgovina, d. o. o., Leskovec 15, Ljubečna. 2074 SUKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE ŽIVALI PRODAM JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, bele, grahaste, susex in težke črne, kombinirane za meso in jajca ter enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in večje za dopitanje. Telefon 700-1446. 1979 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možni tudi očiščeni odojki in dostava na dom, domača hrana, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599. š 298 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p SG/l/IZEBECka VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 NA ZANIMIVI LOKACIJI V ARCLINU PRI VOJNIKU, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 NOVOGRADENJ, HIŠ, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2. Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/ DRVA, bukova, dolga v hlodih, mešana, kratko žagana ter po ugodni ceni smrekova, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p BUKOVA drva, metrska ali kratko nažaga-na, z dostavo, prodam. Telefon 041 297-961. 2276 BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p JAVNO PODJETJE, d.0.0. Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 200 kg, možna dostava in svinjske polovice, prodam. Telefon 031 506-383. š 334 BIKCE, simentalce in črno bele, možna dostava in telico simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 031 506-383. š 334 KRAVO simentalko, staro 30 mesecev, težko 560 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 283-075. š 337 SRNASTO kozo, z mladiči ali posamezno, prodam. Telefon 041 235-625. 2307 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 031 559-820. L 208 BIKCA simentalca in kravo s teletom bikcem prodam. Telefon 541-3019, 041 357024. 2308 BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam za 500 EUR. Ivan Zagrušovcem, Zavrh nad Dobrno 36, 3204 Dobrna, telefon (03) 5778-509. 2310 KLANE domače piščance, težke 2 do 3 kg, prodajamo. Telefon 031 776-982. š 342 Do 36 mesecev na osnovi OD, KUPIM PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 KRAVE in telice, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041 653-286. š 197 Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor Zazidljivo parcela 2.051 SI m2, Pristava/Podčetrtek, po 17,50 EUR, prodamo. Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic teps/s HITRO NAROČITE PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali ne-breje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 2053 ZAJCE, različnih pasem, prodam. Telefon 041 232-594. 2220 NEMŠKE ovčarje, stare 10 tednov, prodam. Telefon (03) 5730-898, 031 559-502. 2281 PUJSKE, od 20 do 25 kg, prodam. Telefon 5821-121. 2294 NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ I 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, | 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. EZD > tudi letnik 2010 4~TTj "^s prilogo TV-OKNO! ^^ y a i Vsak petek 48 barvnih sirani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. MEEM Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika SUHO seno in otavo, rinfuza, prodam. Telefon 031 317-714. 2288 RDEČE vino z brajd, neškropljeno, od 10 l naprej, po 0,50 EUR/l, prodam. Telefon 041 793-675. 2297 VINO jurka, neškropljeno, odlična aroma, prodam. Telefon 070 818-005. š 340 NUDIM KOŠNJO sena, velikost 40 a, v Latkovi vasi, nudim. Telefon 5701-656. 2319 PRODAM PE CEUE, UL XIV. dhriiije 14, 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/52130 OO PE MARIBOR, Partizanska 3«, 02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 331 TELIČKO, do 300 EUR, lisasto ali kombinirano mesno pasmo, kupim. Telefon 041 968-562. 2291 LESENE lestve (»lojtre«), 4 m, prodam. Telefon po 20. uri, 031 401-229. 2290 ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj, hladilnik, steklokeramični štedilnik, moško, žensko in otroško kolo in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 2284 TELIČKO, staro 2 meseca, cisterno za gnojevko Creina, 1.700 l, v okvari, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 756-436. 2313 RABLJENE letne gume, 185/60 R15 in avtomobilske strešne nosilce, rabljene preobleke za xsaro, prodam. Telefon 041 963-538. 2324 T SIMPATIČNA in delavna, 38-letna samska ženska z dežele želi prijatelja. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 2311 49-letni premožen moški, prišel iz Nemčije, želi spoznati urejeno žensko do 48 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 2311 PRODAM VINO kraški teran in kraški brinjevec, iz osrčja Krasa, odlične kakovosti, ugodno prodam in dostavim. Telefon 041 614-862. p Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold iinna ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami, v Celju. Telefon 031 375-646. Frizerstvo Zinka Pasarič, s. p., Cankarjeva 21, Šentjur. 295 ZAPOSLIM natakarico ali študentko z delovnimi izkušnjami, v Celju. Telefon 041 708-196. Darko Turnšek, s. p., Opekarniška 15 a, Celje. 2215 CIZEJ, d. o. o., Parižlje 12 a, Braslovče, podjetje za trgovino, instalacije in storitve zaposli: trgovca za prodajo gradbenega materiala, trgovca za prodajo vodovodnega materiala in materiala za centralno ogrevanje, trgovca - poslovodjo. Pogoj: izkušnje v prodaji na tem področju. Kandidati naj pokličejo po telefonu 041 616812, Borut Cizej. n PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje. n UGODNO izvajamo zemeljska dela, izgradnjo dvorišč, rušitvena dela, izdelavo kanalizacijskih sistemov, dobavo zemlje in peska ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2009 Vse je tiho, vse je mirno, tiho si odšel od nas. Pozabili te ne bomo, saj še vedno del si nas. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega brata in strica JAKOBA PLANKA iz Voduc 34 (21. 7. 1926 - 11. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Voduc in Proseniškega, ki so mi kakor koli pomagali in stali ob strani ter ga v času njegove bolezni obiskovali in bodrili. Hvala za sveče in svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Gorice ter moškemu pevskemu zboru s Planine. Hvala gospodu Jevšniku za ganljive besede slovesa in trobentarki Evi za lepo odigrano skladbo. Hvala bratu Ediju Vodebu, ki mi je v najtežjih trenutkih stal ob strani in mi pomagal. Hvala patro-nažni sestri Mojci, na katero sem se lahko kadar koli obrnila. Hvala Franju Vodebu in Oprešnikovima. Prav posebej pa lepa hvala družini Šnek, ki mi je ob vsaki uri in v vsakem trenutku stala ob strani in mi pomagala. Hvala pogrebni službi Zagajšek za spoštljivo organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: nečakinja Majda z družino, sestra Lojzka z Miho, sestra Anica z družino ter ostalo sorodstvo S 341 IZVAJAM kompletne adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Mal-gajeva 20, Celje, telefon 041 826594. 2193 STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229. 2271 STE starejši in osamljeni? Imate hišo, ki je prevelika za vas? Nimate svojcev, ki bi vam pomagali pri vsakdanjih opravilih? Sem mati samohranilka, ki vam v zameno za bivanje nudi pomoč. Sem iz okolice Celja. Telefon 031 811-642. 2295 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. Telefon 041 771-104. M3Grad, d. o. o., Gos-posvetska 3, Celje. 2309 : . radiocelje www.radiocelje.com Ko pošle so vam moči, zaprli trudne ste oči, a čeprav spokojno spite, z nami še naprej živite. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, praprababice, sestre, tete, tašče in botre ANGELE ULAGA roj. Guček iz Velikih Gorelc nad Laškim (20. 5. 1913 - 15. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala tudi dr. Ivačiču, sestri Brigiti in patro-nažni sestri Zaliki za njihovo pomoč v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za opravljen cerkveni obred in obiske na domu v času njene bolezni. Hvala pravnukinji Marjeti za besede slovesa ob odhodu od doma, cerkvenim pevcem z Vrha nad Laškim, govorniku Stanku Seliču, vsem praporščakom in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi in hčerka z družinami L 202 V S P O M I N FRANC KRAŠEK (1. 10. 1932 - 4. 10. 2009) Solza tiho po licu spolzi, ko tebe med nami več ni. Žalujoči: Francka, Slavica in Marjetka z družinama L 201 Celje Poročili so se: Maja GO-RJUP in Matjaž ZDOVC, oba iz Celja, Tamara SVENŠEK iz Zagorja ob Savi in Matej POLC iz Radeč, Polona JER-NEJC in Marko ŠTOK, oba iz Celja. Žalec Poročili so se: Mojca JERAM iz Latkove vasi in Boštjan LESNJAK iz Topol-šice, Maruša VOLARIČ in Miroslav METELKO, oba iz Za-bukovice, Smilja KUKEC iz Žalca in Aljaž NOVAK iz Gotovelj, Marjeta JEŽOV-NIK iz Velike Pirešice in Darko KUNDIH iz Šentjunger-ta, Mateja BERGANT iz Tabora in Marko JEZERNIK iz Silove, Sabina DRNOVŠEK in Jože DORNIK, oba iz Ko-tredeža. Biserno poroko (60 let) sta praznovala zakonca Terezija in Janez GORŠEK iz Pongraca. Mozirje Poročila sta se: Katarina JERAJ in Marko PODLES-NIK, oba s Polzele. Laško Poročili so se: Lucija KREŽE in Tilen KOKALJ, oba iz Zagorja ob Savi, Mateja JAMNIK iz Ljubljane in Simon PETROVIČ iz Borovnice, Maja ŠEŠKO iz Hrastnika in Tomaž UDOVČ z Belove-ga, Nina VUK in Matej HRI-BERŠEK, oba iz Miklavža na Dravskem polju, Suzana GRADIŠNIK iz Lokavca in Elvis KAHTERAN iz Hrastnika, Andreja BAŠIČ in Franci KOS, oba iz Loga, Katja KA-NDUČ iz Slivna in Matej GUNZEK iz Velikih Gorelc, Nina PAVELŠEK iz Radeč in Dejan ZAVRŠNIK iz Gorelc. Šentjur Poročili so se: Betka KOTNIK iz Spodnjega Doli-ča in David KOROŠEC iz Gradišča pri Vojniku, Magdalena PALČNIK in Maksimiljan KOROŠEC, oba s Ponikve. Velenje Zlato poroko (50 let) sta praznovala zakonca Pavla in Božidar GOLOB iz Velenja. Celje Umrli so: Ivanka JAGER iz Celja, 81 let, Marija VIRANT iz Gorice pri Slivnici, 68 let, Slava PREDIČ iz Celja, 90 let, Anton POD-VRATNIK iz Mozirja, 71 let, Herman DRGAJNER iz Štor, 53 let, Ana LONČAR z Go-milskega, 85 let, Marija ARNŠEK iz Drešinje vasi, 87 let, Jurij KUKOVIČ iz Šentjurja, 86 let, Karl KO-LENC z Brega pri Polzeli, 66 let. Mozirje Umrli so: Jožef DOBNIK iz Brezja, 100 let, Marija POZNIČ iz Bočne, 91 let, Vinko PUSTOSLEMŠEK iz Florjana pri Gornjem Gradu, 43 let, Franc UGOVŠEK iz Bočne, 70 let. Ni te več v hiši, ne pred njo, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar! Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta JURIJA KUKOVIČA iz Jakoba 24, Šentjur (19. 4. 1924 - 15. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Vebru in gospe Saški T. Ocvirk za izrečene ganljive besede slovesa ter pevcem iz Jakoba za odpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča sinova Jože in Jani z družinama Spomin je edina luč, ki vedno sveti, je edino sonce, ki vedno greje, spomin je večer. V S P O M I N ROZALIJI KUKOVIČ iz Jakoba 24, Šentjur 28. maja bo minilo tri leta, kar si nas zapustila, spomin nate pa nikoli ne bo zbledel. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni S 339 Odšel si brez velikih besed. Čisto potiho. Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Z A H V A L A Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA CENCA iz Kajuhove ulice 7 v Celju (11. 8. 1935 - 13. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala prim. dr. Andreju Žmavcu za pomoč v času dolgotrajne bolezni. Zahvala tudi patro-nažni službi Celje in Centru za pomoč na domu Celje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Pepiju Giderju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi Velenje Umrli so: Jožefa JAN iz Škal, 94 let, Martina RUDL s Polzele, 80 let, Jožef DENŠA s Prevalij, 60 let, Bogomir BREZNIKAR iz Orle vasi, 63 let, Vincenc ZAZIJAL s Tolstega Vrha, 77 let, Terezija MOHORIČ iz Kamnika, 82 let, Marija AVBERŠEK iz Pake pri Velenju, 76 let, Davorin PO-KRŽNIK iz Plešivca, 44 let. Žalec Umrl je: Edvard FRAS iz Gotovelj, 77 let. Šentjur Umrl je: Jakob PLANKO iz Voduc, 83 let. Laško Umrla sta: Jožefa BOLTA iz Ljubljane, 87 let, Ludvik ŠPES iz Vojnika, 76 let. 2275 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO 19.30 Narodni dom Celje PLANET TUS Spored od 28. 5. do 31. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Spopad Titanov - domišljijski akcijski spektakel 18.35 Iron man 2 - ZF akcija 19.05 Rezervni načrt - romantična komedija 12.00, 21.00, 23.25 Robin Hood - akcijska drama 12.10, 18.45, 21.25, 21.50, 23.59 Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D 11.40, 12.40, 14.00, 15.00, 16.20, 17.10, 18.40, 19.30, 21.00, 23.20 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcijska pustolov. 12.30, 13.00, 15.10, 16.35, 17.50, 20.30, 21.45, 23.10 Beograjski fantom - dokumentarna kriminalna drama 16.40 Shrek za vedno - animirana družinska pustolov. 13.20, 15.40, 18.00, 20.20, 22.40 Shrek za vedno - podnasl. - animirana družinska pustolov. 13.40, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Naj ostane med nami - komična drama 16.45 legenda vsak dan sobota, nedelja petek, sobota PETEK in NEDELJA 19.00 Duhovi Cité Soleila - dokumentarni 21.00 Božji bojevnik - akcijska avantura SOBOTA 16.00 Princesa in žabec - animirana družinska komedija (Niko vabi) 19.00 Božji bojevnik - akcijska avantura 21.00 Duhovi Cité Soleila - dokumentarni PETEK 18.00 Robin Hood - akcijska drama 20.45 Romanca v Rimu - romantična komedija SOBOTA 18.00 Kako izuriti svojega zmaja - animirana avantura 19.30 Romanca v Rimu - romantična komedija 20.00 Robin Hood - akcijska drama NEDELJA 16.00 Kako izuriti svojega zmaja - animirana avantura 18.00 Romanca v Rimu - romantična komedija 20.00 Robin Hood - akcijska drama mjbmtmM.vmrm SOBOTA 20.00 Predobra zame - ameriška romantična komedija NEDELJA 18.00 Igričar - triler PETEK, 28. 5. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika urarjaIvana Krivca 19.00 ŠMOC Laško_ Masivo Agresivo predstavitev alternativnih, har-drock, punk in deathmetal skupin 19.00 Savinova hiša Žalec Vpogled predstavitev 10. številke književne revije 19.00 Center Nova Velenje Zdravilne rastline in njihova pravilna uporaba predavanje Jožeta Majesa Mešani komorni pevski zbor Celje koncert; gostja Jana Kvas z ansamblom 20.00 Hotel Evropa Tanja Žagar 14. kavarniški večer 20.00 Hotel Hum Laško Argentinski kulinarični večer študent Miha Strniša na koncertni harmoniki; plesna šola Flamenco SOBOTA, 29. 5. 19.00 Župnijska cerkev Šmarje pri Jelšah_ Pesem tisočerih zvonov glasbena maša 21.00 Plesni forum Celje nEvROTIKA ponovitev kabareta Mateje Ajdnik Korošec NEDELJA, 30. 5. 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Nedeljski muzejski mozaik oživitev muzejske ulice obrtnikov, kostumirano vodstvo in družinska ustvarjalnica 19.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Večer v atriju gostje MPZAdoramus iz Slovenj Gradca p. v. mag. Barbare Rošer PONEDELJEK, 31. 5. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Življenje z amiši predavanje Andreje Rustja v okviru univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pevski zbori OŠ Žalec zaključni koncert 20.00 Narodni dom Celje 65 let orkestra Akord solisti Kvartet Akord, Mirjana Bo-žičnik, Nataša Krajnc, Mojca Be-denik, Ivo Kovačič, Sebastjan Pod-bregar, Davor Mikulič, APZ Celje p. v. Sonje Čendak Pavlič RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Mohn & Kothgasser, poslikano bidermajersko steklo avtorja Paula von Lichtenberga, do 6. 6.; Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava o delovanju Komornega moškega zbora Celje, do 3. 6.; Celjski magistrat -Besede z balkona, do 30. 9. Otoški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31. 12. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem, do 30. 6. Galerija erotike Račka: razstava Boštjana Plesničarja: Samotni jezdec, do 6. 6. Fotosalon Celje: Celje, kot ga vidijo ptice, razstava fotografij Bojana Plevča-ka, do 31. 5. Galerija Nika Ignjatiča Celje: Matej Čepin: Kraljestvo, do 12. 6. Likovni salon Celje: razstava Tala Ad-lerja, umetnika iz Izraela, do 20. 6. Galerija Elektra Celje: razstava fotografij članov fotosekcije Elektra Celje na temo Pomlad, do 29. 5. Galerija Mercator centra Celje: likovna dela članov likovne sekcije KPD Svoboda Celje, do 15. 6. Upravna zgradba tovarne Etol Škof-ja vas: razstava likovnih del olja na platno Jelke Gorenak, do 30. 6. Galerija Železarskega muzeja Štore: Ferrum urbanum, razstava fotografij Jureta Kravanje, do 20. 6. Avla Mestne občine Velenje: olja na platnu Antona Hermana, do 17. 6. Razstavišče Gorenje Velenje: razstava slik Maria Mahniča, do 12. 6. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava stolov arhitekta in profesorja Janeza Suhadolca, do 10. 6. Razstavišče Barbara Velenje: Janez Suhadolc: Pasteli, do 10. 6. Knjižnica Laško: Razstava iz zbirk rezbarskih del, kamnov in fosilov Frančka Kneza ter fotografij Jožeta Zupana, do 30. 5. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Likovnega društva Laško z naslovom Ujemi trenutek, do 30. 6. Slovensko-bavarska hiša Podsre- da: Golo kosilo: Likovna dela Tomaža Milača, do 31. 5.; Fotografska razstava od Donačke do Bohorja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8. Grad Podsreda: razstava Ilustracije Žarka Vrezca, do 30. 5. Dvorec Strmol Rogatec: Skrito razkrito: razstava starinskega spodnjega perila, do 24. 6. Kulturni dom Slov. Konjice: Iskanja 2009: razstava slikarskih del, nastalih na VII. gledališko-likovni koloniji, do 5. 6. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški rryz cefck! rrilefllnsKl center Petek od 12. do 16. ure, Mestni park Celje: Kreativno v parku 09; kreativne delavnice, športne igre, nagradne igre, info stojnica Torek ob 19. uri: Mali deževnik Dubi; projekcija filma in fotografska razstava s fotografijami z raziskovalnega popotovanja v okviru projekta Mali deževnik ob Savinji, ki ga izvaja Društvo tabornikov Rod II. grupe odredov Celje. fnovite Cigorace — industrijska dediščina pred nami V Kulturni info točki PORTA B KIT na Linhartovi ulici 18 v Celju bo to soboto otvoritev razstave Cigonce - industrijska dediščina pred nami. Glavni namen razstave je opozoriti ljudi na bogato industrijsko dediščino, dediščino lokalnega pomena Ljubeč- min1strstvo za šolstvo in Sport urad za mladino V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18odprli Kulturno infoto&o-KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. Vsak mescc organiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine. Kulturno info to&a je odprta (vstop prost): - pon, tor, čet pet: 8.00-14.00 h - sreda: 12.00-18.00 h - sobota: 10.00-12.00 h (občasno) Kontakt: tel. št 03 194 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.portab.si postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Petek ob 20. uri, občinsko dvorišče v Laškem: koncerti zasedb Polska mal-ca, Anaeroba, 3Tone Tamas, Septic Scum, In the Crossfire; »fire performance«, projekcije preteklih dogodkov, vizualizacije, tekmovanje v pitju »šnop- DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 ne. Predstaviti želijo Opekarno Ljubeč-na, še posebej »cigonce« - poljske opekarne, kjer so izdelovali zidno in strešno opeko, s katero so pozidali Celje in širšo okolico. Po zaključeni razstavi o »cigoncah« bodo 26. junija odprli razstavo Obnova Trebežnikove domačije - primer celostne obnove. rL K ANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 30. maja, na Kucler, Monte Cuz-zer, 1.462 m. Z naročenim avtobusom se ob 5.00 odpravimo s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti v Celju. Sobota od 10. ure, Športni park Šentjur: XIII. športne igre; turnirji v košarki, nogometu, tenisu, namiznem tenisu, balinanju, badmintonu in party trialton. Ponedeljek ob 19. uri v P2 (Športni park Šentjur): Letalska medicina; predavanja na temo jadralnega padalstva. Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petek 15.0017.00 in sobota 9.00-11.00 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka KEMIISKA PRVINA LEDENA GORANA GRENLANDIJI SHARON STONE SVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) ZNAČAJ NEKDANJI FRANCOSKI POLITIK [PAUL] UMA THURMAN ŽENSKA, KI KOGA TOŽI MELODIČNI OKRASEK, TRILČEK RUMENA GLINA, ILOVICA 21 12 VRTEČI SE DEL MOTORJA SKA KOZA VALENTINO ROSSI NASEUE V ZGORNJI POLJANSKI DOLINI 22 FRANCOSKI IGRALEC (JEAN) 19 IZRAELSKI DIRIGENT VOLKOV POSODA ALKIMISTOV LIDIJA OSTERC KRATEK POŽIREK RIBIŠKA MREŽA 16 NEKD. HRV. NOGOMET. VRATAR (VLADIMIR) JEZA, BES PESNICA MUSER TKANINA IZ SVILENE PREJE IZRASTEK NA GLAVI FRANCOSKI ARHTTEKT (HENRI) 17 POMANJKLJIVO IZLOČANJE ŽOLČA NOTNI ČRTALNIK SMUČIŠČE NAD ZRECAMI ZAPORNICA 18 ZNAČILNA ANGLEŠKA PIVNICA KIRURŠKI RAZPIRAC 25 27 STARA JAPONSKA PRESTOLNICA 11 ORIGINAL. IME ZA AVSTRIJ. MESTO GRADEC PRESTOLNICA ŠVICE ATOL V OTOČJU TUAMOTU IT. IGRALKA MIRANDA DAN. JEZIKOSLOVEC (RASMUS K.) 23 NAJDALJŠA SL. REKA DESNI PRITOK Z. MORAVĚ_ 3 29 ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN POGON NA DIVJAD ANITA UčINA RIBIŠKA VRVICA IZ UMETNE SNOVI NOBELU IUZIA MOČNO RAZVEJANA LESNATA RASTLINA NEODLOČEN IZID ŠAHOVSKE IGRE JEZERO OGNJE-NIŠKEGA POREKLA NAJVEČJE ŠTEVILO PRI STARIH GRKIH 28 14 ADA ŠKERL PESNICA BUDAU ROWAN ATKINSON MAH GRŠKIH BOGOV IME DVEH GRŠKIH POVELJNIKOV PRED TROJO 20 HRVAŠKI ROKO-METAŠ BAUČ ŠARA, NAVLAKA METRIČNI CIKLUS V INDIJSKI GLASBI VŠIT OKRASEK NA OBLEKI, NAŠITEK DRAG KAMEN, MODER KORUND 26 30 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč iz Celja 2. nagrada: vstopnica za 3-urni vstop v Deželo savn Term Dobrna (petek, sobota, nedelja ali praznik) 3.-5. nagrada: darilni bon za čestitko v programu Radia Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 3. junija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 21. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 39 Vodoravno: SVINDAL, KARIERA, ARANŽER, ADO, FS, ANNA, MA, KRI, AKOV, SPEAKER, STRELKA, LONG, SEKT, TRIER, ALDO, TKON, ANTE, DAR, KEATON, FATA, KVINAR, ASANA, EL, ODCEP, UTVARA, BEK, IB, TMEZA, AR, TRTAR, TIROL, GEORGE, AGORA, CLOONEY, AB, KAI, EU, IKT, ALK, ANGOLA, RYAN, TAJNIK, INRI, SC, TOT Geslo: Igralci v filmu V zraku. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč iz Celja, prejme: Danica Zore, Slatno 22, 1431 Dol pri Hrastniku. OVEN Ona: Nepričakovan obisk vas bo spravil iz ravnotežja, a boste kmalu spet začutili trdna tla pod nogami. Uspeli boste prepričati partnerja, kar bo tudi prvi korak do končnega uspeha, ki bo vsekakor prišel. On: Spet se bosta prebudili vaši spretnost ter prilagodljivost in uspeli boste na področju, kjer ste bili še pred kratkim popolni začetnik. Saj je že skrajni čas, da vam uspe vsaj v eni stvari, ki ste se je lotili. Ona: Prišel bo odgovor na vaše vprašanje, a ne bo ravno takšen, kot ste pričakovali. Vseeno je vredno poskusiti, saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar raje kar pozabite. On: Pred vami je naporen teden, a boste v delu celo uživali, ponudila pa se vam bo tudi nepričakovana priložnost, da izboljšate svoje finance. Tako se bodo začele zadeve končno postavljati na pravo mesto. I^I^IM-WmI Ona: Včasih se obnašate kot bi bili edini na svetu. Ali vas doslej življenje res ni še ničesar naučilo? Ne delajte daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veste, kako se bo vse skupaj izteklo. On: Bližajo se trenutki, ko boste do vratu v delu, a na nek način vam bo to tudi všeč, saj boste lahko končno dokazali svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran je, da bo trpela ljubezenska plat življenja. EHZZ Ona: Nekdo vas bo spomnil na obljubo, ki ste jo že skoraj pozabili. Samo od vas je odvisno, ali mu boste ustregli, a ne bi bilo pametno, če bi ga razočarali. Posledice bi lahko bile zelo boleče. On: Po nekaj dnevih malo hladnejših pogledov partnerke se vam bodo začeli odnosi korenito izboljševati. To bo zlasti vaša zasluga, saj boste dognali, da je včasih bolje napako priznati, kot jo trmasto zanikati. DVOJČKA ft* ■ STRELEC & Ona: Prizadeli boste partnerja, a se mu boste že naslednji hip več kot prijetno oddolžili. Je že tako, da je življenje polno tako slabih kot tudi dobrih trenutkov. On: Nekdo vam bo naredil precej sivih las, a tudi vi mu ne boste ostali dolžni. Vse se lahko sprevrže v pravo vojno, zato previdno. Ne pozabite na sestanek, ki vam lahko prinese precej koristi. Ona: Partner vas sicer ljubi, toda vaše muhasto obnašanje lahko kljub temu pokoplje tisto, kar sta tako dolgo gradila. Zato se nikar ne igrajte s srečo in pokažite mu, da ga imate tudi vi radi. On: Situacija bo navidez brezizhodna, a ne bo tako hudo, kot bo videti na prvi pogled. Pomagala vam bo oseba, od katere tega res ne boste pričakovali, zato bo vse skupaj še lepše. POMOC: ALANIBIK-posoda alkimistov, GRENADIN-tkanina iz svilene preje, LABROUSTE-francoski arhitekt (Henri), NOSEAN-sodalitu podoben mineral 2. nagrado, vstopnico za 3-urni vstop v Deželo savn Term Dobrna (petek, sobota, nedelja ali praznik), prejme: Ana Golič, Latkova vas 264, 3312 Prebold. 3.-5. nagrado, darilni bon za čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Damijan Golež, Cerovec 26, 3240 Šmarje pri Jelšah; Tončka Kenda, Lahomšek 4, 3270 Laško in Martin Šalej, Pod kostanji 18, 3000 Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Ta hip potrebujete predvsem mirnost in zbranost, saj ste pred izredno pomembno nalogo v življenju. Zberite vse moči in naredite tisto, kar od vas tudi pričakujejo. Odlašanje bi vas lahko drago stalo. On: Kljub neuspehu boste dobre volje, saj boste ugotovili, da je poraz včasih prav dobrodošel. Prijateljica ni tako slaba, kot mislite, poleg tega pa ima še neko drugo dobro lastnost: je prav izjemna ljubimka! DEVICA Ona: Naredili boste odločilni korak pri uresničevanju ljubezenskih načrtov z osebo, ki jo že dalj časa skrivaj opazujete. Tokrat bo to zadetek v črno, zato se vam obeta prav prijetno doživetje. On: Kako si zamišljate partnerkino zvestoba, ko pa dobro veste, da ji svoje enostavno ne morete zagotoviti. Prijetna znanka vam bo všeč že na prvi pogled, kasneje bo sledilo še vse kaj drugega ... Ona: Prepir s prijateljem bo odkril marsikaj, saj boste izvedeli stvari, ki vam jih sicer ne bi nihče povedal. Zamislite se malce in spoznali boste, da vas prijatelji ne cenijo toliko kot mislite. On: Pustite času čas in se ne ubadajte z nepotrebnim premišljevanjem. Raje se posvetite konkretnim dejanjem, ki bodo prinesla tudi konkretne rezultate. Za kaj takšnega je več kot ugodno obdobje. KOZOROG Ona: Oseba, ki jo že dolgo skrivoma opazujete, bo končno pokazala zanimanje za vaše osvajanje. Ne stojte križem rok, ampak zagrabite priložnost, ki se bo ponudila. Pred vami je noro doživetje. On: Nekdo vas bo povabil na praznovanje, a ne smete pričakovati preveč, saj boste odšli razočarani. Bodite previdni, nekdo vam že dolgo pripravlja nekaj zelo podlega. A kdor drugemu jamo koplje . l'.'.V'M MMI Ona: Povečali boste krog prijateljev, kar vas bo spet popeljalo na pota stalnega žuriranja. Pazite, da vas preveč ne zanese, saj bo vrnitev v stare tokove težka in nadvse neprijetna. On: V nevarnosti ste, saj vam lahko prijatelji hudo škodujejo, ker ste se toliko časa obnašali do njih skrajno brezobzirno. Seveda vam bodo dali še zadnjo možnost, ki jo le izkoristite, saj bo kasneje prepozno. Ona: Preprečili boste namero poslovnega konkurenta inpri-dobili kar precej časa, da uredite zadeve tako, kot želite. Finančno boste sicer še malce v zaostanku, a so na vidiku veliko boljši časi. On: S partnerko bosta končno sedla in razčistila nesoglasja, ki so zadnje čase že pošteno načenjala vajin odnos. Vedite, da sta zaupanje in odkritosrčen pogovor pravi temelj za vajino prihodnost. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 Ko/WtÇrllA' ftXťtlV. RUMENA STRAN i t K (L K Neusklajeni »Drugič se bova morali prej dogovoriti, kaj bova oblekli,« je verjetno mislila direktorica Fit medie mag. Vanesa Čanji (levo), ko je zagledala Bredo Obrez Preskar, izvršno direktorico Celjskega sejma. Župan Bojan Šrot se očitno z »ženskimi« problemi ne obremenjuje ... Foto: NATAŠA MULLER Prijatelji za vedno Če imate težave z vidom: na priponkah, ki jih je velenjski župan Srečko Meh pred kratkim delil v Šoštanju, piše »Velenje - mesto, ki se ne sramuje Šoštanja«. Očitno priponke pomenijo, da ne bo dimne, pardon parne zavese na Velenjskem jezeru, ki bi skrila dimnike v Šoštanju. Čeprav ne vemo točno, zakaj je priponke delil velenjski župan. Deljenje bi bolj »gepiralo« podžupanu Mihaelu Letonjetu, ki je podal pobudo o postavljanju zaves. Foto: SHERPA Piramidni par Sicer ne vemo, če je andraški župnik Janez Furman že takrat, ko je odgovarjal v oddaji Piramida, voditeljico Eriko Žnidaršič nagovoril, da je prevzela voditeljstvo v eni od »župni-kovih seans« v Andražu nad Polzelo. Vsekakor je Žnidaršičeva prišla, še »trknila« sta s Furmanom. Ne vemo niti, zakaj se Erika bolj čudno drži: zaradi vina, vremena ali družbe? Foto: TT Simonitijevih osem križev Pred dnevi je Peter Simoniti (desno), znani celjski ljubiteljski igralec in režiser ter »dedek Mraz«, ki je več desetletij razveseljeval otroke v celjskih in okoliških vrtcih in šolah, dopolnil 80 let. Del praznovanj je že za njim, nekaj jih bo še sledilo. Želimo mu, da bi mu zdravje še dolgo služilo in da bi dočakal še mnogo let. Na sliki ob njem Srečko Maček in Dragiša Djordjević, sodelavca iz Ljubiteljskega gledališča Teharje. Foto: NATAŠA MULLER Dvakrat zaljubljena Lemberžanka »Veš, Pepi, za svoje domače kraje bi >magari< vlekla bika v turn ljubljanske stolnice,« pravi županu Šmarja pri Jelšah Jožetu Čakšu uspešna Lemberžanka na delu v ljubljanski Narodni galeriji Mar-ja Lorenčak Kiker. Loren-čakova, ki pripravlja odmevne velike razstave, je v domače kraje tako zaljubljena, da je lani dahnila poročni »da« v takrat še ne povsem urejenem lemberškem rotovžu. Foto: GrupA Za ograjo Po uspešni premierni predstavi avtorskega muzikala Mesto cvetja v mesecu aprilu so na II. OŠ Celje mesec kasneje izpeljali še en kulturno odmeven dogodek. Minuli petek so v Celjskem domu pripravili koncert, na katerem so zbirali sredstva za ograjo pri šoli. Svoje učence in šolski objekt želijo zavarovati pred nevarnostmi, ki prežijo na njih. S koncertom, donaci-jami in srečelovom so uspeli zbrati približno 75 odstotkov potrebnih sredstev za ograjo. Če bo manjkajoči znesek primaknila občina, bi lahko ograjo postavili že med poletnimi počitnicami. V nasprotnem primeru bodo na šoli z zbiranjem sredstev nadaljevali jeseni. Foto: NATAŠA MULLER Ravnatelj II. OŠ Celje Igor Topole še danes hodi naokrog nasmejan do ušes zaradi uspešno izpeljanega dobrodelnega koncerta. Okoli sto nastopajočih, med njimi je bila tudi Damjana Golavšek (na levi), je pričaralo nepozaben kulturni večer, na katerem je nadvse uživala tudi učiteljica na »šlandru« Metka Manfreda (desno).