"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČ? ČITATELJE
Olficial Organ Yugo«lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zve*«
GLASILO PROSVETNE MATICE
J« S* Jjm
*iaM	«.	at »s past stil« at CMaa«a.
Zmago fašistom v Španiji omogočajo demokratične sile
KRAMARSKA VLOGA ANGLEŠKE TORIJSKE VLADE— LAŽNJIVA NEVTRALNOST POMOČ VSEM SOVRAŽNIKOM ŠPANSKE REPUBLIKE. BOJ MED "ŠTIRIMI" ZA PLENJENJE V ŠPANIJI
i
Španija je bila izdana v Londonu te prvi dan civilne vojne. Pričela •« je pred ena in tridesetimi meseci.
Anglija ni hotela, da zmaga ustavna republikanska vlada, ki je dobila pri volitvah večino. Zato je predlagala "nevtralnost" v španskem konfliktu. Vse dežele so se odzvale, med njimi tudi Italija, Nemčija in Portugalska, ki so pomagale španskim fašistom od prvega dne civilne vojne in ie p redno se je pričela.
Zed. države so takoj nasedle angleškemu predlogu sa «e-vmešavanje v špansko civilno vojno in s tem nehote pomagale fašizmu v Španiji in Mussolinijevi-Hitlerjevi intervenciji.........
Katalonija je padla po zaslugi "nevtralnoati" demokratičnih veleail — Anglije, Francije in Zedinjenih držav.
Španska republika je imela neprilike od vsega začetka. Podedovala je deželo, ki ni bila v kaosu, kot je bila Rusiji po strmoglavijenju carizma. Podedovala je nedotaknjeno armado, j kakršna je bila pod kraljem Alfonzom, čistke v takih armadah so nemogoče, razen v civilni vojni. V tem slučaju so jo pričeli fašisti, v drugem bi jo zanetili republikanci. Recimo, da bi Leon Blum v Franciji, ko je prevzel vlado, nadomestil reakcionarne generale s socalisti in komunisti. V hiou bi bila vsa Francija v civilni vojni in armada — ali vsaj vse poveljništvo armade, bi bilo na protivladni strani. Saj še celo sovjetska Rusija ni bila v stanju vzgojiti zanesljivih poveljnikov, čeprav so bili vsi imenovani od boljševiško vlade. Kajti sovjetska Rusija ni podedovala nikake armade. Novo je začel organizirati šele vojni komisar Leon Trocki.
Angleški toriji nočejo delavske Francije, ne delavske Španije, ne sovjetske vlade v Rusiji. Igrajo s časom in računajo, da se jim svet polagoma spet zakotali pred njihove imperialistične noge.
Španska republika bi zmagala v prvih dveh mesecih civilne vojne, če jI ne bi preprečila dovoz municije in drugih potrebščin "nevtralnost**, ki je dobila svoj hinavski izraz v "odboru za nevmešavanje v Španijo'*.
London je zmerom igral na zmago generala Franca; Mussoliniju in Hitlerju je prepustil vojno posredovanje, sam je ostal "nevtralen". Zdaj pa hoče London ukaniti osišče Rim-Berlin s pridobitvijo fašistične Španije pod svoj vpliv. Denar ji ponuja, in z denarjem se lahko marsikaj kupi.
Francija caplja, kot običajno, za Chamberlainom. Zanjo je to kvarno, a si ne upa stopiti na svoje noge.
Tudi, ako je civilna vojna v Španiji jutri končana, ni še kcnčana. Kajti izrabljali so jo — vsaka v svoj prid — štiri, oziroma kar pet evropskih velesil. Izgleda, da je za enkrat zmagala Anglija. A le izgleda. Kajti Hitler in Mussolini ne bosta dopustila svojih po t roško v v krvi in blagu v Španiji izbrisanju tjavendan. V vojno sta se spustila, ker pričakujeta koristi od nje.	'
Zelo možno je, da ko vojna v Španiji konča, se prično novi zakulisni in odprti manevri — med Nemčijo in Italijo na eni in Anglijo in Francijo na drugi strani. Kajti z zmago generala Franca vprašanje Španije med temi štirimi velesilami ne bo še rešeno.
Španija je žrtev imperializma, žrtev reakcije in klerika-lizma.
Španija bo še dolgo trpela — po zaslugi onih držav, ki na jeziku povdarjajo demokracijo, a v resnici zasledujejo le vele-kapitalističste interese.
Vzlic temu bo špansko ljudstvo zmagalo, kar je dokazalo s svojo vztrajnostjo v civilni vojni. Boriti se 31 mesecev proti tolikšni premoči — proti Italiji in Nemčiji ob enem, je čudež, in ta čudež ob enem pojasnuje, čemu je španskemu ljudstvu odločena lepša bodočnost vzlic Mussolinijevim-Hitlerjevim zmagam. Mussolini in Hitler sta denar svojih dežel m kri svojih vojakov — in to tudi po mnenju suigleške torijske vlade, v Španiji zelo slabo investirala.
-----— "" CHICAGO. ILL. IS. FEBRUARJA (F.bru«ry 15). 193» P.MI^k.	„o7L	A...	LETO-VOL. XXXIV.
KARDINALSKEGA ZBORA V CVETJU
Več "božjega duha" v ameriško vlado!
Katoliška univerza v Washingtonu, D. £'., je sklenila pričeti r spomin na pokojnega papeža Pija VI. 9 kampanjo proti brezbozništvu in ua več božjemu navdahnjen ja v vladi.
Ta cerkev ima v Zed. državah tri kardinale, 16 nadškofov, 112 škofov in 32,668 duhovnikov. Poleg teh ima tisoče redovnic in več tisoč lajikov v svoji službi. Poseduje imovino, ki znana stotine milijonov dolarjev.
J paipeževo blagajno prispeva več vsako leto kot katoličani katerekidi druge države na svetu.
To ie ogromna organizacija, katera pravi♦ du ima v svojem varstvu nad 21 milijonov katoličanov v tej deželi.
S svojim geslom♦ "Zahtevamo več Ho ga r tla* dir s svoio propagando proti ateizmu, se ta cerkev v resnici bori IVE za krščanstvo, ampak za povečanje svojih privilegijev in za ohranitev izkori-šče val nega sistema v prid onih, ki to cerkev podpirajo, zato ker je to njim, ne samo cerkvenim pre!atom v korist. Krščanstvo je eno. To, kar katoliška cerkev v Zed. državah podpira, ni krščanstvo,, ampak pekel socialnih krivic.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA l.\ PO SVETI
NAGAJANJE JE
POSLEDICA
KRIZE
Roosevelt in člani njegovega kabineta so v skrbeh, ker jim njih lastna stranka nagaja na vseh koncih in krajih. Večmo ima v zbornici poslancev in v senatu — veliko večino, vzlic temu pa U večina ne drži s predsednikom nego s stranko, ki je nasprotna nevv dealu.
Ta strankarska spaka demokratov je posledica krize in nerazsodnosti ljudstva, ki jo iz-rahljajo v svoje namene razni privatni interesi.
V krizah se vedno dogaja, da ljudje najrajše planejo po onih, ki jim hočejo koristiti. Socialistični agitatorji to razumejo iz težkih izkušenj. Najbolj bedni delavci običajno najbolj zabavljajo proti onim, ki jim žele pomagati, ki jih hočejo izvleči iz mizerije. Zato še vedno velja, da je ignoranca največji sovražnik človeka.
TEKMA MED KANDIDATI ZA NOVEGA PAPEŽA JE ZGOLJ POLITIČNEGA ZNAČAJA
MUSSOLINI IN HITLER ZAHTEVATA NA STO-LICI SV. PETRA SVOJEGA ČLOVEKA.—SLUŽBA PAPE2A ZDAJ SAMO PRIVILEGIJ ITALIJANOV. NEITALIJANI V VELIKI MANJŠINI
13 I
Vsi židje v Italiji morajo
vladi v čimkrajšem času navesti, koliko in kakšna je njihova imovina. Ker je Židov v Italiji jako malo, si bo Mitasolrni z njihovim premoženjem slabo opomogel. Hitler je imel v tem oziru več sreče. Zanimivo je, da je italijanska nada dala Zidom pravico svojo imovino podariti v teku 180 dni ljudem, ki niso židovskega pokolenja.
Volilna kampanja v Chicagu
je bombastična, toda brez pravega zanimanja med volilci. Glavni županski kandidat je sedanji župan Kelly. Izgleda, da ga podpira tudi nestrankarski politični odbor CIO, in celo komunistom dnevnik Dafty Record, četudi so ga ie do pred dobrim letom zmerjali z morilcem. Njega so si izbrali za manjše zlo, ker pravijo, da bi bil demokrat Courtney, ki tudi kandidira za župana, še slabši. Republikanci imajo za primarne volitve dva županska kandidata; nekdanjega župana Wm. H. Thompsona in Greena. Vsi Štirje si očitajo na shodih drug drugemu toliko zločesti, da če hoče volilec vsem verjeti, mu ne kaže drugega kakor ostati doma. De'avstvo je brez kandidata. To je zasluga detin-stva in detinskega levičarstva v delavskem gibanju. Kellyjevi kampanjski managerji zatrjujejo, da je ogromna večina od-
bornikov unij v Chicagu zanj. Torej napredujemo.
Fašistični vrhovni svet je izrekel sata 1 je nad smrtjo papeža Pija XI. in izjavil, da je največja zasluga pokojnega svete-ga očeta sklenitev pogodbe z Mussolintoem, katera omogoča složno delovanje cerkve in države v korist ljudstva fašistične Italije.
V nemško past v Berlinu je bil nedavno povabljen francoski vnanji minister Georgcs Bonnet, da se s Hitlerjevim ministrom sličnega portfelja domeni, kako bi Francija lahko Nemčiji najboljše pomagala v -obojestransko kori.<" rešiti zavozlane evropske ipro-bleme.
Homer Martin baje paktira z AFL, da bi svoj del unije avtnih delavcev odcepil od CIO in jih dal v področje Greenovi federaciji. Menijo, da le s pomočjo AFL bo mogel vztrajati v boju s CIO. Samostojno bi propadel.
Kdo ima večino v UAW? Homer Martin trdi, da jih je približno dve tretjini na njegovi strani. Večina eksekutive UAW pa zastavlja javnosti, da nima Martin niti 10% članov. Ako se ne bi posluževali njcffovi ljudje nasilnosti, in bi članstvo lahko svobodno sklepalo, bi javnost zlahka uvidela, da je ogromna večina proti
Brat Jožeta Kosaka umrl
Iz Ljub!*jan<> poročajo, da je preminul eden najstarejših alo-vehikih tiskarskih delavcev, 71-letni Lojze Košak. Lani so mu priredili ljubljanski tiskar-ni«ki delavci veliko slavje.
Lojze Košak je brat našega znanega stavca Jožeta Koftaka, ki je zdaj uposlen v tiakarni Adria in se večinoma ipeča s stavljenjem Proletarca.
Sestri Plut nostopita 11. marca
V soboto 11. marca nastopita v koncertnem de\i sporeda na priredbi kluba št. 1 JSZ v dvorani SNPJ, Chicago, poleg Detroitčanov tudi sestri Pluth. Angeline bo zapela "Rdeči sa? rafart", Josephine pa jo bo spremljala na harmoniko.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Dolgovi Jugoslaviji
Jugoslavija prodaja - predvsem živila in surovine, toda večinoma deželam, ki teiico plačujejo. Tako ji je bik koncem prošlega leta Italija dolžna nad 48 milijonov dinarjev, Nemčija 25 milijonov, Bolgarija blizu 2 milijona, Poljaka nad 3 milijone, Turčija 18 milijonov dinarjev itd.
Brazilija v stiskah
Sedanja vlada Brazilije bi rada bila osionjena 100-odstotno ob USA. Nemčija pa se ji ponuja za dober trg. Veliko kave potrebuje, Brazilija pa jo ima na razpolago. Tako si Nemčija pridobiva trg za trgom. V zameno ima zmerom dobro blaigo — in to cenejše, kot ga prodajajo Zed. države.
Svetovno časopisje je te dni polno poročil in člankov o tmr-ti papeža Pija XI. in o tekmecih, ki hočejo postati njegovi nasledniki. Kardinalski zbor se zbere za volitve koncem tega meseca v Rimu.
Važnost papeža
Važnost papeža rimsko-*ka-toliške cerkve je v tem, ker mu je cerkev le sredstvo za politično delovanje. Do časov Leona XIII. je bila sveta rimska cerkev tudi posvetna država. V vojni za zedinjenje Italije je bil papežu vzet zadnji del njegove Italije. Najbolj ga je bolelo, ker je cerkev izgubila tudi svoje "večno mesto" Rim in s tem nehala biti država. V protest proti temu ropu se je papež proglasil za "vatikanskega jetnika" in bil je zvest tej tradiciji vsak papež do Pija XI. Ta je pred nekaj leti sklenil z Mussolinijem mirovno pogodbo in s tem je sveti oče nehal biti jetnik v "večnem mestu". Papež Rima kajpada ni dobil nazaj, a Mussolini, ki je takoj po svojem vstopu v vlado vedel, da ne bo uspel brez sodelovanja cerkve, je »ponudil Piju XI. nekaj akrov zemlje, na katerih so vatikanska poslopja, za "neodvisno državo". Vrh tega mu je dal mnogo milijonov lir "vojne odškodnine", priznal katoliško cerkev za državno in vpisal duhovnike v župnijah za državne uslužbence, s privilegijem do državnih pokojnin in do drugih ugodnosti, ki jih imajo le višji državni uslužbenci.
"Proletarec" ni vsakemu či-tatelju všeč. a vsakdo, ki zna misliti, mora priznati, da je to res list za MISLECE čitatelje.
NAJBOLJŠE
MERILO
AKTIVNOSTI
Na 5. strani priobčujemo seznam priredb, ki jih aranžirajo klubi JSZ, konferenčne organizacije društev in klubov Prosvetne matice, ter druge skupine, ki delujejo v področju našega gibanja.
Ako v tej ali oni naselbini ni kluba JSZ, se naj aedinijo med seboj naročniki "Proletarca** v s vrbo prireditve v korist tega lista. In še boljše pa, če ustanove klub JSZ.
Ce hočemo beležiti napredovanje, moramo delati sa napredek. Sam od tebe nikoli ne pride.
^	■• ■	—— ■ • ■	■ -	-	i' 1 ■■ ■ i	n, i n i ■	11 . . j i., .i..	/j i ■ ■ " J - ** ■ " *1 ■
"Čistke" v ameriških političnih strankah in unijah
Boj v avtni uniji je nastal radi Msrtinove zahteve, da se iztrebi iz vodstva posameznih lokalov in iz eksekutive "komuniste"; dalje vsled zahteve slednjih, da se odslovi iz uradov pristaše bivšega tajnika komunistične stranke Jay Love-stona. Ta berba je zdaj tako razplamtena, da se korporaci-je z unijo UAW nočejo več pogajati — med njimi General Motors, dokler ne bo delavstvo rešilo medsebojnega spora.
Homer Martin, kakor smo v tem listu že poudarjali, je po našem mnenju nesposoben voditelj in s svojo čistko sam počne to, kar očita komunistom.
A čezdalje bolj se v trezno-
mislecih delavskih krogih mno-že zahteve, da se naj komunisti poboljšajo še toliko, Va tudi zavratno ne bodo vrtali od znotraj, ker so uvideli, da se jim odprto sitnarenje in rasdi* ranje ni posrečilo. "Nihče vam ne zaupa, torej ravnajte so po tem in si najprvo pridobite aa-upanje • pošteno, odkrito taktiko*', jim svetujejo oni, ki se sa resnično solidarnost.
Is unije učiteljev v New Yor-ku je izstopilo nekaj promi-nentnih članov v protest ptoti izrabljanju . unije . v namene Browderjeve stranke. Ta boj v nji se vrši že poldrugo leto. Seveda, uniji v škodo. Člani kom. stranke dobe navodilo: "Taka
je zdaj strankina 'linija*, ravnajte te po nji točno in disciplinirano.**
Člani se ravnajo, a nekomu -nisti kmalu zasumijo, da nekaj ni v redu, in posledica je de-moralizacija. Unija učiteljev in unija avtnih delavcev je v razkroju vsled zunanjih vplivov.
V Farmarski-delavski stranki v Minneeoti izključujejo komuniste, katere dolie, da »o ji napravili posebno v zadnjem volilnem boju ogromno škodo. ....Celo unija premogarjev noče iz svojih določb črtati točke, da komunisti ne smejo biti njeni člani, dasi jo »daj ne iavaja. A lahko jo uveljavi kadarkoli
se bo Lewisu zdelo vredno. Progresivna stranka v Wisconsinu se boji komunističnih "indorsi-ranj** in njihove agitacije ko hudič križa, enako tudi Ameriška delavska stranka v New Yorku, ki ima določbo, da ne more biti njen član nihče, ki je že član kake druge politične stranke. Komunisti lahko demokraciji resnično , koristijo, ako spremene svojo taktiko v toliko — saj so je navajeni pramen ja vati — da jih ne bo nihče sumil sa vratnih namenov. Naj jasno povedo kaj žele, kaj nameravajo, in da se ne bodo posluževali pri svojem delu "vrtanja**, ampak poštene demokratične taktike.
.Lire morala cerkev vrniti
Javna tajnost je, da je morala sveta rimska cerkev Mus-sotfniju lire vrniti v obliki nakupa vojnih bondov v času italijanskega vpada v Etiopijo. Vrh tega je morala cerkev pomagati Mu.-^oliniju tudi moralno. In res, kardinal za kardinalom se je oglasil z zahtevo, da je Italija upravičena najti sebi mesto na so-lncu, kakor ga imajo druge velike, vredne dežele . . .
Inace pa se je pokojni papež oglašal za apostola miru. V' Italiji so ga imenovali tudi "papeža ^ave", ker je končal stari teoretični boj med cerkvijo in Italijo zaradi vprašanja po-
svetne oblasti. V pogodbi z njim je Mussolini največ pridobil, ker mu je cerkev pomagala utrjevati fašizem sebi v škodo.
Nov spor s cerkvijo
Ko so po par letih v Vatikanu .spoznali, da Mussolini cerkev izrablja le toliko časa dokler mu je v enem ali drugem namenu potrebna, so se napravili užaljenim ip ga kritizirali, da hoče mladino le zase, da ne .sodeluje s cerkvijo toliko kot bi bilo Za ljudstvo potrebno, in slične stvari. A "duče" je s cerkvijo dosegel svoj namen in je zdaj on njen boss, pa če kardinalski zbor to prizna ali ne. Zdaj mu mora pomagati, hoče ali ne, ker mu v njegovi propagandi v Italiji ni več potrebna.
Kdo bo novi papež
Včasi je imela Avstno-Ogr-pravico vložiti veto proti novo izvoljenemu papežu in če je prišel iz Dunaja ukaz, da mu novi "sveti oče" ni pogodu, je moral izvoljenec odložiti pa-peiko čast še pred no je postal papež. Pravico vetirati izvolitev papeža je imela tudi Španija. Kardinalski zbor je potem ta privilegij odpravil, a vendar sta tu dve državi, ki ga imata: Italija in Nemčija.
Časopisje v Italiji in Nemčiji poudarja, da mora biti novi papež bolj dostopen razumevanju novega presnavljanja človeške družbe, namreč, da mora s fašističnimi režimi delati prijateljsko, ne pa jim nekaj časa pomagati in jih nato kritizirati.
Ambicije, ki se ne izpolnijo
Med kandidati za papeža je i tudi čikaški kardinal Munde->ein. Ampak tudi, ako bi italijanski kardinali želeli glasovati zanj, ne smejo, kajti Munde-lein se je smrtno zameril nacijski Nemčiji z izjavo, da ni Hitler nič drugega kot sobni pleskar in še celo v tem svojem poslu je zanič. Cerkev si ne more privoščiti za papeža človeka, ki je tako "neprevidno zinil". Tako so onemogočeni mnogi drugi kardinalti, ki so v enem ali drugem času izjavili kaj kritičnega zoper Mussolinija in Hitlerja. Novi papež bi naj to-(Nalajevanje na 2. strani.)
Sloga in združenje v delavskih vrstah
Ničesar ne potrebuje delaVstvo v teh kritičnih dneh bolj kakor solidarnost v tvojih vrstah. Za solidarnost je potreben program, ki je vsem skupen, in pa iskrenost pri delu drug z drugim.
Ni ga med delavci, ki Iri dejal, da je proti enotnosti delavskega razreda. Žal, da so mnogi, ki govore o enotnosti, o združenju in za skupnost neiskreni. Govore tako, kakor smatrajo, da masi najbolj ugajajo, in delajo tako, da ji čimbolj škodujejo, ne da bi svojim namenom, mogli kaj prida koristiti. Silovito pa škodujejo SLOGI delavskega razreda.
Pametni delavci so previdni, kadar pride kdo mednje s pridigami o solidarnosti, kajti čc#toktat se dogaja, da so taki preroki k volkovi, ki svoje namene zakrijejo t ovčjimi oblačili.
Kdor jt za solidarnost, mora. najprvo pri sebi dokazati da ni v sluibi interesov, katerim je sloga delovnega ljudstva le pretveza za sija nje in povečavanje nesloge.
Samo na podlagi tega lahko presojate njegovo delo in njegove namene.
! .r
» ti--!—5
PROLETAREC
^	LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO £REDO.
Isdaj* Ju|Mlovtn«Ju DaUvftka TubvM Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75,
za četrt leta'$1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Viti rokopisi in uglasi morajo biti v na tom uradu najjtosnej« <H> poitdeljk*
p k b L k T A R
feb
Publishetl every Wi'dn«aUay by the Jutfojlav Workmen's Publiahing Co.,
Inc. EaUbliahed
* -
Editor......................................................................Frank Zaitf.
Hilftinesa Mana*tr.	...... ^.».^...^Charli «, Pogorelec.
Asst. Kditor urni As*t. Duzinesa Manager....... Joseph Drasler
SUBSiTRUTlON RAT£Sj , 4. , f United States: One Yesr $3.00; Si* Moathz *1.75; Three« Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Month* $2.00.
PltOLETAKEC
2301 S. Lawndale Ave.
Tnlephoaet KOCK WELL 28C4.
CHICAGO, ILL
=rr
'*^oriali%4km \ detemivi"
Razočaranci poudarjajo, da je socializem "oropadeT, zato je treba kaj nove,?a, nekaj boljšega namesto nje^a, da bo masa spet na naši strani. Drugi, manj poparjeni, pravijo, da je
aocalizcm le v defenzivi, namesto agresiven, kakor je bW do
pred nekaj leti.
Socializem ni propadel, kajti kar še ni bilo nikjer uveljavljeno, tudi propasti ne more. Kes ,pa je, da je mednarodno socialistično gibanje v defenzivi. Temu ni kriv socialistični pokret, ampak nezrelost narodov za socialistično uredbo.
Kriza kapitalizma dokazuje, da svet potrebuje nov ekonomski sistem. A zrelost ljudstva ni zadostna niti za uredbo kakršna je, zato je polomijada še toliko večja.
■Socializem kot tak velja. To priznavajo profesorji ekonomije in nešteti drugi znanstveniki, ki se zmedo v gospodarstvu.
Bankrotiral je v resnici kapitalizem, ki pa ga zdravijo
s socialnimi reformami.
Mussolini zatrjuje, da Italija ni več kapitalistična; dalje, da je socialno vzorno urejena kot še nikoli poprej. Jaano, da si je Mussolini vse socialne preuredbe izposodil »z programa
znanstvenega socializma. Svojih fašizem ni imel. Uipoali'1 jih je v korist postdujočih alojev na ta način, da je dal nekaj tudi
masi.
Hitlerjev "narodni socializem" enako zagotavlja, da Nemčija ni več kapitalistična. Dejstvo je, da ao naciji a socialnimi reformami in terorjem rešili nemški i>ogataški sloj pred izgubo imovin, in v ta namen so vzeli iz socialističnega programa le toliko, kolikor se jim je zdelo potrebno v tak namen.
Poudarjali >mo že večkrat, da je RoooeveKov Mnew deatf' le izposoditev minimalnih zahtev iz starega socialističnega programa.
Angleški toriji uvajajo socialne reforme in — državni kapitalizem.
Bivši jugoslovanski premier Stojadinovič je lansko poletje na nekem shodu izjavil, da je njegov glavni smoter izboljšati življenske razmere jugoslovanskega ljudstva, "kajti komunizem uspeva edino kjer je ljudstvo prepuščano bedi." Izboljšati razmere pomeni poseči po sredstvih, ki jJh propagira socialistično gibanje.
Da, socializem je res v defenzivi, ker ljudstva socialno niso še dovolj zrela, da bi mogla nadomestiti bankrotirani sedanji ekonomiki nered s socialističnim redom. Posedujoči sloji in srednji sloji, kateri upajo na obogatitev, so nezrelost mase izrabili z izrezavanjem krp iz naukov socialističnega gospodarstva in vzeli nekaj socialističnih ipilul, da se ohranijo.
To je kajpada le začasno okrevanje sistema kakršen je.
Socialistom to ne more biti v tolažbo, še manj pa v vzpodbudo. V navalu nacionalizma je mednarodnost mrknila. hitet-nacionala, ena kot druga, je pod fašističnimi pritiski izgubila na moči. Iz izkušenj zadnjih let se socialisti lahko vel i Ko učimo. Prod vsem to, da nam drugi kradejo iz naših programov zato, da mi ne moremo vsega uveljaviti. Vendar so nam te kraje ob enem dokaz, da smo s svojim načrtom za kolektivno ureditev svetovne družbe na pravi poti.

LO, ALI KRUH!
lt
'S
oncert
H
Svobode" dobro klt:,» Prt*ed*l Utrujen s šihta, je i	po obedu moral na novo delo,
usPei	! ki je bilo zanj izguba ča*a hi
Mich.—Zadnja k ofi-Iztrga vanje cd plače na škodo
družine, ki jo mora iprežlvlja^l.
Vsled teh t^abib razmer te v naši na e^bini dogodi to in eno, kar še po 4ab^<uje odu jšije med maloštevilnimi rojaki, ki so še tu. Mary Plat, Frank Strah in drugi argumcinu ralo. Vsakdo misli, da zastopa do{>!V> stran ; a ako <bl se prizadeli m'>-g»li poglobiti, da je treba misliti naj prvo na k odrt na al bi no v celoti, ne ?amo na svoje ta-moljubje, pa bi bilo manj n«-priJik — namreč ne le v »a*/! ampak v vseh naselbinah.
Drfeest
cer.na prireditev pevskega j zbora bode" (r Jsek k' :ba št. 114 JSZ) je gmotno in moralno iprccej dobri izpadla. Dvorana je bila polna občinstva.
Novo t priredbe je bila opereta v anglei&činl, dočim je bil -ostali del pevskih točk sloven-I ki. Tako je bilo ca vsakega , nekaj. Da d so bili stroški viso-, Vi. znaša pr*ex tamk vseeno $S0, ye, največ truda pri takem ddu ima zborovodja *cdr. Berl!1-^, ki se vselej prizadeva,
7a opravi kaj lepega na od^r.j Louis Br|tz ima moria Tudi R. Travniku gre prizna- pake. A o njemu vemo, da je
nje za reži.*erstvo.	x de<lal nesebično in vztrajno kot
Na (ustno nedeljo 19. feb. nihče drugi. Nedavno je. izgubo '"Svoboda" gostovala pri ro- bil delo — a tistega za obranila ki h v Omira Cafe. Kdor iellltev dvorane ima še zmerom., •pet slišati lepo slovensko ,)e- Kaj, če bi se rojaki na Lawren-tje, naj se posluži te prilike. 1 eti, oziroma na "Ulita", spet za-
V Londonu to t« miaa© priredili bre«po*elni ie pre- pm tleh. da na aveje aakteve ia na svnjo bedo opoiorr cej demcur »tracij. Er« iim«d »jih prt^itavlja gornje argletko javaoet » "tedeco" eiavko. Oemonitracije te »lika. Vilic mrazu ia snegu »o te demen*tranti posedli vrste se v Angliji hitro mnoce
J. K.
V Lawrencu ni več kot je bilo nekoč...
vzeli delati skupaj, da bi ne umrli kar takole tjavendan v pozabljeno**? — Opazovalec.
^Vlhiki ** vti gomn ve<:* *te	lahko v nih akcijah kjerkoli more. Vi-
V enera m SalllO >tari Narodni dvorani celo ob d i te jo iva. vseh naših prred.t-1	1 - i« nedeljah v dvorani kar do 3..vah. Kadarkodi sem pri njih,
zvezda, ampak tUdI zjutraj, potem pa na deset urno gostoljubni, da mi je v vese-•T~r	delo!	/je. Hvala, Mr?. Bizjak!
Igra	To pot bomo spet vsi mladi V nedeljo 22. jan. je dram.
0 v. „	— namreč tisti, ki so mladi ipo društvo "Ivan Cankar" vprizo- vr>Jno .,n t,k ,v°jni- Metom
Chicago. — \ enera P<>me-!letih uko ali tako> drujfi pa po rpo igro v SND na St. Clair I'0 rovi	bili ?mo ob
Lawrence, Pa. — Naša naselbina je bila nekoč za pokret naprednih delavcev takorekoč zgodovinska'*. To je bilo med
ni zvezdo, pomeni krasno žensko bitje, in pomeni v našem slučaju igro enakega imena, ki bo vprizorjena v dvorani SNPJ v soboto 11. marce. Na odru bomo videli "Venero" ne v ob-pečajo s svetovno1 lakih, ampak živo v takem položaju, da bodo po dvorani donele "salve smeba". kakor «*o
razpoloženju. Tudi stari prija- Ave., "Denar" (spisal A. Ko- dl 0 ,n ve^ina n^jencev je telj Proletarca Martin Potokar bal). Rfžirala predstavo j »oraI° «« kruhom, drugam, je povabljen, da prisostvuje Tončka Simčičeva jako us|><$- I,v;ora:rp. ki smo jo imali, je predstavi in potem pleše na vse šro. zato je pred tava prav Jo- un,:'	»mo novo
mile vi že kakor mu drago, bio uspela. Igralcem in igral-1? P?«10^0 poaojila SNIPJ. Silno
Klub št. 28 JSZ poroča
Cleveland, O. w Odborniki kluba za leto 1939 ao sledeči: Joseph Lever, tajnik-blagajnik, Andrew March, zapisnikar,
Anton 2eleznik, organizator; nadzorniki so J. Gerlica, F. Gu-etinčič in A. deležnik. K Ijb zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu pri A. Železniku na 8818 St. Catherine Ave. Klub je tudi pristopil k Prosvetni
učit- ™.>C	,	^imarca vprizorit. v igre "Ve-, Dram. druš. 4 Ivan Cankar
na prteoritvi Venere v Dc-, v dvorano SNPj._P. o. i v
troitu.
Igro režira Frank Česen, ki je na polju slovenske dramatike v Ameriki eden najboljših naših delavcev. O ostalih igralcih in igralkah omenimo več v prihodnjih številkah.
Pred igro nastopi mladinski zbor J. S. F. Junior Guild, in med dejanji pa sestri Pluth, ki sta dobili odlično priznanje te tudi v radiu. Torej bo spored vreden voč kot je cena vstopnicam; te so v predprodaji 40c in 50c pri blagajni.
Ta (prireditev je v korist Proletarca in žrtvam fašizma v Španiji. Zanašamo se na vse prijatelje zdravega humorja in na prijatelje namenov, katerim je ta prireditev posvečena, da »e je udeleže. Ne le to, ampak da pridobe tudi druge.
Pojasnili smo že, da bo ta predstava v soboto zato, ker morajo Detroltčani v nedeljo že nazaj, kajti večina igralcev mora v pondeljek zjutraj na delo. Ni pa se vam treba bati, da boste imeli z zabave »ponoči domov neprijetno vožnjo, ker vam ne bo treba nikamor do jutra. Kaiti po končanem pm-gramu bomo plesali in peli v obeh dvoranah, se zabavali z Detroitčani in drugimi gosti, in končno, mor se ne rpominjate
Zdaj je . »»progo v Floridi, a kam priznanje, ker so vh>*e iz-	j, *™vujemo - a ve.)- m se obvezal plačevat.
,p6e, da ae vrne pravodaano. bomo predvajali. Udeležba jo	, ~ ga, upo.tte- a^meaeono.
Torej pomnite: v soboto 11. bi a obilna.	k' "" ^ zadek ^1«"^ kluba at 28 JSZ
1 i>r,m druš .-|VUI1 ( -.nkar"	kak5r <,ru** kr*,,!- N>ver-! <Newbursih) bo imelo skupno
prizori 26. feb. aocialno kom«-	J- i• ki-«- bi i vc-icrjo in zabavo v soboto IS.
j'	■« S « i- - -	l__•__t t i •	fnhnin«"la nh K ."11	*vw, a
Jennie Daaarin pise lžjra
J	i na
Cleveland, O. — Ag tacija k „ _ _	__
za Proletarca mi gre še do*ti komediji pozneje. "	ln rtnavz!ic najtežjim
dobro izpod rok. Zadnje tedne j Jenn* Dagarin, zastopnica	° T™ * z,mogli
"Proletarca .	DoI^a
|»o,400. Ta dvorana v kakem
sem dobila tudi nekaj novih n«a ročni kov. S. Frank. Suhado!*uk j je vprašal Hatt Makovca,'da se naj naroči na Proletarca, kar je Matt storil. Frank je lani.
Slovensko predavanje v Soringfieldu *
.v* ije m me* tu bi bila vredina
in
Če bi bili židje vzrok!
Nemčija se je Židov ianebila z njo vred še marsikatera
$20,000, a pri nas je seveda druga deže a. Porinile so jih v odvisno, v koliko smo zapoale- "židovsko ulico". Ampak «pa-ni in kcHiko zaslužimo. Za vz- sla je na kruhu vzlic temu čez-
veliko pomai/al pri nabiranju V nedelin °6 fpbr ho v m« - --------
oglasov v "Majski Glas" ki ob- ven.kem ivmVv SurLi.^ l^^vanie t(L?a poslopja je mo-1 dalje manj. Židje kot pleme to-
ii L,. . .. .	venskem domu v Springfieldu,
lji>bil dobiti tudi nove naročni- Ul pr€viaval Frank Zaitz 0 po.
ke Proletarcu. i	S vožaju v Evropi, osobito v Ju-
NaAega Ameriškega družin- ROslaviji. in o vplivih evropske skega koledarja sem letos pro- politične zmede na Zedinjene dala mnogo več kot lansko le- države, to. Vsakdo, ki ga je bral, pravi, da se mu dopade vsebina in slike.
.Pred par tedni sem bila v Maple Hts. Kadar grem tja, se
naj prvo Oglasim pri VoJkarje- v fond Prosvetno matice no vpla vih na Stanigy Ave. So prijazni i	klubi JS7. in dm** «r-
in postrežljivi. V agitaciji za	v oktobru, novembru in
n	_ .	n t	derejiibru 1
Prodetarca in za C. G. je nam
ia!o garati veliko ljudi. Marši- rej niso krivi slabih razmer.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
že vciiko pomagal. Vzela sem na to pot c*em izvodov Am. druž. koledarj a. S. Vol kar mi je pripcmogel, da sva v enj uri use razprodala.
Ni doUro tesa, ko sem abii kala spoštovano družino Matt Bizjak v Wert Parku na Cross-burn Ave. Pomaga našemu gibanju in v vseh drugih na pred-
Kogar hočejo bogovi pogubiti...
Oficiehia in neoficielna katoliška cerkev drvi s fašisti če« drn in sftm in jim pomaga. Mussolini je nekaj časa to vračal na podlagi načela "milo za drago", oziroma z uslugo za uslugo. Hitler ni bil Uko hvaležen. Morda niti genera4 Franco ne bo. V Nemčiji in Avstriji je cerkev svojo bedasto vlogo najdražje plačala. Vprašajte kardinala Innitzerja in škofe v Nemčiji, ako ne verjamete.
Vzlic temu katoliška cerkev še v nadalje ponuja pomoč fašizmu. V Zed. državah lomi zanj kopja "father" Caughlin, toliko, da ga je Muaaolinijev časopis "II Regime Fascista" kar naravnost ipohvalil. Pravi, da je Coughlfn "apostol krščanstva" v Zed.državah.
V AManti, Ga., je bila nedavno slovesno blagoslovljena nova katoliška katedraJa. Obrede je izvršil ob asistenci škofov in drugih svečenikov philadelphijski kardinal Dennis Dougher-ty. Slavju je prisostvoval tudi "imperial vvizard Hiram W. Evans of the Ku Klux Klan", in sicer kot poeeWljen gost. Po slavju sta "imperial wizard" in kardinal izmenjavala čestitke in zagotavljala drug drugemu, da se bosta skupno borila a« pravi "amerikanizem". KKK je bil prvotno katoliški cerkvi skrajno sovražen. Tudi po vojni ni skrival te mrltije. Ampak zdaj je cerkev že amerikanizriran« ln pomaga v boju proti "mednarodnemu židovstvu in boljševizmu". Tudi Rooseveltov nevv deal nima opore v nji — torej je "Imperial wiz«rd" s tako katoliško cerkvijo po\*isem zadovoljen.
INTRIGE KARDINALSKEGA ZBORA V CVETJU
Krivičen sistem ■ blazna tekma
Ako bi se države toliko trudile pomagati druga drug>i, kakor se trudijo t oboroževanjem, da pokoljejo prebivalstvo druga drugi in imičijo mesta ter polja, bi bila na svetu prmperiteta in za vse bi bilo življenj« prijetno in udobno. Sedanji eiatem
kajpada ni sposoben za vzajemnost, ker temelji na izkoriščanju
in ropanjih.
(Nadaljevanje s 1. strani.) rej bil človek, ki se bo s fašističnima diktatorjema lahko pobotal in imel njuno zau»panje v vojni proti "komunizmu".
"Politične cerkev"
Katoliška cerkev je edina na •vetu, ki se uveljavlja politično in ima v ta namen diplo-matične zastopnike ali pa delegate skoro pri v*eh vladah na •vetu. Mnoge drŽave imajo v Vatikanu svoje poslanike, kar je tradicija iz časov, ko je bil velik del današnje Italije še papeževa privatna držav«. Katoliška cerkev je nekoč imela moč iiobčevati vladarje, ali jih prisiliti h pokori. Imela je moč narekovati vladam, kaj smejo iti kaj ne smejo.
Nekaj tega ji je še ostalo. Prav aaradi ostankov teh moči je to še zmerom spletkarja cerkev. V Španiji deluje na fašizem. V Nemčiji se Je ponujala Hitlerju, a je ne potrebuje. V pokojni Avstriji je i*vojeva-la s pomočjo zaveznika Mussolini ja klemfašizem. Ko je Mussolini stftenll zvezo s Hitlerjem, je svoje varovance na Dunaju zatajil In jfti prepustil firerju v milort in nemilo*. Katoliška cerkev v Avstriji, ki je bila v diktatorski vladi odločujoča
sila, je danes sama pod diktaturo.
Oportunisem pod masko cericv«
Katoliška ccrkev viepov*od je udinjana oportunizmu, ki
ga od«va • krščanstvom. V Zed. Mi7 cvl>l	VM
•	,	_ i V, 2V1, 5NPJ, K«ton, N. Mex.
državah je v služb! reakcije, aort c,vt>»' r^^U p„
v oktobru, novembru »38 kakor »ledi:
Številk« druatra in kraj	Vsota
1, JTNPJ, Chicago, 111. $ 6.00
3, SNT.I, Johnatown. Pa.	12.00
7. SNPJ. Claridjre, Pa.	2.00
1.1,* SNPJ, B» »djreport, O.	6.00
1«. £NPJ, MiUaukce. Wis.	24.00j
27. SNPJ. Fronte nt«, Ktna.	3.00
Wiikn*k, Pa.	8.00
39. Chicego, 111.	6 00
47. S^PJ. ApHn?fWld, !U.	3.00
54.	SNPJ, Cilenooe, 0.	6.00
55.	SrNPJ, Kast Falentine, O.	3.00 59. SNPJ, Depue, IU. 69. SvNPJ, Evrl^th, Minn. 92, £ttPJ. Franklin, Kanu.
101, SNPJ, (ireensboro. Pa. 118, SNPJ. P^taburah. Pa. ' 121, SNPJ, Detroit, Mieh. j 126. SNPJ. Cleveland, O.
132, SNPJ, Klein. Mont. j 168, SNPJ, Cont-rnaucb. Pa. 204, SNPJ, Luzerne, Pa. 20.S. SNPJ. Duluth. Minn. U2S, SNPJ, Riniro, Kana. 234, *WPJ, Milwaukee, Wis. 254, FN«FJ, Bon Air, Pa. 258, SNPJ. Hellaire, O. 27». h'NPJ, Dunlo, Pa. 275, SNFJ. Maynaid. O. 287, SNPJ, nuigettatown, Pa.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
njemu, pravijo zastopniki veČine.
V Karpattki Ukrajini (avtonomna krajina čehoslovaške republike) so se nedavno vršile volitve v deželni zbor. Dovoljena je bila SAMO vladna stranka. Vsi njeni kandidati (naravno) so br!'i izvoljeni z veliko večino. Madžari so volitve bojkotirali, ker so bili njihovi kandidati vsi zavrženi. Nemci so dobili zastopstvo, dasi jih je v Karpatski Ukrajini v
enako se je panujala v Nemčiji nacijem, bi!a v Italiji po-g4«vrtna oipora Mus«olinlju. generalu Francu pomaga kot v Španiji nihče drugi toliko, in tako bi lahko naštevali od dežele do deželo.
Kdorkoli bo prihodnji papež, bo spet govoril o socialnih reformah, spet bo skušal postati "socialni ptfM*", spet bo izdajaH encfklike o socialnih vprašanjih, pridigal kapitalistom in jib pozival — njfo in delavce — v skupni boj prbti brezbožništvu, rd cč k arstvu. marksizmu, socializmu, "komunizmu" in drugim silam, ki "kljujejo v temelje človeška dmtbe".
Taka cerkev ne more služIti napredku, nefro ga le ovira. Naloga novega svetega očeta bo nadaljevati to staro delo v prid o-nrh. ki bočejo le sebi Ho bro, mase pa se saj rajše vesele večnega izveličanja, ki pride zanje šele po smrti.
300. SNPJ. Krmddock, Pa. 318, SNPJ, Brtca ^v. Pa. »•.I, SNPJ, Blaiae. O. ^10.	Haiwi k. Pa.
3.00 6.00 3.00 2.00 6.00 12.00 12.00 Mi 3.00 6.00 3.00 3.00 6.00 6.00 3.00 8.00 3.00 6.00 3.00
t.oo 6.00 2.00 6.0^
primeri z Madžari prav malo. V Karpatski Rusiji ipravijo^ da so jim Nemci pomagali razbiti čehoslovaško demokratično republiko in vsled tega zaslužijo upoštevanje, do*im so Madžari brez zaslug za Ukrajince... Nemci so "arijci", torej več-
vredno pleme, in znajo... U-krajinci se bodo namazali z njimi.
Rumunija je dobila v poset nemško trgovsko komisijo. Gre se za oljne vrelce, ki jih ima Rumunija mnogo, Nemčija pa je v stivki za olje in za denar.
V Flintu, Mich., je kom pa-nijska uprava občine svoječa-sno sprejela ordinanco, ki unij-skim organizatorjem ali komor kol i prepoveduje "nadlegovati delavce pri delu, al! na poti na šiht in s šihta z nagovarjanjem za unijo/' Ordinan-ca je tako stroga, da je agitacija za unijo v Flintu popolnoma onemogočena. Unija je proti ordinanci vložila sodno postopanje. Fašizma v Zed. drža vah še ni, ampak omenjena or-dinanca v Flintu je popolnoma fašistična odredba.
425, SNPJ. Triadelphia, W. Vn. 2.58
V.4, SNPJ. Arnia, Kana. 476, SNPJ. Salem, O. 4T7. SNPJ, rievoland. O. 494, SNPJ. Point Marion, Pa. 562, SNPJ, Ita:ton, O. 725, SNfJ, Utrohe, Pa. l^orleracija ftVPJ, Akron, O. Federacija SNPJ, Mil^aukee, Wta.
Federacija SNPJ, cent. Illinois 1.50 03, SSPZ, ^abov^an, \Via. 3.00 220. SSPK. I>etrolt, Mich. 226, SiSPZ. Wind«or Heijrhta, W. V».
KLUBI J. S. Z. 3, Ogle»by, III. 116, Detroit. Mich. 222, (»irard, O.
DRUGE ORGANIZACIJE Prvaki aboi "Tri«1av'V Kirk-
land lake, Ont., Kanada *enakl odaek zadrugre,
Waukegan, III. iKob. Mttvo "Vihar", Kruvn, Pa. ,
PODPORA DftUSTEV 7.1, SINPJ. Barberton, O. 7, JPZS, Mi1waukee, Wla.
6.00 3.00 6.00 6.00 3.00 3.00 6.00
6.00 I
3.00
3.00 |
2.00 3.00 6.00
10.00 6 00
6.00
3.00 3.00
$277.08 TAJNIŠTVO P. M.
Knjige ■ Cankarjeve § družbe
Cankarjeva družbe ▼ Sloveniji je sa leto 1939 iadala sledeče štiri knjige:
1.	Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustriran.
2.	Pomlad človeštva. Spisal dr 2ivko Topa-
lovič.
3.	Taki so ljudje. Roman s francoskega po-cieželia Spisal Roger Martin du C5ard
4.	Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Španiji. Spisal Arthur Koestler.
Vse te štiri knjige dobite po polti aa $1.*5, ln lOc ceneje, ako jih pridete iakati osebno.
Naročila pošljite na naslov:
PROLETAREC
2301 SO. LAVVNDALE AVENUE, CHICAGO, ILL.


I Iifil I iilttiilltllllfc II ^i) ni .
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
frank zaitz
XVIII.
Na dvorišču pred delavsko dvorano v Tibovljah so sta\e v večernem hladu skupine ljudi kar tako tjavendan. Bilo je prcsoparno za živahno.H. Niti se ni ti<te dni zgodilo na »vetu ničesar, kar bi jih pognalo v pomenke, v kakršnih skušajo vsi prevpiti drug drugega vsak s >vojimi argumenti, ali pa z ugovori proti njim.
Večer je legel na Trbovlje. Nekje blizu dvorane je zaigra-a godba. Sla sva z Angelo z dve r; ca pred dvorano, da poiščeva kraj, od kjer ao se razlegali njeni zvoki. V minuti sva bila iprcko mostu in še minuto, pa sva se gnetla med množico. Cemu igrajo? sva vpraševala. "Screhado gospodu in gospe j županji," je nama pojasnila ženska, ki ni imela na sebi drugega kot lahno krilo. "Njun god je danes.*'
Zupan Jakob Klenovšek, že nekoliko postaran mož, je prišel iz hiše na prag, dal nekomu izmed godcev nekaj v roko — bržkone napitnino — da»r ali kakor že hočemo reči, izgovoril nekaj besed in se vrnil v vežo.
Godci in za njimi ljudje so se razšli.	„
Midva sva se vrnila v dvorano. Ako bi v taki vročini imelo predstavo kako slovensko dramsko društvo v Chicagu, v Clevelandu ali kjerkoli, bi i?ralci videli pred seboj le prazne stole. Tu pa so bi4i stoli ne le vsi zasedeni, nego tudi rezervirani.
Igrali so zelo dobro — skoro sami mladi ljudje! Lepa, pravilna izgovorjava, glas vsakega zadosti močan, da »e gaičlan je čulo po dvorani, žare* predstava, v kateri sem užival iz-vežbanost teh delitantov, čeprav so nam dali le navadno komedijo. "Prav dobro igrajo," je rekla Angela, ko so skonČali prvo dejanje. "Sicer pa imajo tukaj kaj izbirati. Pri nas (v Chicagu) je pa čezdalje težje/' je dodala.
Sodrug, ki nama je prodal vstopnice, je sporočil, da ako utegneva, naj greva v stransko sobo, kjer je župan Klenovšek, občinski tajnik in par drugih sodrugov; «e bomo kaj pomenili in seznanili, je deja . Prišli so nalašč v ta namen, šla sva, se drug drugemu predstavili in se domenili, da gre Angela nazaj na predstavo, ostali pa še
l'ko in jc v vsakovrstnih društvih.
Nu, tudi žeje ne trpe v Trbovljah.
Edino socialistično kulturno drt štvo v tem kraju je "Trboveljska Vzajemnost". Včasi je bilo v Trbovljah veliko radika-lizma. Sploh "gnezdo boljševizma", kakor se je zgražal Ijub jan. ki "Slovenec". Dogajali so se nemiri, izgredi in ipo-boji. Ek »tri m isti so š!i toliko daleč, da je o njih in njihovih kv arnih poledicah napisal Tone Seliškar pred leti roman, ki je bil > priobčen v Proletarcu. On. Mile Klopčič in L. Mrzi, so intelektualci, ki so bili rojeni, ali pa delovali v Trbovljah. O-sebno so mi samo ti trije znani. Nedvomno pa se Trbovlje ponašajo še z drugimi, ki so si u-stvarili v literaturi ali kjer že častno ime.
Radika.iizma v Trbovljah ni več. Vsaka stvar do gotove meje. Ni bilo revolucije in komunistični val, ki je zaplul v prvih volitvah v konstituanto in potem v skupščino, je splahnel. Bil je le izraz ljudskega protesta in nezadovoljnosti. Ko je srd mase polegel, so se ljudje lotili dela in nehali radikalizi-rati.
Stanarine v njih ne olačajo, drugim pa je dodana k mezdi vsota za stanarino. Nekateri preprosti rudarji so me prepričevali, da jc družba pravzaprav /.a delavce .skibna. V njenih hišah imajo luJ in kurjavo. In druge utfodnooU. Zdravniška, bolniško podporo in tako da je. Ni slabo — ali v Ameriki kompanije rudarjem tu Ji nudijo slične ugodnosti?
Socialisti seveda vcio, koliko je bilo treba bojev in žrtev za stvialne (pridobitve, toda kdo sploh porajta na žrtve! Boril si se, za delavce nekaj dosegel, beg s teboj! Zdaj te več ne potrebujemo.
Trbovlje slove tudi zaradi svojega mladinskega zbora ,4Siavčkr\ Ko sem bil še v starem kraju, so se v Chicagu prerekali, ali je socialističen, ali klerikalni. Ni ne eno ne drugo. Kaj prida klerikalnega v Tr-bovljah sploh ni, razen hinavstva, ki je po svetu baš zdaj bujno razcveteno.
Nekdo v SNPJ je pred dobrim letom predla/al, da se "S.avčke" povabi v Ameriko na koncertno turo. Peli so že marsikje v Evropi z velikim uspehom, Nekdo se je lotil nela-hke naloge, poskrbeti, da se "Slavčke" dobi na ameriški oder. Začel je narobe, ker je poudarjal delavska gesla, namesto da bi owtal pri pravem predmetu. Tako je stvar padla v vodo predno je mogla priti v pravjlno. hladno računsko »presojo. Take metode niso nikoli j uspešne. Otroci v zboru ao sel veselili obiska v bajno deželo | strica Sama. A starejši so bili v dvomu, na podlagi angleške-
NEV/ MEXICO DRUGIČ V ZAGATI
Iz zapisnika seje odborov J. S. Z.
dne 5. januarja 1939
Navzoči: Frar.k Alesh, D. J. pusti ravnati glede spornih do-Lotrich, Joško Oven, Frank U-|pi.«ov posvoji uvidevnosti. Aleš dovich, Frank Z*:tz, Anton | opozarja, da je avtoriteta za Garden, Ju tirn Zajec, Rok Bo- ?klepanje o takih predlogih u-
žrčnik, Vinko Ločniškar, Ange-'a Zaitz, Marv Oven in tajnik Chas. Pogorelec.
pravni odbor Proletarca, ek*e-kut va pa lahko svetuje, kritizira, ali odobrava brez defini-Od otni. Louis Beniger (za- tivnih predlogov.
Prihodnji zbor. — V raz pra -
radi izrednega dela) in Joseph Dr a le r, ki je moral po drugih opravkih.
Za predsednika seje izvodjen Joško Oven.
Citan je zapisnik prejšnje seje. Po prečitanju pravi F. Udo-v č, da ni v zapisniku njegovega argumenta glede pri hod njega zbora JSZ. Izjavlja, da je bil on proti, da se bi vršil zbor
vi o prihodnjem zboru na Gard-nov predlog sklenjeno, da se vpraša klub v Strabanu, poleg drugih v prej določenih na.*el-bin jh, če lahko tam aranžirajo predpriprave, da bi se prihodnji zbor vršil v njihovi naselbini.
Pomožna akcija za Španijo.
Tajnik Pogorelec prečita pismo iz urada Trade Union Re-
letcs. zato je bil za odložitev vi,- , o „ Ufopom . * * ti rg . .. . ... Iief for Spa:n, v katerem potr-leto 1940. Zapisnik tega nikjer : : • . ...	.
o ^	P* ju je jo sprejem naših vsot, ki so
ne omenja. S tem popravkom zapisnik sprejet.
bi e v korist delavskim borcem v Španiji prispeva ne zadnje ča-Kcrecpondencas —* Tajnik se. Vse ostalo je bilo poslano prečita pi?ma s. A. Sularja iz že prej, oziroma sproti, kakor
Pod predsednikom Hard ngom j« v državi Ne« Menico padel v gnoj-rico korupcijo njegov notranji tajnik Fall. VriiU »e j« preiskava, kol j« v tej deželi običaj in na dan »o prišla jako nelepe stvari. Fall jo bil odstavljen in obsojon. Prošle mesece ima driava New Meaico spet škandal — tokrat s graftom v WPA. Odgovorni funkcionarji so kradli na debelo v materijal« ia kakor so im mogli v prid svojib iepov. Kradnja jo bilo obdolienib 35 urad. nikov WPA Na sliki od leve na desno so Stanley Miller, sveani senator Cba-vom (Nsw Meaico) in Mrs. Anita Tofojra, ki so prisadeti v sedanji obrav-na vi proti obtoieacem, kateri so izrabljali vladne vsote sa WPA v svoj dobrobit.
Socialistična misel je v Trbovljah še zmerom močna. Delavski dom je stavbena, kon-sumna in gostilniška zadruga.	t0
V dvorani zadruge je zdaj re-
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charleg Pogorelec
Kam asa o stagnaciji v njihovem nekdaj živahnem revirju, pism) J. Raka iz John«towna, dalje pismo iz urada socialistične stranke za ponovno stnranje članov. Prvi dve pismi vzeti na znanje. O registraciji sklenjeno, da se naj našim tajnikom priporoča poslati gl. u-radu podatke samo o članih, ki
navedeno v prejšnjih izkazih in zapisnikih. Društvo SNPJ v VViMardu je prispevalo $5.25 v pomoč Lineolnovi brigadi v Španiji. Ta vsota je bila poslana na njen naslov, kakor naročeno.
Zabava v Girardu in drugo
dno kino gledišče, ki ga sama obratuje. Predsednik delavskega kulturnega društva "Trboveljska Vzajemnost" je župan Jakob Klenovšek, tajnik Jože Jarc in blagajnik Ivan Breznik. Zelo delaven sodrug jc tudi občinske uprave Filip Murn. Morda jfh kdo izmed naših premogarjev, ki so včasi! garali v Trbovljah, osebno pozna. Starega navdušenja, ki so ga socialisti v teh krajih poznali nekoč, nič več ne najdete.
Trboveljska premogokopna družba ima v Ljubljani svoj giavni urad v krasni palači, ki je njena stavba. Drutba je mogočna in vplivna, dasi je tudi ona v povojni dobi šla skozi težave, v katerih ravnatelji niso imeli vsako noč mirnega spanja.
Po dobi detin&ke demokracije v Jugoslaviji je nastala diktatura, ki je ukrotila tudi "hudiča", ki "Trbovlje trese". Volitve so izgubile pomen tudi v premogovniških revirjih. Ža-
be true". Otroci seveda še ne razumejo te prislovke. Kadar se nadejajo, da jim Miklavž prinese za igračo avto, so razočarani, če vidijo le lesen voziček pt/Jev peharja, še bolj pa, če ni njih nada niti toliko izpolnjena.
(Dalje prihodnjič.)
Murray, Utah. John Malich nam piše: "Pošiljam vam naročnino; ne prav lahko, ker sem že ftar in ne delam že o-sem let. V veHJco pomoč mi je
njene v tej ustanovi. Kakor z naročniki na Proletarca, tako je tudi glede Prosvetne matice dosegel napredni krog v Girardu časten rekord. *— John
Svoboda" bo pela pri "slovenski trojici"
nekoliko posedimo pri mizi. j kon določa javne volitve. Tisti, Klenovšek je dejal, da se ne, ki bi radi kaj postali, glasujejo počuti dobro — bo moral vsaki javno kakor je všeč onim, ki čas k počitku. Pa se je do'j)odi-| razpolagajo s službami in s po-
lo, da smo sedeli skupaj skozi do konca igre in še potem nekaj časa.
Veliko hudega so prestali ljudje v Trbovljah.
Zdaj je boljše. Brezposelnosti ni več. Zaslužek ni visok, a vendar so razmere zdaj vse drugačne ne#o takrat, ko je bila brezposelnost splošna in zaposleni pa 90 delali le dan ali dva v tednu.
Marsikdo v Trbovljah, v Zagorju in v Hrastniku si ^e pomagal, bodisi z gbstilno, ali trgovino. Ampasit množica je pro-letar.ska, kakdr nekoč. IjJudje pravijo, da so razmere vendarle boljše. Mladina je lep»še oblečena. Hodi na izlete, čita ve-
litično silo.
Zadnje volitve' v skupščino so nam ipriča, da so socialisti dobili prilično (glasov za svoje kandidate le v starih svojih centrih, toda nikjer večine. Zdaj je tema — politična tema — ne samo v ItaHji, Albaniji, Grčiji, Bolgariji, Nemčiji itd., ampak zelo gosta tema tudi v Jugoslaviji. Naši sodrugi upajo, da ne pride do najhujšega, do izrazito fašističnega režima, a vendar računajo na tako možnost in so previdni.
Trbovlje imajo nad 13,000 prebivalcev in nad tisoč hiš. Mnogo je v vseh treh revirjih kompanijskih (last Trboveljske premogokopne družbe).
Detroit, Mich. — Slovenci, ki iprihajajo na obisk v Detroit. se navadno oglasijo naj prvo seveda pri svojih znancih, in nato v Slovenskem narodnem domu, v Slovenskem delavskem domu in pa v veliki gostilni Omira Cafe. V nji je prostora za več sto ljudi. Opremljena je moderno, ima fino plesišče in eder za orkester in pevce. Restavracijska postrežba v tej gostilni je prvovrstna. Lastniki so trije Slovenci: Peter Bene-diet, Andrevv Grum ml. in Joe černe. Mnogi jih osebno poznate.
V nedeljskih * programih v Omira Cafe čujete mnogokrat tudi slovenske glasbene komade in pesmi. V nedeljo 19. februarja pa bo v Omira Cafe prvič v tem prostoru predvajal koncertni program slovenski pevski zbor "Svoboda" pod vodstvom dirigenta Berlisga. Prične se ob 3:30 pop. Zbor "Svoboda" je odsek kluba št. 114 JSZ. Lastniki gostilne so obljubili v "Svobodino" blagajno znatno vsoto, kar omenjam zato, da ne bi kdo smatral, da bo "Svoboda" (pela brez odškodnine. Omenjeni trije rojaki so njeni znani prijatelji in s tem bomo to# poznanstvo in vzajemnost še bolj utrdili. Torej v nedeljo 19. feb. na svide-denje v Omira Cafe.
Poročevalec.
moj državljanski papir, da do- Boga ta y, ki se včasi oglasi, je bim vsak mesec nekaj pod po- tokrat jposlal eno naročnino, re. S tem se preživljam in ker John*town, Pa. — John Rak drugih dohodkov nimam, mi je je poslal 1 naročnino in $6.60 težko kaj pomagati. Ako mi bo podpore Proletarcu. Tudi on je mogoče, naročim tudi knjue j vzlic svoji mladosti star znanec Cankarjeve družbe." Razume- v naših seznamih
mo vaš položaj, prijatelj Ma- Newburghf o. Leverjev Jože bch in občudujemo vaso vz-jje 2ad7lji teden naroei, ^nam-trajnost m požrtvovalnost Do- ^ za k|ub * 28 Jsz ..Rer f bro vemo. kako težko si od
pošiljam to, prilagam še štiri naročnine," je pristavil Jože.
Gowanda, N. Y. — John Ma-tekovich, ki tudi ni novinec v tej koloni, je poslal eno naročnino.
ru iM r— . . _ , Cleveland, O. — John Bo-!' ~ Zadnje čase zich je poj|a, 4 jn po, naro^ni.
svojih skromnih dohodkov odtrgate toliko, da je za naročnino. Veselilo bi nas, ako bi posnemali Malicha posebno tisti, ki izdatek za naročnino na Proletarca lahko zmagujejo.
IT^r^T- JT a -	Girard, O. — Klub št. 222
so prisiopin po zaanji registra- JSZ prire(li
svojo pred p ustno zabavo na pustno soboto 18. fe-Porocilo tajnika. — Tajnik bruarja v prostorih Antona Pogorelec omeni, da mu vsled ! Nagodeta v Avon Parku. Ple-obilice drugega dela ni bflo mo- j aaVem l>o igral Joe Umek. goče pripraviti daljnega poro- Vstopnina prosta. Vabljeni bo čila. Niti ni bilo med tem če-! vsi prijatelji in somišljeniki, som kaj posebno važnega, o če-1 Zabave bo dovolj za vse. mer bi bilo treba poročati. Ra-! Zadnja prireditev našega čunvi, ki jih preg-leduje nadzor- kluba prošlega dec. je bila doni odbor, bodo predloženi pri-1 bro obiskana. Klub se za naklo-hodtnji seji, ob enem pa bojnjenost vsem zahvaljuje in ob predloženo tudi splošno stanje enem se priporoča za enako o-JSZ, Prosvetne matice in naše- bilen poset prihodnjo soboto, ga gibanja v splošnem.	Tukajšnji dve društvi SNPJ
Prosvetna malica. Knjiga 49 in 643> Priredita 4. "Span-ki testament" je bila po- m«rca veselico in predvajanje slana vs?m pridruženim dru- film(>v SNI>J v Ukrajinski dvo-štvem. — Dramskega arhiva rani» 525 w Rayen Avenue v sta se od prošle do te seje po- Youngstownu. Priredba se prislužila pev. društvo -Prešeren", čne ob 7-	Posetil nas bo Pittsburgh, (Pa., in dramski ab teJ P"1^* tudi gl. odbornik zbor "Verovšek", Cleveland. Frank B»rbic iz Clevelanda.
Ker Frank ne pije žganih pijač, opozarjam s. Frances Mi-hevc v Salemu, naj izpolni obljubo, to je, da bo prinesla našemu gostu iz metropole kvort "kravjega likerja".
John Bogatay.
sta dobrla vsak 4 naročnine Joe Oblak in Chas. Pogorelec. Not so good for Chicago this time! Zadnji teden so se oglasili v našem uradu John Terčelj (Strabane, Pa.), ki je izročil vsoto za oglase v koledarju in pa celoletno članarino kluba št. 118 JSZ Prosvetni matici; Edvvard Tomsich iz VValsenburga. Co-lo., ki je izročil $10. $5 je prispevala Colo. in N. Mex. Federacija SNPJ, ostalo vsoto pa sta zbrala Frank L. Tomsich in Jacob Skerlj med somišljeniki in »prijatelji Proletarca. To je že druga pošiljatev v tiskovni sklad, ki smo jo prejeli iz njihovega okraja. Vse, kar bi še pripomnili je, da bi nas veselilo, ako se na list naroče. To bi bilo dobro zanje in za Proletarca. Ako bi bilo število zavednih slovenskih delavcev v tej deželi dovolj visoko, da bi Proletarec kril izdatke z naročnino, bi odpravili vse neprijetne kolekte. Rabili bi vsaj 500 takih rojakov. Listu in oso-
ne, Jennie Dagarin 7 in pol, Tone Jankovich pa vsoto za o-glase in za prodane koledarje. Pravi, da jih je raz pečal okrog 200 izvodov.
Mcadow Land«, Pa. — Martin Baje je poslal 5 naročnin, med njimi eno novo. Provizije od naročnini ni vzel, pač pa še sam prispeval kvoder tiskovnemu fondu.
Springfield, III.—Jo*že Ovca je poslal vsoto za znamke JSZ, zraven pa še ipriloiil vsoto za 5 koledarjev in dve naročnini.
Ambridge, Pa. — Louis U-hernik je poslal 4 naročnine.
Arma, Kan«. — Tone Shular je poslal nadaljni dve naročnini.
Sheboygan, Wi». — Frank
Stih, ki ga pogostoma vidimo v naših izkazih, je poslal 3 naročnine in 50c podpore listu.
Waukegan, III. — Martin Judnich je poslal še dve novi naročnini. Pravi, da njegova obljuba še drži. Čeprav se ista ne sme .smatrati za zavezo, bo
Tiak in literatura. — Urednik Proletarca Zaitz poroča o kritikah proti dopisom F. Bar-biča v Prosve*ti in ProMami, V Clevelandu je to postalo sporno vprašanje. Glede dopisov, ki jih Barbič pošilja v druge liste, mi nfcmo odgovorni, zato ne bi bilo prav, ako se bi nanje odgovarjalo v Proletar cu, ker bi taka polemika odno-
Razprava o bodočnosti socialističnega gibanja
Chicago, III. — Minule seje šaje le poslabšala. V ostalem je eksekutive soc. stranke, ki se
on v ProJetarcu za svobodo iz ražanja, kajti če jo zagovarjamo zase. jo moramo tudi dru-
je vršila nedavno v Chicagu, se je udeležil med drugimi Anton Garden, ki bo o nji poročal na
gim priznati. Justin Zajec prihodnji seji kluba št. 1 v pe-
prcdlaga, da se naj uredniku
bomo razposlali pisma, od nosno vabila za naročbo Majskega Glasa na klube JSZ ter napredna društva raznih jed 1101 in zvez. Upamo, da bo odziv
tek 24. februarja ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem centru. Predmet njegovega referata je "Bodočnost socialističnega gibanja v Zed. državah in drugih deželah." Po referatu bo razprava.
Pridite na sejo (pravočasno, da z njo točno pričnemo, jo
od vseh povoljen in da bo naša
prvomajska publikacija, Maj-! T " "I T""	T
. .	i,	čimprej končamo ter bo tako
»ki Glas, nadknlila v nakladi j ^uko Več časa za razpravo, vse dosedanje izdaje.	|	p. o.
"VENERA"
komedija v treh dejanjih
V	SOBOTO 11. MARCA OB 7:30 ZVEČER
V	DVORANI SNPJ, 2657 SOUTH LAVfNDALE AVENUE
CHICAGO, ILL.
Vprizore jo igralci in igralke iz Detroita pod pokrovitelj--------- fttvom kluba št. 1 JSZ. - Režiaer Frank <Wn.
Vstopnice 40 centov v predprodaji, 50 centov pri blagajni.
PO PREDSTAVI PLES V OBEH DVORANAH.
Pevski nastopi pred igro in med dejanji. — Solisti v igri.
bju pn njem bi bilo dole in skr- ViSekakor storil kar bo mogel, b. zelo olajšano. Tu so bili še|da He ^evi)o naročnikov po-
France Barbič in Milan Med-|množi> Najveeja ovira našim
Ve?f, l.1 C.levelarKlH' ki na"! agitatorjem so slabe delavske ročila knjige Cankarjeve dru-1
žbe. France je prispeval še dolar v tiskovni fond. Isto sta storila Tone Shular iz Arme, Kan-sas, in John Goršek st., iz Springfield a, 111. Da ne (pozabim, tudi Andrevv Vidrich je bil tu ter izročil dve naročnini.
Canontburg, Pa. — Marko Tekavec je poslal $5 v tiskovni sklad. Vsoto je nabral med somišljeniki in prijatelji.
Warren, O. — Jože Jež je spet tu. Poslal je 2 naročnini.
Girard, O. — John Tancek ki je nedavno poslal $M5 v podporo Proletarcu, omenja med drugim, da je njihna Federacija SNPJ pristopila k Prosvetni matici. V Girardu je zdaj 5 organizacij, ki so včla-
razmere.
Cleveland, O. — Klub št. 27 je naročil 5 garnitur knjig Cankarjeve drufcbe. Ljubitelji lepega čtiva jih lahko dobe v klubovih prostorih, alti pa pri s. Babniku. Cela zbirka (4 knjige) stane samo $1.25. kar je za tako izvrstno čtivo poceni, da bolj biti ne more. Rojaki, sezi-te po njih t
Fontana, Calif. — Iz oranžne dežele se je oglasil Tone Blasich. Poslal je dve naročnini.
Te dni razipošiljamo našim agitatorjem potrebne liste za nabiranje oglasov V Majski Glas Upamo, da se bodo potrudili ter jih pridobili kar največ mogoče. Koncem februarja pa
V SOBOTO 18. FEBRUARJA
vsi nu
MAŠKARADNO VESELICO
ŽENSKEGA DRUŠTVA "NADA"
ŠT. 102 S. N. P. J.
V DVORANI SNPJ, 2657 S. LAVVNDALE AVE.
CHICAGO, ILL
Vstopnice: V predprtnlaji 30 centot\ pri blagajni 40 centov
♦ Fine nagrade za maske ♦
Prvovrstna godba v obeli dvoranah
KOMENTARJI
BEGUNKA IZ NEMČIJE
Nekateri v Detroitu predlagajo skupno prireditev v korist 'V rolet area" in "Napreja". Naš *united front" torej lepo napreduje. Društvo IWO, v katerem so tudi Jugoslovani, je aranžiral« predvajati film "Španska zemlja". Tukaj smo čezJalje bolj za skupnost in za združitev. Ne vem, kaj bo iz tega. Meni se zdi, da nič dobrega. Kajti če so "Na preje v-ci" za "Proletarca" in iproti fašizmu, bi naj bili rajše agitirali za Proletarca in vodili propagando nroti fašizmu v področju JSZ, namesto, da so ustanovili svoj list in s tem znova razcepili naše sile, kakor so jih z "Delavsko Slovenijo" in "Delavcem" (nič kaj slavnega spomina). — Da-Da.
*
Sodnikom v Detroitu tole: Skupnost delavcev, ki so skupnost, je lepa stvar. Ampak v tem slučaju se gre za dva lista in dve gibanji; to zadnje je nastalo iproti prvemu. To ni skupnost, ampak razdiranje skupnosti. Kaiar ustanovim ča-eopis proti "ProMarcu", in delujem za njegov razmah med naprednimi delavci, med katerimi je deloval Proletarec od vse./a začetka, potem je to izpodkepavanje skupnosti. Mi smo za skupnost, toda za pošteno skupnost v poltene resnične delavske namene. Manevrirati z idejo solidarnosti v neiskrene namene pa ne more prinesti delavstvu ničesar kot
le še več škode.
*
Neki časnikar je zapisal, da je bil pokojni Papež Pij XI. velik nasprotnik bigotstva in prijatelj svobode ter demokracije. To ni resnica. Zgodovina bo ipričaia, da je bila katolIAka cerkev vedno zadnja, ki je odnehala vztrajati v tej ali oni stvari pri praznoverstvu in poleg pravoslavne cerkve največja podpornica bigotstva. Tudi bodo zgodovinarji potrdili, da pokojni paipež ni bil podpornik demokracije, ne svobodščin, pač pa podprl Mussolinijevo vojno v Etiopiji, klero-fakustično diktaturo v Avstriji, generala Franca v Španiji, in pred
ipar leti zagotovil vso svojo po-mcč Hitlerju v vojni proti "komunizmu".
*
Ves »vet je zakopan v laži. I*ažcjo vlade, lažejo cerkve, i'aže časopisje, ker je človeštvo slepo za resnico. Je pa na svetu nekaj ljudi, od katerih bi človek pričakoval, da nimajo vzroka lagati, da so pošteni itd. A v kritičnem trenutku jim gre laž iz ust kakor zvoki iz lajne.
*
Nekoč je Kazimir Zakrajšek s pomočjo kolekt po misijonih ustanovil tiskovno društvo, ki je bHb iposettt frančiškanov. Stvar je iz Nevv Yorka nekako po ovinkih preselil v Cleveland, in nato v Chicago. Končno je frančiškanom ostala le "Ave Maria", tiskarno in list pa je prevzela delniška družba, ki jo kontrolirata in do malega lastujeta Zakrajškova in Jeričeva familija. Tudi največji slovenski svetovni dnevnik "Ameriška Domovina", ki je ob enem največji slovenski katoliški glasnik, je privatna posest. Nič se ne ve, kaj v*e se Pircu in Debevcu še lahko primeri. Oziroma, kako boe*a še spreminjala prepričanje. Vem le. da bi bilo okna sedanje cerkve sv. Vida težko zabiti, ker je zidana. Ljudje pa smo ljudje. Smo napredni, dajemo za cerkev in očitamo kolekte Proletarcu.
*
Nevarno in krivično je podtakniti komu nekaj, kar ni njegovo, kajti prav lahko se dogodi, da pride podtaknjena stvar
nazaj \pravemu lastniku.
» '
Ivan Jontez piše: Dragi kolega! Zadnje čase je ProReta-rec v resnici oživel! Politične razprave, potopisi, jezikovna re*etanja, komentarji, "domače polemike", Špelina potovče-na reportaža in križajoča se mnenja o njeni vrednotiti itd. ga delajo izredno zanimivega. V zadnji števitki n. .pr. je najti več zanimivega gradiva kot v kakem dnevniku ves teden, če bi bil Proletarec v preteklosti vedno tako pester, bi rmel dan-
na KELVINATOR
Trgovske refrigeracijske edinice!
Kelvinatorjeva fcčkovOit — . po znižani ceni —poleg Edison postrežbe
if Zdaj — dokler so v veljavi nenavadno nizko ceno ta rofri-
fcofacljakp elinlce Kelvinatorjevo kakovosti napravite načrt za moderniziranje uvojojia lahnega refHfferacijftkefra nifttema!
Velika izbir« vrst in velikoati je na rafpolafo od H do 3 konjskih sil — ohlajevanj na trak in na vodo. >
Common*oalth Edison drulba nudi izvedeno inienirsko po-streibo, da vam pomaga pri vatam načrtu za primerno refrife-racijo. Pripravni nakupni pogoji, da bodo odgovarjali vaAim potrebam, vključno načrt "Meter-Matic" novec na dan... Telefonirajte »daj za popolno informacijo!
COMMONWEALTH EDISON C0MPANV
72 WE3T ADAMS STREET
Telephone RANdolph 1200, Local 170
Jauchu želim ljubo zdravje Poset V Pittsburgh k iav-l*1*^ na in bog ga ohrani njega in nje-	~
govo za deževne dni "mareto".!
Na »liki je oiMnUtna E.t.r Marion Faibis, begunka is Nemčije. Ko je do »p* I a v N»w York, j« kramarski časnikarski fotograf potisnil predejo pota« tek spomenika Svobode, ki j« postavljen v newyorški laki. Kaj mor« tako mlada deklica sploh vedeti o takem spomeniku! Vilic temu je bilo pod to sliko v originalu napisano, da |a mala Marion "resno it udira".
danes nedvomno mnogo več naročnikov. Nobena stvar namreč tako ne privlači čitatelja kot pestrost, raznolikost v gradivu; enoličnost ga odbija. Suhi žganci niso zanfč, sami ocvirki tudi, torej je treba dati ljudem vsakega malo ali balancirano hrano. 1'pam, da se Ti bo posrečilo ohraniti Proletarcu njegovo sedanjo živahnost. Tvoj Ivan.
»
Zvon ko Novak piše besednjak, leksikon ali kakor že bo imenoval svojo knjigo. Ko sem prečital v »prošli številki njegov prvi čtenek, kako misli prirediti svoje delo. sem glede njega spet pesitr.ist. Ako bo vsako besedo tolmačil tako na dolgo in široko, bo knjiga prevetika in pTedraga za naše ljudi. Povprečen ameriški Slovenec (potrebuje za praktično uporabo le izboljšanje razprodanega Kernovega besednjaka, in Novak bi to delo prav lahko izvršil, ker je Kernu pomagal pri njegovi prvi knjigi. Besednjak ali leksikon, ki bi bil »prirejen r.iolj za učene ljudi, in za tiste, ki hočejo postati učeni, bi med našim ljudstvom ne dobil odjemalcev, niti jijn ne bi kdo-ve koliko koristil, kakor jim ni stovnica, ki jo je on priredil in izdala SNPJ. Dobila ni ne naročnikov in ne učencev. Zvon-ko svoje delo lahko še popravi, da bo res za praktično porabo
—	ne profesorjem in dijakom
—	ampak povprečnemu ameriškemu rojaku.
Borbich odgovarja
Cleveland, O. — Nočem, da bi bil s. Jauch preveč zaskrbljen, zato mu še enkrat povem, da je Barbič izvedel o njegovem dopisu na božični prireditvi kluba št. 49. S. Jauch je o svojih namerah debatiral kar v "bar-roomu", pa se je stvar raznesla. Bilo bi boljše, ako bi plosal, namesto da se je jezil in kristaliziral. Nekdo, ki je Jožeta poslušal, je podpisanemu povedal, da bom v njegovem dopisu jako napaden, da mi bo povedano kar mi gre in tudi harmonika ho ozmerjana. Tako so je tudi zgodilo.
Jauchu in črtate'jem z mirno vertjo izjavljam, da ni bilo med mano in urednrkom nikak*nega d-opisovanja zaradi Jauchovih dopisov, razen, da sem omenil, kaj mi je bilo povedano na omenjeni prireditvi in ako je dopis proti meni ref poslal, da kar na dan ^ njim. Kdor trdi drugače, pobija resnico. Kdor se surovo izraža, tudi piše surovo; od "blagor narodovega človeka" drugega niti ne (pričakujem, kajti kako naj drugače sploh igra na dve kitari hkrati?
Tudi ^podtikanje ob mojo harmoniko ni pri njem nič čudnega. Igram kulturne komade pač boljše nego on. Pa je ljubosumni moj tovariš hud in je VM iz sebe napisal tak dopis nekako v imenu, aN v obrambo Cankarjeve ustanove ... Ej, mi poznamo ptiče po perju.
Navaja nekaj ljudi, ki ao pomagali C. U.t previdno je pa
zamolčal one. ki niti z daleka ne slede £ank4rj*vim idejam. Zato pa tudi taka jeza. kadar poudarjam, "Cankar je bil ao-cialisti!" Tega nekateri ne morejo prebaviti, dasi so Ftrašno napredni. In tako jim je sodr. Jauch priskočil na pormoč. fn ie drugi. Obrnili so hrbet tudi Karlu Markau in njegovim spi* som, dasi se nekateri izmed njih svetijo pod imenom Ivana Cankarja, kf <pa ae bi morali v resnici skrivali v "dolini šent-f!orjanski". Ne verjamem, da so ti ljudje iskreni pristali C. U., Še manj pa seveda idej, ki jih je Cankar poudarjal v svojih delih. To drži, pa če se s. Jauch nmgari na glavo postavi.
Dalje, ako ste v resnici za širjenje Cankarjevih idej — ako je vam rei za širjenje socialistične misli, čemu ne greste med napol klerikalno ln med klerikalna maso, ki čita Enakopravnost in ; Ameriško Domovino? Jauch, vi tega ne delate, pač pa agitirate med Proletarčevrmi in Prosvetinimi naročniki. To ie jasno iz vaših poročil. To so torej tista ipota. ki se križajo med nami. Mi vemo, kam pes taco moli, pa jo bo že umaknit.
Jauch ne more zapopasti mojih stavkov. To ni nič novega. Kristan sam je dejal, ko ie čital Cankarjevo "Nino", da jo je moral še enkrat prečitati, ker je hotel pisatelja Čimboljše razumeti. Ako komu "ne gre v glavo", ni moja krivda. Možgane Je pač treba trenirati, s. : Jaoeb. Bo* videl, da boi potem laglje razumel.
In business. Igral sem — torej delal in zaslužil. Btrsine** je to, če kdo kaj prodaja. Jaz nisem iprodajal harmonik, nego ne igral nanje; ako bi prišel na delo z lopato in krampom, mar bi bil1 to business? Po Jaucho-vem tolmačenju da! Vsi drugi pa vedo, da bi le delal bodisi s svojim aH ,pa z drugim orodjem.
Jauch ima "*marelo" fn Chamberlain tudi. Marele so marele. čeprav pomagajo, se navadno vseeno premočiš, ako ne preJ rajše pod streho.
Nasveta, da kadar je napaden moj ecdrng, recimo pri klubu »t. 27, alf psvec socialistične "Zarja", naj jaz ne posegam v njegovo obrambo, .te ne bom držal, ffva*a zanj.
Dalje, jaz še nisem bil nikoli in nikjer "kronikar". V«e, kar napišem, podpišem s svojim pravim fmenom. Nikdar drugače.
Bil sem napadan Že od raznih "junake*". Kakor so prliHi, tako so odšli.
Tudi jaz bf bfl lahko surov. Ampak ni potrebno. Vem, da bo teh »par dopisov, ki jih je Jauch napisal zoper mene, #?o v poza bi jen ost, kakor jfh je šlo mnogo drugih, ki so se aafte-tavali vame, kakor "kanadski aoldati" v deževnem vremenu.
Prav ntf mi ni, da bi "jokal" nad sabo, ker vem, da je še precej čitateljev Proletarca in Proiivete, ki radi čita jo iz metropole tudi ka4 kritičnega, ne samo bahava hvalisanja. —
— In amen z Jauchom.
Frank Barbich.
Joe Hočevor imo besedo (in to brez komentarja)
Pueblo Colo. — Cenjena prijatelja Pogorelec in Zaitz! — V tem pismu vama pošiljam izrezek iz fcutopisa Pueblo-Star Journal o unpehu kolektivne "hothouse*" farme blizu Moskve. Mogoče je, da v čikaških listih nista videla tega poročila. Pošiljam vama ta izrezek zato, da ne bosta zmerom imela predsodke proti tej novi u-redbi človeške družbe. Bodita toliko prijazna sama sebi in se vprašajta: "Ali se nisva učila nekaj tega pred 25. leti. kar se danes v praksi ali istinito dela v tej državi? J"
Vsled prijaznosti nekaterih ljudi vedno lahko pogledam Proletarca, čeprav nisem naročnik. Sedaj kot prej ste vsaj toliko dobri, da ako nimata za sovjete prijazne besede, jih vsaj ne zmerjate in insultira-te, kot je to delala Prosveta. Vama tudi povem, da 'Vaš"
nemu notorju in dalje
Pi»« Jc hn Filipič
(Nadaljevanje.)
Cleveland, O. — To je tretji dopi* v tej -seriji. Povabim val za' nekaj časa v, Pittsburgh. O-z;r:)ma vam ni treba tja. rvefo -i lahko le osvežite spomin na dejstva, ki jih bom navedel v tem dopisu.
Nekoč je živel v Pittsburghu javini no*ar. Njegov priimek je Zba:nik. Pitsburgh ni mesto na ravnani, kaikor Cleveland. Slovenska na elbina v tem jeklarskem centru tudi ni na idealnem kraju. Dela, ki so jih in jih š« opravljajo naši ljudje v Pittsburghu, ?o večinoma jako naporna, bod sa v jeklarnah. pri vročih ipečeh in plavžih, livarnah, ali pa v premogovnikih okrog tega mesta.
Nihče rad ne dela trdo. Napornih služb se izogiba vnakdo, ki more. Lahko pa je gledati one, ki garajo. Saj za to so vendar ustvarjeni! Kdor je malo bolj prebrisan, postane javni notar in zastopnik zavarovalnic. Medtem ae uči, ker vidi iai poskuša marsikaj, kar mu je bilo doslej tuje. Ob enem sanja,
Jontez sam ne zna slovenščine kako d ustvariti čimbolj udob-in Taučar tudi ne. čemu potem no življenje. Ne gre .*er glad-take neumnosti v listu! Kaj jeiko. Najprvo v odbor podporne "vaš" Jontez? Ni -socialist, ne organizacije, ki ima sedež v komunist. Samo slišal je neke hladni severni Minnesoti, toda
ljud: praviti o socializmu. Njegovi ''umotvori" so za na pašo. Vam pravi, da vprašajte Ivana Molka, kaj se pravi znati slovenski jezik. Rečem vama, da pri Prosveti ne znajo slovenščine. O, da, ako treba kaj oblatiti! In ako je njim naprodaj knjiga, je meni tudi. "življe-
nje ni praznik", je zapisal Si- delati tudi v uradu. A za delo mon. in vendar imajo vsi taki a« lahko najame klerke. Izgo-ljudje vedno praznik.	voriš se lahko, da je debi pre-
Danes imam praznik tudi da so naspale težave vsled jaz. Delamo pet dni in dan do- novih zakonov in vse se dobro ma, kakor v Rusiji. Ali vesta, j izteče.
da se Američani — ameriška Vprašanje je, čemu sem tako industrija — uči od sovjetov? službo zaslužil? Mar sem delal Pišem vama pred nedeljo, 'za podporno organizacijo, kako bo naselbina "odpirala na- tera mi je dala stolček, kdaj rodni dom". Tako so to stvar nesebično, brezplačno, kakor oglašali. So v zmoti. To ne bi morajo delati navadni delavci mogel biti nikak "dom naro- «" vrh tega plačevati č!anari da", je pa lahko zadružni domi™? K»i doprinesel v ko-ali zbirališče. Pravi narodni rist revnega delavca? Da, Ib-alovenski dom je lahko le dvo- M« Jfcn pomagal v unijah, rana "Jožefo»vega društva", pa n* političnem in kulturnem po-hočete a!i nočete. Imajo jo že Uu, v društvih itd., toda to so 38 let.	neplačana dela. Izvršujejo jih
Ta dom. ki ga v nedeljo za- lahko *>r<« mene. Ob pri-1 i jejo z alkoholom, bi bil nam ,iki P« zaprežemo v lepo Min-koristen, ako bi notri spravili ne«oto malo diplomacije ir veliko knjig, da bi nam bile na strategije, pa bo šlo. In Šlo je. razpolago "za uk in pamet".	** koče pokazati vefli-
Drugače ipa bo dom samo za 1 ^ močnega, potrebuje v
osebnih ambicijah |K»moči, ki naj bo živahno pisana z raz niso jo dobili od vas. Ne bi tega mi barvami, Kdor gre loviti ri-pravil, a sitnost imam kakor be- vzame s sabo različno bar-tirdi žena. ki hodi dol, da po- vane umetne vabe in žive, da maga osobju k izgovorjavi. Da- ** naivne ribice rajše ulove. Ta-nes so se spravili k temu delu ko d*«!® tudi ribiči osebnfh
"soldate" močiinega društva V nedeljo ob 2. bo igra, ki
že kar ob 9. zjutraj.
Zato ne verujte vsega, kar vam pišejo od tukaj. Naselbina, ljudje, plavajo v fašrzem in k temu pomorejo ljudje, ki sovražijo Rusijo in to ljudje vaše vsorte. Rusije ne sovražijo, samo komunizem, ta je grd, pravijo. Pobil je naše kamerate. Taki Kjudje se ni-o še ničesar naučili in se tudi ne bedo. Kon-
čno vama še povem, da je ime-	mi doma, a zna se pri-
la Rose Radovich veliko dela 1 ?0™i tu M druJbam katfli-f>ripraviti ljudi, da ipokažejo ?kih	v	ie
na odru vašega '"Pušeavnika". ^ievatl TU** dnevnik in bil
Pa pozdravljena. Nikar me ne prekUnjajta. Služita prili-čno dobro. Kupita si nekaj knjig o razvoju sovjotov—mogoče še spoznata pravo plat, dno umrjemo.
Joe Hočevar.
pre<
Društvo "Moxham" vobi
Johnatown, Pa. — Sflovensko bratsko samostojno podporno društvo "Moxham" priredi v sobc^to 18. februarja v Slovenskem delavskem domu na Mox-hamu veselico, na katero ste vabfjeni vsi od blizu in daleč. Igraj bo iaboren J. Koračinov orkester iz Yukona, Pa. Vstopnina samo 25c. člani, ki se te zabave ne udeleie, plačajo 50 centov v društveno blagajno. Tak je bil sklep seje. Na svidenje v soboto.
John Polantz, tajnik.
pro.* vetne m pol j u! Krofi, potice, hlačke, ribice, krasne deve — to je gradivo!
Javni notar si je mislil, to je človek zame kakor malašč! Vzamem ga na svoj voz. Nihče mu ne more reOi, da ni niprj-d.n, saj je pi*»al v "Prosveto" in bil v gl. odboru SNPJ. In ni-hJe mu ne more očitati, da je zoper cerkev, ker jo pusti v miru in se z duhovniki prav tako lahko pomenkuje kakor z na-prednjaki. Principi, prepričanje — to je brez pomena. Primerna stalna služba, ki sj jo naj vsakdo dobi kakor že more, to je glavno. Samo da se meni dobro godi, to je glavno.
Ni še dolgo tega, ko je bivši Korobač pl. Gajžla zapisal ob priliki obletnice v svojem glasilu, "spadamo spredaj, ?mo spredaj in tudi bomo gledali, da ostanemo spredaj!" Spredaj kje in s kom? &e večjo raco je za p kal mesec prej, ko je dejal, da je njegova organizacija kakor Združene države. Pravila ima kakor je ustava Združenuh držav. Skušal sem se domisliti, če je med Slovenci v Zed. državah i^es kak Benjamin Franklin. Seveda! Pisatelj Janko N. Rogelj. Zato se ustavo USA lahko primerja z ono, ki jo hvali A. J. T.
Članstvo verjame, ker ni nikogar, ki bi stopil demagogiji na prste. Le vsled tega se lahko norčujejo z n^im.
Naš tedanji javni notar v Pittsburghu s samo eno močno oporo ni bil zadovoljen. Hotel je wveto trojico, čeprav je to taka kombinacija, da še božje svete trojice niti sam ljubi Bog ne razume. Na Zbašnikov voz je bil torej povabljen tudi naš Rad-bi-bil pisatelj.'
2e v zgodnjih letih ga vidimo v glasilu SiNPJ in v Glasu Svobode. V Prnietarc-a ga ni bilo, kef' sf ni od njega zase ničesar obetal. Vedno je sanjal, kako priti kam kvišku, pisal je sanjavosti ter tratil prostor iai čas z njimi — samo da je njemu koristilo. SNPJ je menda dajala takrat nekakšne nagrade. zato je bila SNPJ po takratnem njegovem mnenju najboljša. Ko nagrade bi!e u-st a vije ne, se je razhudil. Pridružil se je opoziciji in šel na konvencijo leta 1918 v Spring-field, I H., v nad i, oziroma prepričan, da bo izpodrinil pokojnega Jožeta Zavertnika iz službe glavnega urednika Prosve-te. Up se mu ni uresničil. Od takrat je SNPJ zanj nehaha biti dobra, idealna organizacija.
Na<jctemo ga nato pri "Enakopravnosti". Toda delo pri tem dnevniku je bilo umomo. Tako se je kmalu utrudil in cd-*e! iz te službe ne da bi bil uprtavo pravočasno obvestil, naj mu i£če naslednika. Nato prošnja za job pri slovenski poi^o-jihnici. Samo obljubo je dobil. Ker mu ni bilo ugodeno, jih je oklestil do kosti. Kmalu potem so bWi objavljeni uredmiški članki v najnrzkotnejšem slovenskem dnevniku v tem mestu, v katerih se je svetilo ime Janko N. Rogelj, čemu bi naši ljudje pošiljala denar (pcdipor-nim organiizacijam) v Chicago? Ali ni škoda, ker £re toliko tisočakov vsak mesec v blagajno SNPJ, tu pa imamo slovensko banko, ki je najboljša, torej svoji k *vojim! Danca po mam o tf'avni blagajnfk. Pf^al >e o to "najboljšo banko". L; Ro-olrčnih rožah, ženskih hlač-! gelj je več ne pozna. In inmmi
sdboinipvk* ča*t cionasa malo. Stalna služba v uradu je ptravi privilegij. Nekdo jo mora imeti. Torej posluži se prilike in jo vzemi. Kaj bi počel v zakajenem Pittaburghu, ko pa lahko greš v lepo severno Minneisoto, v glavni urad, in se udobno use-deš na etol! Seveda, treba je
ambicij. Naš znanec javni notar, tedaj glavni predsednik jednote v državi obilice kra mih jezer, se je dom »lil nekdanjega potniškega trgovca z zlatnino Gregorja Korobača pl. Gaj-žle. Da, to je vesel, vpliven človek! Njegove dopise so vsi radi brali. V cerkev ne hodi. a ni zoper ceTkev. Kreče se med naprednimi Slovenci kakor da je
k ah. ki so se soši.e r. a dvorcih ob ogiajah, o pe lino vi deželi, Folnčni Californiji in druge take stvari, ki jih ljudje radi či-tajo. čemu bi ?e torej trudil pisati suhopann<a, brezpomembna poročila o stavkah, o raznih drugih bojih delavcev, ali jili navduševal v unijo im za aktiv-i - ■ ......
na Jo dično do mačo zvezo, da držimo denar doma, v Clevelandu. čemu bi ga poAiljaji ven, je pfral takrat Janko N. Rogelj!
Ampak danes je po Roglje-vem popolnoma v redu, da ga pošiljamo na Ely, Minn. Zato seveda, ker je cn zraven.
■ ■ P JIH ' > '"' '	■ —=
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VRDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIAIjSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC St TISKA PRI NAS

• tR™*
m v ~	- r> p r w
SANS PEUR ET SANS REPROČHE
* Zvonko A. Novak
i it ttaJijj od rebrno nank fla. name« to da jih jim izvršujemo. •
Pravljp, (ia piehiiki pr«d cd« nik Cardena* še vedno mf 'rt, da
j»3> Spsnijo mogc^e rešiti pred fa^zmj-m, ako demokratična države prenehajo z nevtralnostjo, ki v bistvu itak ni 1*9-vtralnoat, kajti nepo-rrediao je taka n*-v trajnost pJtnoč fašiz-
II
Ko «em pred dobrimi petindvajsetimi Mi dospel v %» d«'telo, »i m dobil iU*!o pri ne*yor*keiu •tilovviuiutm dnevniku "ti lasu Naroda**, kjer um m* v kj atkem čaaur tesnanil z vsoni • luventkim pihanjem, njegovimi jK».
hno«tmi, Vrlinami in napakami. Liat jt. namreč prejemal vse ostal«« slo« v »-ii ke čaaopi^e in dra^e slovenske publikacije v -tmm
ik ie • k,
po Hvojfin bistvu ne prenese m- oM:kr, duplja debelski kontni in začetni 'V' obratila "ski" v ni' ' ki •«" in ni naredi edino pravilno obliko "moski". pa nnj potem pomeni ie tu ali ono in *e rabi pridevniško ati amoMtaliuiko. Ae nekaj drugih ličnih tvorb: novomesteki -mm»ne-
še m M i m, da bi \>l!a skupnost aa grenit g:: rje V lllingi*y, boljša »ago razdvojeno.«*. Priznam.
da l*>vi* ni mi ideal demvskf-ga voditelja, a tudi Otanfe ne.
Slednji je o-dCočno pi A\ spora-zump, Bua ko več dragih igt^ro-vin tovarišev. MogciJe so njemu in njegovim osebne ambicije več nego faKerefi piemogarjev.
k ; irorierki—goriikii pridevniški mu in Mu solinijevi intervsn-pri«lerniik'{ nam urtalnikski ~ samo- cjjj v Španiji.
talnUkij i *'k*ki reški i metliksU*-.
Tedaj je bilo mnogo manj slove*. '•etltokij podpelaki—podpeiki itd. V<	. %
K, nu pisanja v Ameriki, kakor w) l»'«'dah, kakor n. pr. slovenski, du-l Poročilo 0 predavanju in 0 , pa dandane . Da. a<<lo mnogo manj, "*j»k». kočevski, hribovski itd., ni I sestanku članstva kL»bov MK
plaže v današnjem.
potrt bno nikukano utapljanje, vsled
e?ar *t> r.brasilo "nki' pojavi v »vo-
bilo vseeno veliko ved
'ijtnn kakor pa v dan _______________
M »ti drugimi napakami nem opazi) ^ popolni obliki, tudi to, -«la ni preleta* večina nabili "MeflfcP se rabi pridevniško in sa-pj tiv, ki so si nlužili s pisanjem Klo ta,n^ko: moika beseda, moški \ sak lanji kruh, niti toga vedeli, kdaj	m**ka obleka, mo*ko *e odre-
)v piavdno pi ati predlog "t" in kd ij : W>ško *e vesti, v moških letih; pa "s" s istim pomenom. /	j 'sem ž.mk
fo -Tm jim tudi kar javno povedal, a cm .h tem korakom prišel v ne-Miansko hudo zamero pri njih. In i >'lkvr je tistih, ki $o bili med ono pnUžiio večino, £t> danes pri tem inlim kruhu, mi Se sedaj niso prav
ras
pa *amo en moiki pri
OM ka "moiki" je le tedaj pravil-na. (V se nsaaša na samostalnik "mo-6ek". majhen »noš; trije možki. Kajt: v tem slučaju ni končnica obrazilo . ' ki"« n<>«° "kiM in le-ta nima prav I zpustili tistega "greha". Resnica oči I I1?**1!?*« mehčevalnega vplivanja ns kolje, in thta zamera je morala biti zares tia^no huda.
Pa pomikalo se je potem leto m letom, in naši pi*cl so bili sicer močno hudi name, ali navzlic temu so jim začela polagoma suhoparna slov-n»ka pravila bolj in bolj lest i v glavi., njihovo pisanje se je boljšalo od dn« do dne in danes jih naši kritiki prištevajo med najboljše slovenske peropraske v Ameriki.
Ce prelistujimo najnovejše sloven-
i ako je pravilno pisana beseda
"joški" i ženske grudi), "tetkl", "Jožko", "tepežkar", "tepeikati", a napačno pa "joiki", "teški", •'Joikn",
"tepcikar", "tepeškati" itd.
(Pride še.)
RAZNOTEROSTI
Rridgtport, O. — Patopia, ki
t , L	Ra objavlja FVamk Zaitz, poeta-
ske be ednjake prebiranio najzadnje j.a z v,ako izdajo bolj zanimiv.
p»-atclj*ke proizvode v Sloveniji ter r>,	.
pi imerjamo z vsem tem naše pisanje : r<.^L,r 3 .Ziime-	eo
v Ameriki, moramo kar odkrito pii-|mi mnogi kraji, katere Opusuje.
^nsti reovrgljivo dejstvo, da se nai,	«
tisk v Ameriki skoroda lahko kosa z	a . a i	i * i. l
, mm v Sloveniji. Da. v nekaterih pri-' _	da bo imel ntš kild)
merih ga celo prekaša, kar je zlasti Forw*rd št, 11 JSZ eno «»j-
jasno opažati, odkai je začel v Cleve- boljiili pnomaj^kih pro.il&V V
Liulu »/.ha jat i naš delavski me e^nik	svoji zgodovini. Taktna mani-
"C ankarjev irlasnik .	* . ... . . , .
In ker je temu tako. lahko brezi1*	^Vja kakor ^
trahu rečem, da imamo tudi amen-	,mt4 v naš klub, V tek
*ki Slovenci vsaj nekaj zaslug na po-	kt.ljih še ni bi .O, osoblto Še ne
lju splošne slovenske književnosti,	v na*i dvorani. Ako bo
vsled česar si smemo pruvajsti tudi	^ v; m ^.^u ho koncert
nekaj piavice do jezikovne veljav-	V a . ' , .
nosti.	?rl ^aia-1 \ad*>a!ov kvartet u
Sevc j? še dosti ljuljke na polju Clevdi,nda. Dasi bodo > ttoški loven.-kega pisanja v Ameriki, fte veliki, smo fklenili - ČCipiUV
lUMti	a,nT	Toia na« i« malo — nuditi našim ro-
kje je pa ni:! Se tam je je preveč, . . .. ... kjer je njiva globlje izorana »n obil- ydk >m	duševnega ufclt-
neje jnignojena pa temeljiteje o bde- ka. MllOgi &e nikoli niso fmeJi lana. Ali glede na anarhijo v pravo-i prilike Čuti slovenskega k\Tar-
pisu pa smo si docela enaki. Tu in t8ta kuk^šeil je Vadmalov. To-
tam onkraj morja. In Frank S. Tau- .	, ... w . .
char ima prav, če ima to zbeganost reJ smo	\tthc HZl-
in zmedenost v mislih, ko pravi, da k', da nas tako bogat SpOttd la-nima slovenščina š« nobene resnično j h ko prif. svi V Zgubo. Vadna-prave avtoritete v črkovanju vseh j !ov kvartet je jaVTlOUi UW1, slovenskih besed. Moje poseganje v'» _ .	,,
i u:pravo, ki jo je odprl Tauchar v; K('r ^topa ne samo na raanm svojem fpisu z naslovom "Zaslužni priredbah v Cievelandu, am-nioije", se opira na to okoliščino. pak tudi V drugih krajih, čuli
Zadnjič sem povedal, kaj mislim o 80 e tu<jj v ChicaigU. Taucbarjevem ogrevanju za opušča- Tr4 • .	P|n-,,I, ,M j u
nje Črke T » gU>oma "1" in "n" To slavje kluba Forward bo
v nekaterih slučajih, zlasti pa v be- v soboto 29. aprihi V društveni
sedah, kakor je n. pr. življenje, besed- tiverani na Boydeviilu. Seveda njak itd. Splošno se bo tisto njegovo i>0 premajhna, toda ee bomo i inenje le iztezka uveljavilo. V posa-1 j k ^^ ^	.
meznih slučajih pa jo že sedaj opu- .	. '	.
čamo, kjer nam to le veleva blago- ™ni, pa drugje V poslopju. Drtl-klasje. Tudi o njegovem "soncu" sem štvena dvorana je za take pri-i/t rekel zvoje mnenje. Tako aedajla-jreditve naj pri pravne jša, zato
v Detroitu, ki ga je poactil Fr. Zait?, je bilo jako razve^-ji-vo. Te&koče imatno, a vcevdar je med našimi ljudmi še zmerom volja za tivljen»je. l>e<ruit-tka naselbina je nam bita zmerom vzor. I'pa m. da bo v e.ni nam v vzpodbudo tudi v
Kadar čitam taka j>oroči!a, me prime Jelja, 4a b$ živel v naselbini, ki je velika tn polp* naprednih rojakov, k.i no »posebni za de!o v klubu, na pod ju dTamatikf, v delavskem pevskem zboru, v agitaciji za Proletarca itd. Tukaj pa je nas malo im vrh tega smo razrešeni vae križem, da je tnitn Ve redkokdaj mogoče priti skupaj, e
Premogarjev kmalu ne btado
v^* potre bova M. Nadomeščajo jih modemi rtroji, kj delajo nu-
Pred meyx-em sem objavil v prošnjo v pomci* po
VČASIH JE LUŠTNO BLO...
Pise Spela Pofovcen
"Vremena Krajncem bedo »f zjasnila V* nekšn pe rbližn tku je prepevov naš narbolš pesnik France Prešeren, k je kljub negovga kratkega iivle-»?ja n mejhne količine literarnega produkta, useglih zlo opi-lu takatno krajnščino — kate-
požai J prizadeti družini Blalža ro ao poznej ankter Š2 enmsv Kravanje pri So^i na Primor- zbulšai, drmjg pa aojo tkuSal n . kem. Un'tČeno ji Je bilo vse ra- »o še skušajo poslabšat... Tud /.im ijvl/ ij.i. Njun sin je oile-ijeat ae zdej strinam znim. čej pel v eKipMaiji, ko je kopali po j prov dozdej za naš narod zlo fronti ara i xie le. O vaem tem mi alabu zgledal, ker i biv Poletja je pravni Tone Kravatija, naš pod grofm, druga rt^etja pod zv?^t somišljenik, ki mi je .po- cesarja m, i zdei l pa pod kr?-toiili cu sam avojim nesreč- l.iam. če se vam čudn zdi zakej nim ljudem ne more več poma-, verjamem u jasnejše dneve gati, ker je prizadet valed kri-, krajneov, bom pa prov »prec poze. Zav-zel sem se in objavil j iasniv^: prej omeujeni apel. Rezultat? j Zadne caite so se na* taboll Naš klub j« priapeval $6, John, tk>vn'*arji zbudi iz letargične-Slanovec v Maynar*iu $1 in | ia stanja brezbrižnosti, pa so Frank Karish v Biwabiku, začel piliti ne še tolk na^o M hm., $1. Ako more še kdo kaj Ipraho, pač pa tembol adn pomagati, naj pošlje prinpe^k drujga ket i na*a lepa navada pod^wa«iemu.	že z davnih časov. N ker ao uai,
.J josepb SilOT. RFD 1, Box 7, r*praha n niaatlji, firov zarejs Bridgeport. 0.
LISir ■
IRillMŠTVA
A. V., Chicago. — Tvoj spis
hko nadaljujem. In izraz "mo^ki" pride najprej na vrsto.
Tauchar se zavzema za dvojno pisavo, in sicer za "moški" in "možki". Pi vega naj bi rabili za izražanje po-nosnosti ali prevzetnosti, drugega pa ?.% možatost ali neženskost.
bo naie majsko slavje v nji.
potrebni pilejna a tavelko pilo, upam, da se bo to pilenje nadaljevalo. Zato verjamem, da nam bo bodočnost za*ur p?me-sla lepših sončnih dni u krajn-sk lingviatiki...
Kam tud jeat povtran enmav
mesto ljudi. Rudarji .pa pahaj-|0 Ivami Mlinarju bo objavljen P€rznan* žurnaliatka, mbo kujejo na ce-ti in premišljuje-1 v prihodnji številki. Ne bo nič	d°volen zapiaat an p.,.
prepozno	besed h slovniški razpravi. Ti
JT. D!, Cleveland, Tvojo pa	** zato' dat nabo }edo
razpravo "Kaše bodoče nalo- 'tmw,u da «^na. Jeat ge" pričnemo priobčevati ipri- bom .u .^PHrumu ll< dnll teiU n	! r#a rc5c^U :iAni<>	|ia
A. Jt„ Glencoe. — l«to.
jo, kje najti zaslužek.
Ncda\mo me Je neka rotjaki-nja Iz K ine: a krltiziralla v Prosveu, ker *em pisal po Socialist Callu v korist akcije aa zedtnjenje premogarakUt delavcev v Illinoisu za skupno iz-vojevaivje čiznboljše pouiodbe a pr e mogo v n išk rm i dru&bami. Stara jim pofceče 31. marca. Rojakinja je na strani PMW in vsled tega proti sporazumu z UMVVA. Ima praviro imeti ave-je mnenje in pradaodke, a jaa
p m ki i: u nt:
KLIKOV
J* Z.
Še zmerom je čas
Gotovo je čitateljem všečno dobiti do«ore knjige. Dobite štiri za Si.25, ki jih je za to leto ke j veselih Idi u negov uštarij. j iifid<l4,M Cankarjeva družba v Tud plesal »o, kar ni prov neč ki^jani. novga — al ksm pa zagledava arija pešvedranga dvobradria 1 k sej po žiterak sukov e ano; fej.-t punco, um ae pa kar za! čelutt perjeva, ket deb me prov hudo zob zabolu. Ne za- j fo deb bla kej želovs, k je takih cepcov dott za usakm vo-glam; ampak to je prov taprav znamne, da svet ppet noi^ n da ni ve* deleč cajt k bo spet ta-velka vojska ...
K tako rejč vidm. me prešine misu, čem t-ud jeat tku norela km atara ratova. Narbel gvHn in glih tku trapasta, tati me že zdej skrbi, kuga bo z mnoj. Se nism več posebn mlada. pa useglih postajam zme-rej bel živa za iples n tud za ve-se o drušno. Tud pobje ae mi zmerej bel dopadajo... Oh, ja; kam bo svejt paršu, če bo *lo tku naprej?
Ce nam bjo rejs penzjon dal k mo petnšedeset lejt stari, se bemo pa takat možil n ženil. Takat ae bo u»ak vajdu na kuga žent. če bo večji penzjon, bo!J bomo za žent — čeprov za dejlu že zdej po tavejčm ni-čmo zaneč ... Nej m dajo dvesto tolarčkov na mejsc ipenzjo-na, pa sm šur, dem dobiva »e kakšnga fejst mladga fanta za moža!
Ksm šva domu, aom Čudne muhe rojile po glav. Mislm, da
V i!ed«črm icmamu m priredb« klubov JSZ, konf*r«*čail» or|aniu>
cij tn locUlit^čiiii kulturnih dru-iUvi
FEBRUAR CHICAGO, ILL. — "Har4 Time
Parljr" auc. p«v. (Ura "Save", v soboto 25. febr. v Slov. d»l. centru.
SPRINGFILLO, ILL. - PruOava-rjo o Jugoslaviji in drugih krajih Evrope v nedeljo 26. febr. v Slov. domu. Prede ve tel j Frank ZaltS.
DETROIT, MICH. Koncertni •parad "Svobod«" v nedeljo 10. leb.
v Omira Cele.
CHICAGO. t— Razprav« o bodoč roati socialističnega gibana v petek
24.	februar a v Slov. del. centru.
CHICAGO. — Zabava mledinsku-ga odseka kluba it. 1 JSZ v sobote 1«. feb. d op. v SDC.
MAREC
CHICAGO. — Dramska pro<Utava kluba it. 1 JSZ v soboto II. marca
v dvorani SNPJ.
CLEVELAND, o. — Prosvetni ve-čer klube it. 27 JSZ v soboto večer
25.	marca v sobi it. 1 SND na St. Clair Avenue.
VVAUKEGAN, ILL. ^ V soboto ia. marca »večer predavanje v SND o Evropi. Predavatelj Frank Zaitz. Aranžira Prosvetna matica.
MOON RUN, Pa.
Konferenca
Prošli teden smo omenili do-i Jtmercyart' če nabo 8 piae, ki jih saradi pomanjka- **** *praha nja prostora nismo mogli pri- T1?™' f T Š<? F^T* občiti. Objavljeni ao v tej šte-it,rui,a tavelkm ^hop.lar-
vMki.
Ob zaključku lista smo prejeli še par dopisov. Poročevalcem naj bo to v obvestilo, da jih dbjavimo prihodnji teden.
m ga anpar g lazov preveč cu-
nla, vi#»ela mu u>Jk cajtjk!ttLcv JSZ in	ma.
mislm tisto povorng zdelat n u drušn, da je Ust tastar bra- ti<# \	Tarc* "
_, ,	. _	, , ,	,	__	samostojnega podp. nrustva. rricevefc
- - -	nehov plesat ... Drug dan ob 10. dopoldne,
mej pa prov naaalamensk moja na um na butica bolela.
Za ponočvajne ae z nim na-grem nkol več skušat!
RAČUN RAZPECANIH ZNAMK J. S. TL
ZA MKSEC OKTOBER lasa.
Draava im
t to
e "O
M
Z l
j
T
u 0-
Ii
i-
h is

ILLINOIS: Oglenb/ Springfield Chicago No. 1 Member at large HICHIGAN: Detroit it. 115 OHIO: Pii*ey Fork Nevrburgh Cleveland Bridgeport Girard k PENNA;
21 6
6
7 24
Padec Barcelone je za španske lojaliate velik poraz. Am- BurpttMeira pak demokracija se
10
3 6
7 10
4 — —
Tauchar morda ne ve, da je pisava [da bi jim dala izdatno pomotf.
•rnoiki" v ostrem navzkrižju s pia Za.*tipniki španske nepublikan-vikim osnovnega slovenskega pravo. ^ v|ade že ceJe meL^ec€ ^
piva, nicer bi se sploh ne mogel ogre-	. ,. . ... , . .
vati »anje.	manj apelirajo v Washjn«gtonu,
Slovenščina ima razne končnice, s, da naj bi Vsaj Zed. df£*V» do-kateiimi si iz besednih dt4»el dela pri- volile Uvažati municijo lojali-devnike po ustaljenih pravilih. Tiate storil, a amo Mnevtralni". de ce-
končnice se imenujejo 1-----
obrazila in |med njimi je tudi "«ki", ki se pojavi haA v našem izrazu "moškf", čeprav vidimo le "ki*' v njem.
Pridevnik "moški" sestaja iz besednega debla "mož" in pridevniškega c b rezila "ski", kar nsm da pravzaprav obliko "možaki". Ker pa na« je-
lo tukajšnji konservativni časopis 'Martina Ferry Times* piše v uredniškem člank-u z dne 26. jan., da če že nočemo prodajati orodja španski republiki, naj tudi Japonski, Nemčiji
POKVARJENJE OTROK V PRID FAŠIZMA
Kamorkoli so dospele faiiitične čete generala Franca v Spamji, to člani njegovega propagandnega ttaba morali najti primerne slike. In take •mo »udi v ameriikem »Uku videli, ksko nevduieno je ljudstvo sprejemalo 'roje "osvoboditelju" (Italijane, Mevre in Nemce). Na gornji sliki Je foto-«raf Otroke v neki vasi v Speniji pripravil oddati faiistični posdrev. A le triL bolj odiraičeni se se oisvali. Malima dvema se al sdelo •"'i roke.
10 2
S
ne zgane, f Canonsburg Bipt
Weat Alkfuippa .—
WE8T VIRGINIA: Puraglove	1
wi5canain: Milwaukee 24 West Allis	_
1
24
2
9 7
1
2
24 6
2
17
3 11 14
4 —
24
Skupaj
7.M t. 7<r
t ie
4.40
.•0 2.25 8.40 «05 8.00
rte
5
1.40 1.20
16.80
Ž. 10 *........
12.05
2.10
7.00
1.40
9.60
7J0 ~ .65
9.90
5.70
.1.00
.310
5.40
2.10 .70 .1.60 .60
1.40
ao ?t
2.40
1.S6 1.00
1.00 .00 HO .20
.30
6.00 .60
M 163 106 — $ «3.75 640.70 $22.00 |28.80 ZA MESEC NOVEMBER 19SS.
— 6—.— $
ILLINOIS:							
Fprintffield	3	7	2		$ 6.46		6—.—
U Salle	12	4	U	M.	lil		
( bicago it. 1 MIOHICAN:	24 • «<	24	——	—	16.60	1175	7 40
Detroit it. U(	20	10			6.60	4.66	8.00
OHIO i							
Collinwood	12	—«	12		4.20	mmmm.	MM
Cleveland	—			24	2.40		
Nea>urgh	7	2	.1		2.05	■	_
Bridgeport	ia	2	7	—	4.66	t. 70	* 4120
mJNA;							
Cationsbuig	3	6	4	ap	3.20	—M mm^m	
S»fM»	8	—	U	—.	2.96		
Moon Rvn	—	o m	2		.80	■	
VVest AJkfuippa		—»	12		GO	(	r
Conemaufh t	10	10		mmm	0.50	Iso	3.00
WEST V1RCHNIA:							
Puraglove	1	2	4	—	1J#	.66	.30
Skupaj	{|3	00		24	6 03.66	$61.00	$18.80
1.00 1.00 4.80
3.00
i.eo 1.20 l.oo
1.50
.00 .80 .20
2.00
.30
M • 4 V,,i
$19 10
ZA MESEC DECEMBER ltM.
ILLINOIS i
Springfield
Waukefan
U Salle
rbicago it. i
Cktcago k. 20
INDIANA:
Clinton
KANSAS:
Arma
OhK):
Cleveland
Girard
Bridgeport
Cellinurood
PtNiNA:
Oanonaburg
Conemaugh
. H««' .
West
WBST VI) Puraglove
3 11
5 12
6
3 3
7 6 4
24
15
10 —
6 — —
48	—
—	16
6	7
—	12
A 16 8
A: 1
U
17
22 -
9 —
ii Z
14 —
4
3.45 5.05 2.40 30.00 7.05
3.00
«e.*o
14.40 6.50 6.05 4.20
. 6.40 4.50 •2.05 .70
1.26

23.40 15.20
f • li. 1.35
1.76
.90
.60
1$,46 6.20
7.86 .66
4.10 .60
Skupaj
18t |#6 H9
$ 97.66 $48.40 $26.30
1 00 1.60 .90 M KO
2.10
.90
.60
4J0 1.00 lu
I.to
2 00 l.6o
s..
.30 $20.50
TAJM4ATVO i. S. Z.
jem, pa ni zlod, deb nazadne uae skup na uapel! N zdej pa preidmo h stvari. Beseda, k jo mislm pošten spilt, se glasi:
MKadki.H
Po tavejčm me krajnake besede k jeh pišem jest n tadrujg naš pisatlni, so za moj tal še precej orajt; le ta beseda "kaditi", se pa na ivuca prov. Dej moj način tolmačejna reja taprav. vam bom koj dokazala.
Pridem uštarijo, pa vidm Idi iper mizah n per bar, k usakmu šterli z ust cegareta, ce«rara, alpa fajfa — pa prav jo, da ka-dejo. Kolker je*t marm vidt, le *'dimijoM tobak, ne pa "kadijo". Zlodja, k peržgeš tobak, vendar dimiš, ne pa kadiš! To pa zato, k uaak le dim apu£a u left, ne pa kašne velike kadi... Kad je namjreč an tavelk čeber. U kadeh smo pemas ustarm kraj češplie namočil, n poj zneh šnopa skuhal. Kaditi se torej pravi po taprav krajnsk »prah. a kadjo mahati — ne pa tobak j dimiti! Zato svetujem, da uai "kadilni klubi" spremene svoja imena u "dimake klube", pa bo naša fpraha ratala skor na pov bolš ket 1 zdej! Vidte, kok samu ana beseda, nucana na taprav nadn, pomaga; kuga b Šele bhi, čeb »e upošteval use takunštne špraharje, k zdej usak na soj način kertačjo krajnsko Špraho ucajtengah n se zraun tifa tud med zboj prov fejat peglajo.
K glih u šprahah pišem, m še ipovedova, kuga sm zadnč m lisa v a u an uštarij k ma eks-tra rum, za gospodo, al zajb čimer, ket se mu prav pravilu po krajn.k. Je.*t sm .«c»3>a h an miz bliz tam per durh cknra, pa sfh lohk ^e slišava k Ua noter u ruma dva ga^puda z ud-zad zpi.oetimi kroglci prov g!a-snu gavorla ud anih žensk. K ^ta mene zamer^ala tam bliz, sta 6e enmav spogledala, n koi začela ud anih ofrov govart. K sta i.*>revidla, tla na mislm hmal zmufat, ata pa začela pohatinsk govart, kar pa jest naaastopm. Adn i dregnu tadrujga pod rebra, prov poredn pomežikniu. n smeh la je djav:
"Intraj>edes pueiarum, ma-viio gaudio puerorum .. .M Samu te besede »m povrng
Kom gremo "po vetru"?
Chicago. — Pravijo, da se
ljudje gibljejo največ "po vetru". V soboto 18. februarja bo veter pihtl z vseh strani proti dvorani SNPJ, kjer bo maškaradna zabava ženskega društva "Nada" št. 102 SNPJ.
"Nada" je že več let edino slovensko napredno društvo, ki še prireja maškaradne zabave. Priljubljene ao danes kakor ao bile, ko jih je imela še v starem pilzenskem okraju (v narodni dvorani, ali v kaki drugi bliv 18. ceste in B>je Island Ave.).
Kakor na vsaki naši dosedanji maškaradi, bodo tudi prihodnjo soboto razdane izibra*/ nim najboljšim maskam nagrade, ki pri "Nadi" še nikoli niso bile majtme.
V gornji dvorani bo igral Rodmanov orkester in v spodnji dober domač godec, da bomo lahko plesali v obeh po mili volji. Glede postreibe seveda ni treba meni kaj posebnega omenjati. "Nada" je še vselej dokazala, da zna poetreči gostom. Tako bo tudi v soboto.
Želimo, da pridete na našo zabavo markirani. In aiko ne, boate prav tako dobro došli. Vstopnice v naprej so po SOc in pri blagajni dajm več.—A.Z.
Nacionalizem je otroška bo« lesen: oaepnice na človeštvu.
slišava n jeh koj zapsala; gr»ud pa aevada tud vidla, ka-ku sta se uba prov na alahk muzata. Morjo le nekej dofcer-ga n luštnga pomen t Bom pra-sata Khikca, k je precej kun-itn, če bo mogu pogfuntat kuga tah pet besed pomen.
Ud tam sm -poj šva pa an maji cufua n se uatavla per Janezu, k je tiat večer jemu ne-
^MIHMmiMIHIIMH
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI • PODPORNI JEDNOTI !

APRIL
CHICAGO. — Koncert "Saee" i« p« v o majska proslava kleba it. I JSZ
v nedeljo 30. aprila v dvoreni SNPJ.
CLEVELAND. O. — Keoeer* sm. "Zarje** ia prvomajska proslava kla-ba it. 27 JSZ v nedeljo St). aprila v SND aa 54. Clair Avenae.
VVeukegan, III. —► Prvomajska proslava klvba it. 45 JSZ v aed«4jo popoldne 30. aprila v SND.
JUNIJ
CLEVELAND. O. — Piknik kluba it. 17 JSZ in "Zarje" v nedeljo 25. janije na Mečilnikarjevi farm«.
JULIJ
WAUKECAN. ILL___Piknik ki a-
ba it. 46 JSZ V nedeljo 36. jalija.
CHICAGO, ILL. ^ PAoik v korist Proletarea v torek 4. julija pri Ke-
flu v WtUow Springsu.
NOVEMB
L>»
CLEVELAND. O. — Koncert s»c. Zarje ea Zahvalni dan 30. nev. v SND na St. CUur Ave.
DECEMBER
CHICAGO. ILL. — Silve«'rove va» bave kluba it. 1 dne 31. dec. 1936 v dvorani SNPJ.
MILLER'S CAFE
6206 St. Clair Ave., Clevalard. O.
Fino piv«, vino in iganje. \ sak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koija. — Fina postrežba. Dobra godba.
NAROČITE SI liNKVNIK
KOSVKTit" |
Stane sa relo lete $6.00. pol lete 63 00
Ustanavljajte nova drufttva. Deset članov (ie) je treba sa novo druitvo. Naslov ta list in aa tajništvo je:
2687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
tU U lUUlMj > M M m i
Dr. John J.
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS s 2.00—4:00; 7:00—8:30 DaUy Al 3724 W. 261 h Slreel
Tal. Crawfard 2212 Al 1858 W. Cermak Rd 4 :*0—6:00 p. m. Dally Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Resid^nce Tel.t Cravrford 6440 If no aaswer — Call Austin 6700
....................
: BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 feroad Street JOHNSTOWN, PA. Mmimooimummimimi
•mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmumm
Jj Prva alovenaka pralnica se priporoča rojakom v Chicagu. f
Ciceru in Benvvnu.	9
J	m
l Parkvien Lniiiidry €o. 2
■	FRANK GRILL in JOSEPH ROZDRIN, Ustnika J
■	Fina postrtiha — Cene zmerne — Delo jamčeno •
"	Telefoni: CANAL 7172—7176	■
" 1727-1731 W. 21 al Slreet	CHICAGO, ILL. ?
	■...........................
A Yugo*lav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFF1CIAL ORGAN OF Y ug osi a v Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1640.
Pakliak**! W»ckly »I 2101 3«. Lanradal* Ave.
CHICAGO, ILL., . February 15, 1939
VOL. XXXIV.
Loyalists Fight On
From country-town new« editors who get their inf irmation through the daily tabloids, to city editors on the biiurgest daiJy sheets, every woTd written on Spain comes glistenintr with the reactionary attitude our country maintains toward the Spanish government.
Except in the labor p resa, the news is completeiy anti-Loyalist. Here we have exemplified anew the vital need of a strong milrtant labor press.
If the marvelous courage and resistence shown by the Loyalist to keep fa-cism out of Spain has been aH in vata; if the sacrifice of lifes and general suffering among the civilian population has been aH for naught, and Sipain is to become another fascist puppet state; then the dark war clouds hanging over the worki have assumed a more sinfoter aspect, indeeii.
The neutrality act of our government shackling the Loyal-ists by forbidding shipment of arms to them has worked won-ders for the fascists vvho, at the same tirne, secured all neces-sary war material from our country through Italy and Ger-many. The British throu*£th apiece-ments have practically hand-ed over the djctator's demands on a silver platter.
The democraciea have failed to muater a united apposition while the dictator countries continue gaining ground. A sad pieture indeed.
Whatever aid we can stili give the Lo.valists must be given immediately.
HardVimeIpartv^ ^1 Our Doings Here and There
Ck»*af«, III. — You won't need y»ur tux, highhat, and Uil*. no, not even a new preas tu the old auit. For Sava'* Hard Time Party just don your old overalls, a blue work shin set off with a flaming red bandnnna but, on one point we insiat; you UHiat wear your best umite and your choerieat diaposition.
The party wiil be held at the Slovene Labor ('enter, Salurd*y mglit, K«bri4ry 25th
By Joseph Drasler
M«r*	N*ed*d	anieunt of work unč agitation.
A preaslSg infkix of aitieles and Thllt we flnd «®ndltIona »» they communta trom our contributors *rc' iml Mrt> Kti!1 *b,t' lo P°'nt to during th« pa>t few we«ka, ha« taxed i tf1°,M wi,h P''kl« and reapect, we havo
The Heolth of the Nation
Socialized Medicine Seen as the next logical step in
the field of medicine
By Louise B. Jursey
our t*ix pege* of apace to capacjty, prvving the eight-psge edKion of for-mer yeara again a vital necesaity to our movement.
Proktarcc haa never praeticed a
the pioneera in the Jugoalav Socialiat Federation and fraternal movement« to be thankful to.
The ir'a ia a noble accomplishment. They were minutely and conacien-cioualy aerupuloua in performing
j wastcful jH)licy In ita columna. It, . .	. -
VVantcd—your preaence; essential j hsa nev«v devoted weekly columna ,h*'r wo,*» tho Jt '«»y never be prop-—^Jrsaa like a hobo; deaireable—that to quaek medicine sds IHte Enako- 01'>' »Pl»«^i*ted oy those who will you enjoy youraelf; »ieeeaasry-i.th*it pruvpost, nor has it deVo;od one third '"Ijj* them.
you invite your frienda.	! of ita apace each wo«k to advertiaing Thwt our F*d«rstisn wa* able to
itn own booka snd litersture s« Glas	intact, retaining ita influence
Naroda. On the contrar*. as much11,1,1 "^ngth despite apliu and in-space aa poanti* le ia devotod entirel)	vrrs mrl mira in the national
to thc interest* of the readera.	Socialist Party, ia iUelf coneluaive
proof of our membera' aincerity in Plajra F«r»i«kad	their Socialiat beliefa and principle*.
During the Tirat month of l«3y the They b#ttev#d in P»nciplea, fouirht
Preaident Hooaevelt'« objective in improvinir the nation'a health at a coat of $«50,000,000 durinjf the per-iod of the next ten yeara, ia a weU needed program which ahould not be overlookod by Con«rreaa.
The Preaident feel* that a national dealth program ta an indiapenaable item on his liat, and that medica! care ahould be available in all parta of our country nnd to ail irroupa of people
losa snd despondency. Thst "Good health is essentisl to the accurity and progTea* of the nation."
Slave and Master
"Na<la%»" Masuueraile Dance Feb. lHlh
In any caae the alave ia nobler than hia modern inastera—the bourgeoisic. It ia a aig-n of the inferiority of , twentieth c« ntui v oulture that th»-Prevention of diaeaaf snd care of the man of money ahould be the object aick and diaabled aeem U» him all im-1 Df *0 much worahip and envy. But
Ckicac«, IH*—An annual dance looked forward to with great antici-pation ia "Nada'a" ma>querade dance. Thoae who enjoy going out maaked and in coatume aa well aa the hundreda of othen-a who attend each year sre asaure of a "svrell" time st thia outatanding aocisl event among Chicago Slovene«. The date is Satardajr, F*bruary IS, al tk« SNPJ Hali, 2657 So. Law»4aU.
Rudman's Orchestra will play in the auditorium. In the lower hali, |; muaic to ac com moda te the old folks of tht> htt*drt?1 of eutltvri1 lfld drl' with polka* and walUea.	mltk »roupa funetioning among 8k>-
h	venes and other Jugoalav groups in
their fraternal and cultural organisa-
If you're looking for an cvening of pleassnt enjoyment on that date come to the SNPJ Hali.
ANNOINC1NC, A PARTV
Wotch Your Step, Tom!
The Comnvunist Party and its disguised "innocents clubs" are doing their utmost to capitalize the release of Tom Mooney and to enlist hiro in one or more of its enterprises. This despite! the fact that it was"the whole labor movement and millions of decent men and women who alone are entitled to the credit for Tom Mooney'a release while the Communist International Labor Defense collected money for his ca«e and kept it. / , , tlt	, ^
rnu rk •» «t i . .	.	. ! Ckic*f», III. — The fralcon Com-
Tne Daily worker has been giving many columns to the rade§ wili hsve s p«rty on s«turday
caae in a policy of slopping over the man they dotrble-croesed. morning, February tsth at 10 o'ck>ck Whether aH this induces Mooney to take the fatal step that j:^cnl^eri,, c,1Mroom at	Ubor
ruined WHliam D. Haywood thirty years ago we do not know. 'vvThope that the westhcr wiii per Haywood was acquitted. His acquittal vvas largely due to the mit every member to be -present. enetensive cooperation of the whole labor movement, the Socialist Party, and humanitarians who were outraged at the frame-uip.
Upon his release Haywood made a tour of the nation and foT some months had the united support of all these elements in big mass meetings. He then suddenly tumed against his real friends and became the stooge of anarcho-syndicalists of the Brovvder and W. Z. Foster type. Haywood s influence for good rapidly melted away. He vvas isolated and the movement he de-serted moved on without him.
Watch your step. Tom. Your future is before you. Do not spoil your opportunity for great and valuable service.
—The New Leader.
following member organisationa of ind	^em with the full
the Educational Bureau, JSF. have	tkeir convicUona. «a com-
availed themaelvcH of the Bureau'* plred w,t,h tlCtM:• °.f <>rdmary, cheap, aeivice in necoring pUya and other »»>*rup«leus. unprincipled, old party
ward hvslers snd politicians we sli know so well.
If our pioneera had adopted and \»orked for old line politica instead „-ifik h of their Socialiat beliefa, not giving
Ill"7 and" the^ 'd ram a tie club"TVnov-1TT^ tinker's •»»•Ueat dam
about improving the nad atate of
economic conditions, the Jugoalav
program msterisl: Singing Clob "Triglav", Kiiklsnd Lake, Can«da; Singing Club "Preieren", PitUburgh, Pa ;j Lodge No. 10, JPZS, Sheboygan, Wi».; Branch 45, J^F, Wauk<«ran.
iekw in Cleveland. Ohio.
The purpose of the Educational Bureau ia to aerve dramatic needa
A good time is promIM to ali.
Aaa« Btai|*r.
CONTR ADICTION S
tion*.
The Educational Bureau is the on!y } bureau of ita kind earrying out thia I work on a national aesle among our | people.
Hundred« of plays and operet ta* i are iit lhe Bureau*a filea at the di»-po«al snd for the use of its affiliated organization*.
The need for this organization la sel f-e vide nt.	*
In its growing memberahip is re-flMted iu efficient snd satiafsctory terviee to affilisted member organ-izatior.a. ; * *	4 * ?'
The > ounget dramatic groupa have not affiliated to any great estend and, unfortunately, in many caaes, are totalfy unaware of the service the Bureau ia able to fumiah.
A eoncerted effSrt among all present membera wM hsve to be made to advertiae and jmuaint new groupa with our organisation.
Socialiat Fedeiation would have been in the political graveyard long ere this. The atory of Juda ia that he aacrificed hi* principles for aome "essy money," but he came to a bad end. Our Pioneers achieved results.
"If they funetionod with a major ps«ty.*" a critic in laat week'a iasue
f>f Vr„.vetn ronio4*tur«k«> "»om* of
theae hard verkers may, even incident^, have gotten a chance at the public trought, let along being effective politicaIly in their ward, or precinct."
Being "effective politicall.v" in
portant. Alao, the aafeguarding of mothera, infanta and children and the proteetion of workera through aocial inaui-ance while they are te<mporarily or peimanently diaabled.
The Americsn Medkal Aaao^iation uhich haa thus far oppo.<<ed all national health pit>grama preaented from time to time, claima that meh aetion aa the Preaident proposea ia a step toward aocisliscd medicine.
My, Oh. My! Isn't that juat too terrible!
What if Preaident Kooaevelt's national health program ahould be con-aidered a a te p toward aocialised medicine? There truthfully can not be any harm in taking auch aetion. On the contrary, it ia vi^hat this country haa needed since it firat made its ap-pearance on the map.
Let ua take as an example an aver-age working man. Most of them esrn merelv enough to keep a bo ve wetef when they are well and able to esrn. Tu (tto*l wu«kiliKUieii il im *!ibwit A luxury to have a doctor's service when iU.
Ail of*you wtio have been through thc mili will readily agree with me on thi* point. And no one csn deny
m.kTl r *Z \a . r	the fact that many people who have
either of the old partiea means, of	k^.««.^ ,__.. T. .,, , '
cour*e, defending the preaent deiay-	^^ V,°,Cnt,y COuW h*Ve be#n
ing capitaliat order. No! Thank what
ever powera you wish that, on the
contrary, they found the right path.
foliowed it, and today constitute the
the.'e buainua* men too are alavea, puppeta of routine, vietima of bury-nesa; they. have no time for new ideaa; thinking ia taboo among them; and the joya of thc intellect are be-yond their reach. Hence their reat-lesa and perpetual search for "hap-pineaa" their great houses which are never homea, their vulgar luxury without taste, their picture-gaileries of "originala," with cost stUched. their aensual amuamenta thst dull rather than refresh or stimulste the mind.
Look at these superfluous! They acquire richea snd bseoma poorer thereby; they acccpt al! the restaintf of ariatocrscy without ita compen-aating access to the kingaom of the mind.
See how they climb, theae awift apea!
They climb over one another, and thua drag themaelvoa into lhe mud and deptha ... The ateneh of shop-aeepera, the wriggiing of ambition, the evil breath.
There ia no uae in such men hav-io« wealth, for they can not give it dignity by noble use, by the dis-erimirating patronage of -lettera or the arts. —Fiiedrich NieUscho.
Echoes of the Hitler Speech
The stock market ia something like! such hatred aa exiata, and the hatred
a thermometer which reaponda to any momentary change; hence it rose a little when Hitler made the apeech on the aixth anniversary of the beginning of hia reign of terror. He did not immediately declare an intention to make war on any nation, ao it ia aaid that hia apeech was conciliatory.
No one will be deceived. He is capa-ble of changing his attitude without a mmncnfs notice, when he ia ready to bluff hia way into another advance.
Hia apeech previoua to the Czecho-alovsk incidcnt, for example, waa ob-vious bluff, and it could readily have been called by England, France and Ruasia.
ia direeted againat the gangstera, not against thc German people.
He boast* of employment. While the United Statea haa nothing to boaat of in thia respcct, yet a man on relief in the United Statea ia better off than a alave in a Hitierized munitiona factory, with long houra, a .--mali wage, a low standard of living, and the certainty of being tosaed into a concentration camp and tor-tured if he shows any signs of aelf-reapeeting manhood.
Nevertheleaa, the taunt of employ-ment ia one which thc United Statea may well take to heart. There is no excuae for unemployment in thia great country. Our congreaa and our
The profit sjmtern is full of con-trsdictions. but perhaps the greatest eonti adietion of all is thst in the field of technical produetion cooperation is the rule, whereas in the field of business, competition reigns. Within a factory, a store, a railroad j*y*tem—within any corporation or business unit—people cooperate. If they didn't, produetion would stop and we ahould sil atsrv« to desth.
But aa between factories, store*, cor-, m .. .	.
porationa, people compete. >he J	inatitutions bu.K by our peop^
fight one another, in both group and tBui,t	iomi
individual combat, juat aa armiea do. 1 ***** °f StrUCTlc ,cd by
vsngusrd championing the cause of
apared their lifes had a doetor been aummoned in time and the pa ti en t taken care of promptiy and properly.
I can remember such a caae hap-pening here in Miltrsukee wbere s young girl died bera uae her parenta
LITTLE ESSAYS IN SOCIALISM
in politic.1 .»d couM Mt mfford t ^^
the workingman
economic fielda.jg
Tlie beat thing wc af the younger, onc	Ioc,lit What ab<H|t h
generation can do is to wake up to '	nmr(m nf
the lacta right at home and. inatsad	^ °f ^ WUnt y! #
- .__. _ t	.,t~Zj7 T*	] The money appropnated for- na-
of : lumbering in b i.-.«ful ignorance,	uw • ^T d -j .. .
i« .k— . kJttj	tional health in the Preaident'* plan
Pitch in and do our ahare to build a	wouW ^
feocia'»*t movement.	• . ... .. . . . .
. .. .. , , ,	Erlabltsh cltaics far qutck diaa-
I^et * quit araating valuable, pre-	.. . . . „ - ..	^
.. ....	. . r aom and trealmcnt af dnr«ir
cioua time dallying around in uncer-	. . ... T
. . .. . . n , i	Hatls a«w ho«p.tala wker« tkev ar*
Uuit.v a* to *hethcr it ia the Repub-	. . . . 7
tiran H,.mMr.»	P«rticalar|y in
By John M. Work
Let no onc auppose that a condi«
Sattiag Our Mia«U ia Ord«r
A wbole awarming ca v* kade of reactk>nary elements—pctty politi-
ciana. opportuniaU, atoogep. etcetera	l>t»»ocrat. or Socialist P^l^i	mm4 M k#.,iuU
—ssgerly aw.it, with their tongues	0I£U*h f°r, U" °r' ,f, i- •»Uiaac.
out, in fact, the letting down of the H \	" Non-Partiaan Uague. - | Freride
bara teatraining them from whole-sale i xploitation of Slovene fraternal organisationa/ Slovene Home«, and
pro-
_ .	, , .	.... . legialature, instead of waating their
Between criaia, it may auit hia pur- tjme on trif,eg hi to t b
poaaa to aeem more conc,liatory. Such . furnishing employment to all employ-s speech does not really chan*e the j mb)ca—rcvular emplovmcnt at regu-
Gangateriam! kr waJfe„	would ^ vcry
situation in thc leaat. bidea ita time to atrike again. It haa
beat inaurancc against any possible
to have a little time to consolidate inflItration of Naiii„m or Ka^ilim ln the gaina which it bniffa out of the | our country
Thia ia a atrange aituation, long l>ointcd out by economic thinkera but juat aa long diaregarded by the aver-age aupporter of the system. A machine built ao that aome of ita parta worked together but others worked Hira in hI each other woold be vrorth little mori« than ita aerap iron value. A painting in which two colora har-monized with each other but 'fought' with two others would be a mon-atroaity. A dresa ditto. But the economic ayatem ia auppoaed to vvork
ycar* of struggle led by gre«aive-minded groupa.
Tl*e constant vigil maintained by Socialista constituting the vanguard in the struggle has kept at a minimum progreaa of petty politicians and opportunists who would gladly step into controling offlcas in order tO tner#«««» tbHr inf hi eftte snd further their own pet interesta among Rcpiibllcan and Democrat ward bosaes, or in city and state political maehinea.
The younger generation of our people must realize that the fact that
If interna, atniggles for the^ mo-
nunt are hinder.ng growth of the	mm%mrmml ^ JJJ ^
Socialist Party, are we then to aa- \s__, ......	, .. . . VT
aume the attitude of a calf et>out to JVM"?1^	^
'be alaughtered, or shall we redouble	'»^ta., aj^tker.
• »t	J . ..	.... . atatrical car* wh»n ne*d«d mn4 v« I-
our efforta and together puli through j|(
the atorm?.	i .... /
n,	, . . ... ....	tatabliih mor*
a ao easy but so futilc sittinjf on
the aidelines and. occaaionally, aa the
moods dietate, roll off a ringmarole of deatructive criticiam; which, all told, in the end amounts to exactly zero —110 more no less.
The w,»rse and perhaps moat un> fortunate aapect of the JSF ia that
Thia is mere!y one caae, in only i tion of human brotherhood—.Socialism developed to its ideal stsgc— will vresken snything that is good in the human race.
Thc removsl of the brutsl struggle for cxistencc la not going to result in the enervation and deteriora-tion of the race, as some extrcnie»y a n ima 1 men have charged.
It ia true that the old variikc dts-porition srffi have to go. Thc man who takes delight in atealthy lying in uait for hia fellovr men and spring-ing at their throsta, either litersll.v or through aome graft dignified with tbe name bualness, will have to go.
If you admire him, prepare to say tootlbv to him.
llumanity will go up higher than that.
Brotherhood vvill make men gentle, finc-nri.incd, ph.vskally health.v and highly developed mentally. Th«y will
«*w»pl«t« aad «f-^aaraatia** aad prarid«
kratil h inatructien f*r both ckildraa ai»d ad«lta, and |ivc cloaer inap*cti*a
when groupinga of ita parta are con-1 our '.argest fraternal organization ia *tantiy buay in tearing one another | oiganiied aml funetiona on a free
thought lather than clerical control-led baaia does not "juat ao happen.
t* milk *nd wa»er.	not be the nervous mreeka whom vou
Tho Preaident believes that the meet uow They will get back to aim-hcalth of the people should be a pljcity.
"public conccrn." that ill health is a I Indeed. the human rac« has the
youth, the ^unfortunate^locked-out [	of "f^ring, econon^c choice of gettin- back to simpiicity
generation of youth, has not atep|H'd =	~	===== ' or^onnng	,
into the boota vacated by pioneera in I SM,it from th„ «w.illU.t nart%r nf , ' ,Thr P1^"1 ^ndition promotes Youth has remained	!	insanity vvhich vrill end
dotvn.
It reminds us of
the old po cm which recounts the rascally aeta of a certain deacon throughout the week and enda eseh verse with— But he wont to church on Sunday,
The fact that, proportionately speak ing, their ia a stronger clasa con-scious, progreasive-minded element among our people than among any
So they called him an honeat man!"' 0Jher nit,onl,!t/» not doin^
of some invlsihle poarer, either. —The Cooperative Builder. | Thia all required an enormoua
democraciea. There are internal dif-ficulties. There have been unfavor- j able economic repcrcusaions from the taking of Auatria and Sudetenland. Ejopoita are not doing so well. The financial aituation Is critical. When the time is deemed ripe, from a gangster point of vicw. another bluff will be made.
Th« erushing of democracy in Spain, if accomplished, will be onc of the gangster gains bluffed out of the democraciea, and a sorry one for them It will be. Naturally Hitler re-joicss over thc recent vietories of Frsnco. These gaina were given to him and Mussolini by the democracies on a aihrer platter.
Germany, he saya, "refrains from any Intervention in American affairs and likevrlae decisively repudiates any Americsn intervention in German affslrs."
But Masi propaganda goea on
-Milwaukee Evcning Post.
THE COST OF GUNS
Wt apons of alaughter coat every resident of this unhappy globe an aversge of better than $10 thia paat year.
Since 1933 world armament penditurea have riaen from $4,000,-000,000 to $17,000,000,000 in 193«. The world population ia estimsted at 1,800,000,000—including those back-wsrd iscea of the jungle and remot« islanda who find cluba. knives and spear* good enough for killing.
The higher the level of "civilization" the higher ia the tax for bsttle-ahipa, tanka and poiaon gaa. Every U. S. citisan — including the aged and new-born bsbea — during the comiug year will pay cloae to $100
IF THATS VICTORY, WE'D HATE TO SEE DEFEAT!
for U. S. guna, but moat won't knou apace in America. Let him recall the it because the taxea are indircct. Nati propagandists if he doea not	—
want to Intervene in American affairs.
America has no deaire to intervene in Gtrman affairs, but sympathy for the pers«cut«d is what he calls intervention. These other nations, Rng-land, France and the United Statea, he says, "are continually being stir-
RESPECT
Wc can underatand the feelings of the man who referred to WPA tiork-ers sa, "thoae famoua government men with aix-dsy week enda."
Nai row-minded and ignorant p«r-
red up to hatred of Germany and the sons talk about peraona and not German people by Jeariah and non-! things; hence goaaip ia the bane and Jearish agltators "	diagrace of ao large a portion of ao-
It is the pcraecution that stirs up j ciety.
our movement. indifferent, loat to our cause. and in many caaes, sacrificed in the general confusion of the American labor and political movement*.
Dcmocrata Won'» Correct Tkia
Under the former Kepublican administration and now, under a Democratic one. the workers' standard of living, never vcry high, is being cut to the bone.
The natural resistence of the toil-ers ia brutallj auppreaaed by the Kuna, sabers and blackjacks of the militia. The workers' wsges are cut; their \vorking conditions are worse-ned; advanced social legialation is revoked or rendered meaninglesa; the aituation of the farmers continues to deteriorate; the political libertiea of all the maasea are curtailed where fhey are not abolished outright.
That i« the real situation. And nd-ded to h ia the eve.-preaent da;i<er of a new femperlaUal war, more im-mincr.t now than before, in wh»cn the highly-dcveloped technique of capitalism ia to be direeted to sxter-minating milliona, young and old, to determinc which gang of internatioo-1 al thieves shall dominate the vvorld aml dmiv tribute from it.
To this general pieture add our Democratic country's low betrayal of tne Spanish govcnment ind our afore mentioned critic itill shaine-les*ly p.oclaims, "The Democraiic pnity i* radical enough for me."
United States in 193«. hsd been ap-proverl. A committee consiatin,'; of NEC member* Nornisn Thomas, Devere Alien, David H. H. Felix, Gus Tylcr and Paul Porter ref>orted on the initial conference* held with the federation in wee-k.
After hearing a report that certaip | programmatic differences had aiiacn, particularly with regards to thc po-sition of the two groups on war and milits^ism, the NEC voted to continue joint negotiations and express-cd the hope that real unity could be achieved on a *trictly working clas* p. c g ram consistent with the funda-menUl principles of Socialism.
Report Much Pr*gr*aa
While the conferences thus far have been of a purely exploratory
the race if a halt is not called.
Capitslism has robbed the woi1d « T its health and its bcauty and its grsce snd Ks virtuc and ita poise.
Bi otherhood—Socialism—wll1 call a halt on degeneration and give peo-Now York last | „ chance to be healthy and noble and self-respeeting and worthy.
In the golden age of human brotherhood there will be a higher mess-ure of human valucs.
The jervant of all will then, in f^ct as wc!l as in theory, be the g.eatest of all.
foros legacy
It has occurred to us thst th«re sre four things vvhich Ford wi11 bequcath when he l«av«s thia world behind. Th«y ar« in the order of their im-_ portance, a multitude of broken-down c ha ra eter, considerablc progress was workers for the nation. s masa of
Good News on Unity In Socialist Porty
One of the highlights of the Socialist Party National Executiv« Committee meeting hel 1 in Chicago, Feb. S, 4 and S. nas a thorough discussion on p>opo»ed Socialist unity in Lnited SUtes.
At a previoua NEC meeting in Bal-timore a proposal for negotiationa \vith representativ<a of the Sociai-i Democi.»tic federation, a group nhich
reported in reach ing an under-atanding on certain |>ointa involving Socialist purpose, the Ncw Deal in relation to Socialism, dbmocracy and trade union work.
In instrueting ita committee to continue negotiations to effect organ-izational unity in the event of suffic-ient working agreement on program, the NEC made it clear that no aetion will become final without the approv-al of thc party membership expresaed through the channcls of a referendum.
dollars for his kin, an antique village in Miehigan for tourists to gape s t, snd s medal from Hitler that no one will want.—Tk« Br*«r*ry W*ek*r.
There are six quarts of blood in the human body all of vvhich passes through the kidncys about 100 times a day.
The firm, nrithout pliancy, and the pliant, nithout firmnesa, resem(ble vesaels nithout wat«r, snd vvater nithout veste Is.—Lavatar.
"V E IV U '
A 3-ACT 9L0VENE C©M&DY At the SNPJ HALL, SATURDAY, MARCH llth
Sponsored by Branch 1, JSF.— Benefit of Proletarec
Csat ia coming from Detroit where the plsy has achieved wide acclaim among Slovene play erities
DANOING IN BOTH HALLS AFTBR THE PROGRAM
Program atarts at 7:80 P. M. Tickets: 40c in sdvance, 50c at the door