Leto LXFV^ št. 289
Ljubljana, torek 22. decembra 19)1
Cena Din 1.—
iznaja vsaM dan popoldne, izvzemsi aedeije is praznike. — inaeratl do SO petit a Pip 2.—, do 100 vrat Din* 2 .Vi. od 100 do 300 vrat a Din 8.—. večji tnseraU petit vrsta Dtn 4.— Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — >S1ovensKi Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN DPBAVNlftTVO LJUBLJANA. Kn&fljev* ulica Si. &
Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125 ta 8126,
PODU (J2MIE;
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJTL, Kocenova ulica 2. — Tat. 190,
NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel  št 26.     JESENICE. Ob kolodvoru ML--«
Račun pn poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st 10.35L
TEŽK0ČE
Borba za reparacije ■
BaseL 22. dee. Predsednik Beneduce je sklical 11 članov posebnega odbora k plenarni seji za nedeljo ob 5 popoldne. Na tej seji je skušal posredovati med francoskim naziranjem. naj poročilo repara-cijskl konferenci ne ugotavlja nerašSte plačilne nesposobnosti za zavarovana repara-cifeka plačila, ter nemškim naziranjem. ki odklanja vsako omejitev problema nemške plačilne nesposobnosti Posvetovanja so se morala po štirih uran prekiniti ker se ni posrečilo doseči sporazuma. Nadaljevala so se včeraj, ko je odbor odklonil predlog za odig-oditev sej do 28. decembra. Plenarna seja odbora bo danes opoldne. Upajo, da bo odbor končal poročilo naipozneje do drevi ali pa do Jutri zjutraj, nakar gn. bodo podpisali.
Rasel. 22  decembra. AA. Voditelji de legaeij. ti so zastopane v posvetovalnem odboru   m edina rodne   repa raci jske banke so imeri »noči od 17. do 19. privatno sejo Zastopnik Velike Britanije Lavton  je zahteval, naj bi v sklermo poročMo tega odbora prišli predlogi, ki jih je zagovarj.nl i p^čilmi     n ezrmožmosti   NJemčije Madalje naj bi imeli zaseKn.i dolgovi prednost pred rerparacijskinii. Ker so drugi člani odbora te Lavtonove predloge odbili, je zasitopnrk Anglije nato predlagal, na i bi odbor od godH svoje    seje    čez    božične praznik:, medtem pa maj bi zastopniki posameem držav   stopfli v stike s svojimi vladami Večina odbora je bila proti odložitvi s<?" Odbor je  sklendl.    da    bo danes opoldne plenarna seja. Gani odbora upajo, da bo na tej seji siprejeto poročHo, v kolikor se nanaša na nemška plačila, na nemško trgovinsko bilanco in na položaj nemških železnic PoročUo o teh vpraPanjih bo tvorilo prvo, drugo in tretje poglavje sklep-
BASELSKIH POGAJANJ
Francija odločno proti pravic
reparacij skih
nega referata. Četrto in zadnje poglavje pa sta bili-že sprejeti pred dvema dnevoma v prvem čitanju Debata o vseh teh vprašanjih jc bila zelo ostra. Ni izključeno, da se bodo angleški zastopniki ponovno uprli čeprav je francoski delegat Rist. podprt od jugoslovanskega delegata izjavil, da bi ne mogel podpisati poročila, ki b- negiralo pravice Francije in njenih zaveznikov   v   repa rac irskem vprašanju
Berlin. 22.   decembra.   A A. »Vossische Zeitung«    piše.    da    zaslužijo    dogodki v Raslu   najži vahnejšo   pozornost Strokov njaki v Baslu ne morejo   prebroditi vseh težkoč. Zdi se. da sklepno poročilo ne oo sprejeto pred božičnimi prazniki Načelne težkoče so v tem, kakšno je pooblastilo posvetovalnega    odbora in kakšne V bile posledice sklepnega poročila za drža ve, ki se bodo  udeležile bližnje repar-acn sek  konference.   Po mnenju   nekaterih ia' bi  poročilo  obsrojalo  iz  dejstev-  in ugotovitev, zainteresirane vlade pa naj bi iz poročila  posnele glavne  momente  m skiept
Tu<dii po mnenju Lista German i a bo po rocdilo posvetov ataaga odbora v Baslu ve-iovažno zato. ker bo tvorilo podlago za raa*>raive  na  novi  rts;»aracii;sk.i konferenci List iLgotavlja, da je post&i  položao težak zlasti   zato.  ker je  ameriški   kongres za vza)   strogo odklonilno    stališče napram popustom   v  vprašanju   meddirža.vnih do1 gov.   N£   pa   izključeno,   da   bo ameriška viada vendarle  upoštevala   prave  plači ln<-tožkooe.  Po mnenju   Lista  bo  dejstvo, da Nenioioa   ne   more   več   vršiti   plačil naj vržnoiš':   moment   prihodnje reparaoij^ke konference.
London, 22. dec Močan padec vrednosti angleškega  funta ob koncu pretekleera
tedna m pesimistične vesti o stališču ameriškega kongresa glede na vojne dolgove so vnovič zbudile v javnosti bojazen pred nevarnostjo zapletenosti splošnega mednarodnega finančnega položaja.
»Financial Times« je objavil preteklo soboto naslednje poročilo: Funt šterling sedaj ni več vreden kakor 3.34 dolarjev. V kakem položaju bi Sele bili. Če bi morali zbrati okroglo 94 milijonov dolarjev, ki bi jih morala na normalen način plačati Anglija v torek Ameriki?! Angleško prebivalstvo ni navajeno misli, da svojih plačilnih dolžnosti ne more izpolnjevati ta svojih plačil tudi ne bo ustavilo z lahkim srcem Obstoia pa meja za bremena, ki jih more Ans^ia prenašati. V dobro poučenih krogih Zedinjenih držav so si popolnoma na jasnem o tem kar dokazujejo tudi izjave ameriškega zakladnega tajnika pred dnevi Očividno je za daljši čas zelo neverjetno, da bomo prejeli kakršnakoli reparacijska plačila, ki so v najtesnejši zrvezi s plačevanjem vojnih dolgov. Čeprav bi bili v položaju, da bi nosili breme brez pomoči v obliki reparacij, moremo vendarle dobiti potrebne devize le Z zunanjo trgovino z Zedinjenimi državami, ki pa v sedanjih razmerah še močno trpi. Zlata, s katerim smo si v preteklosti tako pogosto pomagali, nimamo več.
Berlin, 22 decembra A A. Carinski dohodki so znašali v novemjbru 56S.400.000 mark. Napram novembru 1. 1930 so nazadovah za 56 milijonov.
Pariz, 22. decembra. AA. Davčni dohodki v mesecu novembru t. 1 so znašali 3.909.973.300 frankov. kar pomeni za 40 milijonov 652.300 več kakor v novembru 1Q?0
92 letnica prelata Tomo Zupana
Kralj in kraljica pri Doumerju
Slovesen sprejem našega kraljevskega para pri predsedniku francoske
republike Doumerju
Pariz* 22. decembra. AA. Havas poroča, da »ta predsedrnk francoske republike D\>u*mer in njegova sporoga priredila vče naj  obed na čast jugoslovenskemu kralju Aleksandru m kraljici Mariji. Jugoslovan skkn suterenom je ob prihodu nzkazal vo jaško čast bataljon pehote z zastavami in godbo pod poveljstvom   polkovnika. OV prihodu   kakor ob odhodu jugoslovanske kraljevske dvojdce iz  Elrzejske palače je vojaška    godba    odigrala jugoslovansko kraljevsko himno. Ob prihodu je jugoslo-▼enakega    kralja    in    kraljico pozdravil Foucq*.riere,  ki ima uradno   dolžnost, da voda in predstavi   poslanike pri predsed-
niku  francoske republike.    Nato je jug-u-slovenske    suverene  pozdravil polkovnik Brosse, vojaški poveljnik elrzejske palačt Jugoslovenskega   kralja  in kraljico  je ob prihodu na spodnji   častni balkon spreje šef vojne hiše predsednika republike gene ral Braconis. Pri vstopu v samo palačo je jugoslovanskim suverenom  prišel nasproti sam  predsednik  republike Doumer ter j. peljal  v  znamenito    dvorano poslanikov kjer so se nahajali poleg ge. Doumer o«*-! le uradne   osebnosti,   ki   so bile po redi predstavljene   kralju   Aleksandru  in kra ljci Mariji.
Načrt rusko-franeoske pogodbe
Vsebina pogodbe med Francijo in Rusijo o nenapadanju
Pariz, 22. daoemftma. EJcbo de Parns obdar^lJA načrt padata o nenajponVan^ti, 'si je bil 24. »\ngneta parafiran od ruskega postanak a v Parkao ter genenatams« taj-vk-j v zunanjem mdn^ietrertivn Berthelota Ta načrt oboeiga fieert. členov. V prvem člem-u se abveau>e«ta obe državu, te se med s*3-boj ne bosta oajpad&M ter poelnž-erva^i vojne kot podaliionesa sredstva. r>ru>gri čtem določa aa prtmer, če bo napaidila kaka trottfa 'kržava eno iaroed pogodbenih dVžav. <?a ■ iiHujpa pogodibema država ne bo nu drila napadi aUkn nobene pomoči, tema več bo ostaja sT.rogn nevtralna. Po tiretijeno 6len u se < navezujeta obe držarvil, da ne aklenerta s kako trotjjo državo nobene pogodbe, »ci bi ^-rvnoola za tom, da ae odiklonii i>irod^ja h. : naknn blaesa ene ali druge *,)ogodb«no «iii"žarve. Obe dtržanri se bosta isPO&SlMUđ na-loagMi alri prodajn bLaga v državi, ki na narifia kflit^To iesmed nrj'n. Po č^jtem ?!e-»u ae obe pogodibeni državi oUveati^eCa. -Ja n^ vrtita noben-e oroiaisramđe na rytfi!S£L-^u ene ari druge to da se ne rmeSavar>a v nw Isoboijne notiram;** zax1ev^e v s-vrliio .'-čranjja kakega prevrata <z oboroženo st'lo Po petem č»lenu se obvezujrteta obe drža .-i. tia ne bosta, nrpeM nobene organirzacmje na oaaaMu ene a>M drmge. kri bri hotela krSti * >i>sfucoeoe euveren«? pranrioe. Za*duii Hen določa, da se pogodlba sklepa z« drve teV, le da se more odipovedati z enolet-iim rokom.
*Bcho de Pard«^   poroča, da bo načrt te pogodibe  predložen  polnsfei, nmmnskl letonski, estonski in Cinski vladi. Polj-ska
je dobila od Franoioe zagotoviLo, da francosko ruska pogodba ne bo prej podpisana, dokler ne bo Ruisija sklenila s Poljsko sJione pogodbe o nenapadanju Dnako obveznost je prevzela Poljska proti Ru mnLn;i:  in  baltskitai državam
Pariz. 22. decembra. AA. Povodom članka, ki ga je objavil »Matin< in v katerem se obširno analizira politični s[*>razum med Francijo in sovjetsko vlado, poroča agencifa Havas iz dobro obveščenih krogov, da razlaga v »llatiuiK o francosko-sovjetskem političnem sporazumu ne odgovarja tekstu načrta, ki sta da izdelali obe vladi v času pogajanj v Parizu, ki šp niso bila zaključena.
Proces proti atentatorju na albanskega kralja
Dunaj. 22. decembra. Dopoldne je pričelo najvišje sodišče razpravljat; o pritožbi, ki jo je vložil na sedem let obsojeni atentator na albanskega kralja, albanski emigrant Gjelosi Drugi atentator Az-iv Cami je bil kakor znano, obsojen na tri leta ter je kazen tudi sprejel. Današnjo razpravo vodi senatni predsednik dr. Richard Junkers. Pritožbo zahteva, da se razveljavi sodba prve instance, ter se sklicuje predvsem na dejstvo, da predsednik sodišča v Riedu, kjer se je vrš'la prva razprava ni dopustil niti enega dokaza, ki so ga predlagali branitelji, kar nima primera v avstrijskem sodstvu. Nadalje se .sklicuje pritožba na to. da se povsem utem^-lieno dodatno vprašanje glede neodoljive sile ni dopustilo, in končno, da je predsednik sodišča v Riedu dal porotnikom popolnoma napačen pravni oouk.
Amerika na razorožitve«! konferenci
VVashington, 22. dec. rrul^ednik tioover je. poslal kongresu spomenico, v kateri utemeljuje poiiebo zagotovitve gmotnih sred-ste\ v svrho udeležbe Zedinjenih držav pn svetovni razoro/:tvr-ni konferenci. V spremnem pismu državnega zakladnega tajnika Stunsona se povdarja dejstvo, da se je na razorožitvenih konferencah l. 1922 v \Va-shingtonu in 1. 19H0 v Londonu znatno približala omejitev oboroževanja, doc ni se bo na razorožitvem konferenci L 1982 v Ženevi to delo še nadaljevalo. Stimson povdarja. da je udeležba Amerike na razorožitveni konferenci bistvenega pomena, ker bo pospeška rešitev omejitve oboroževanja. Konferenca bo trajala več mesecev, zaradi česar zahteva kredit 450.000 dolarjev za ameriške delegate.
Smrt
Araalda Mussolinija
Rim, 22. decembra. AA. Agencija Štefani poroča iz Milana, da je brat ittalijan-sekga ministrskega predsednika, direktor lista »Popolo d'ltalia« A m al do Mussolina včeraj okoli 13. zapustil redakcijo svojega lista in stopil v avtomobil, da se odpelje domov. Prav takrat je dobil hud srčen napad in so ga morali neuitegoma prepeljat' v bolnico. Toda komaj so ga pripeljal' tja. je Arnaldo Mussolini i-zdihnil.
Pariz, 22  decembra.   A A.    O nenadni smrti  Mussolinijevega   brata  Arnalda po ročajo   tele   podrobnosti:   Arnaldo Miusso-lini j-e zapustil    svoje    uredniške prostore m se z avtomobilom odpeljal na postajo. Tu   je   hotel  Arnaldo Mussolini sprejeti svojo soprogo, ki se je bila vrnila s poto vanja. in jo spremiti domov. Med vožnjo na postajo pa ga je zadela kap.   Šofer jc takoj ustavil vozilo, nato pa za vozil pred najbližjo lekarno, kjer so ugotovili, da i bil  Arnaldo  Mussolini   medtem  že pod! gejl^MEpfr==B4=^e==y^44. letu starosti.
Železna fronta P^|j hitlerjevcem
Berlin. 22. decembra Republikanska zveza in organizacije so se odločile osnovati za borbo proti narodnim socijalistom železno fronto. Za to akcijo bodo skušale pridobiti vse republikanske stranke.
Churchill ozdravel
London, 22. decembra. AA. Iz Newyor-ka poročajo, da je WmoV*ton Churchill zapustil včeraj dopoldne bolnico ni -e odpeljal v svoj hotel, kjer bo počival nekaj dni
Likvidacija velike ameriške banke
New Y«rk. 22. decembra Standard Trust Bank. ki ima vložkov za približio 14 milijonov dolarjev, se nahaja t likvidaciji.
Ljubljanu, 22. decembra. Včeraj na dan sv. Tomaža je na svojem slikovitem gradiču na Okroglem praznoval 92 etaiico rojstva in svoj god apostolski protonotar msgr. Tomo Zupan. Častitljiva njegova oseba, vzor vseh rodoljubov, je postala vsemu narodu simbol
Minister dr. Marinković v Švici
Dunaj, 2-2. deoemBra. A A. ViVi;;ii; je ipo-tovau skozč Duoad v Daivos ju»23c«»]ovtiniš.k>i minister za zunanje sadove dir. Vc^Blanr M<euriatkovćć s »n:ogio hi osetoOm ta'nokom
Preizkusna doba za hitlerjevce
Berlin. 22. decembra. AA. Hitler je odredil, da morajo osebe, ki so doslej delovale v javnem "vvlienju m vodile druge politične 9fc«tfl:e, preb'ti v stranki preizkusno dobo enega leta. Ta ukrep utemeljuje Hitler z dogodki v Darmstadtu, kjer so prišj! na dan znan: hoxheimski dokumenti. Hur'er se boji indiskrecii! svoje najožje okolice
VABIMO VAS, oblecite se pn nas!
Po svojem okusu si izbentt oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
rrenciicoate, suknje, obleke, perilo t dr.
A. Presfkthr
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Tragedije in nesreče
Ljubljana, 22. decembra Včerajšnji dan je bal v znamenju tragedij in nesreč. V mestu se je pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal mlad vajenec, snoči so pa morali v ljubljansko bolnico prepeljati dva obupanca, ki sta ai hotela Končati življenje. Eden od teh se bori a smrtjo. doČim je stanje drugega zelo kritično.
Z NOŽEM SI JE PREREZAL TREBUH IN VRAT.
SnoČi okrog 23. je bila reševalna postaja telefonično pozvana v hotel Tivoli, kjer so našli v neki sobi v mlaki krvi 24-letnega provizijskega potnika Alojzija Keziča. doma iz Banje Luke Nesrečni mladenič si je z nožem preparal trebub. pa tudi na vratu mu je zevala široka rana. iz katere je brizgala kri Reševalni avto je težko poškodovanega Keziča takoj prepeljal v bolnico, kjer so mlademu samomorilnemu kandidatu nudili potrebno pomoč. V bolnici je Kezič izpovedal, da si je hotel končati življenje, ker -ja je nekdo po krivem osumil in je bil mesee dni v preiskovalnem zaporu To mu je šlo tako k srcu. da je sklenil izvršiti samomor. STREL V GLAVO
Skoraj istočasno kot Kezič ie bil v bolnico prepeljan tudi 27-letni delavec državnih železnic Filip Jerala iz Prezrenia, občina AvŠiše pri Kranju na Gorenjskem. Fant s*» je snoči s samokresom utsrelil v glavo, meril je pa zeAo slabo UsUelil se je v brado in na je krogla udarila skozi tista in »zato pila pri nosu Neareenež ima razmesarjen vos obraz. Vzrok poskus enega samomora m znan. ker Jerala m mogel govoriti Njegovo stanje je zelo kritično in bo najbrž težkim
nesebičnega, premisi j enega dela m požrtvovan ja za domovino. V njem so kristalizirane vse značilne dobre lastnosti Gorenjca, zakaj v njem se združuje najčistejša • srona piomorritost z najkrepkejšo voljo do dela in s starosti klubujočo živ-Ijensko silo. Savi j en ec je pa tudi simbol naših m/inulih časov, ko j« vodil duvše rudi v naj,lju»t©jšem boju klealizma. Praznik sv. Tomaža jc zaradi godu velikogu moža ria-rodiri praznik srčne k t* ture kn hvaležnosti za vse ogromne uspehe, ki jih je narod dosegel z njegovo pomočjo. Kakor pred svetnikom se spoštljivo sklanjajo vsa srca io iz njrih vre najsrčnejša žolja za zdravje srebrno lasega slavij en ca.
Včeraj jo prelat m&gr. Tomo Zupan sprej-el nešteto čes-ti-tik iz v»cb krajev, A vedno do skrajnosti vestni gospod m jo množici svojih česti loev takoj zahvalil s naslednjo prelepo zahvalo, ki je najpre-pričljivejšd dokaiz njegove mladostno svo-že bisitrosti ter jo zato objavilJAmo z najV večjiin veseljem.
Veliko Vas je moj dan, 21. decembra, bilo. Prisrčna Vam zahvala!
Do danes sem se vsakemu Vas in V9&-le j posebič zahvaljeval.
Dovolite mi, da 92letnik letos to skupno storim. — Božja dobrota Vas ogrev-in osrečuj! Dušno in telesno zdravi stopajte od godu do godu toliko let, kolikor jih je Vam samim v željah. Meni pa — tega Vas prosim — ohranite veren spomin, kakor jaz Vas nikoli pozabil ne bom.
Tomo Zupan, L r.
poškodbam podlegel, če pa okreva, trtogn«
ostati nem.
ZASTRUPLJEN JE IN DVE NESRE0I.
Včeraj so morali v ljubljansko bolnico prepeljati 22-letno služkinjo Ivanko Udetovo iz Kamnika, ki se je po nesreči zastrupila ter se onesvestila. Njeno stanje se je že nekoliko zboljšalo in ni nevarnosti, da bi umrla. — Davi je prišel v bolnico mesarski mojster Ivan Cilonšek iz Hradeckega vaai, ki se je v soboto doma nekoliko spri, pa ga jo nekdo udaril po gkavi in mu tudi poškodoval nogo. — Lovro Pfeifer, posestnikov sm iz Srednje vasi občina Avšise, je doma na cirkularki žagal drva, pa ga je žaga zagrabila in mu odtrgala več prstov na desni roki. TRAGEDIJA MLADE5GA VAJENCA
V delavnici kotlarja Ivana Otorepca na Domobranski cesti se Je pripetila včeraj okrog- 15.30 smrtna nesreća Pri Oto-repcu zaposleni 20-letni kotlarski vajenec Jernej Kastelic. stanujoč na ZaloSki cesti 13, je popravljal acetilenski aparat, ki Je nenadoma eksplodiral. Aparat je razneslo po vsej delavnica, večji del Je pa priletel nesrečnemu Kastelicu v glavo ter ga težko poškodoval. Detonacija je privabila v delavnico sosede, ki so našli nezavestnega Kastelica, nato so pa od soseda Javor-nika telefonirali na reševalno postajo.
Kastelica Je reševalni avto prepeljal ▼ bolnico, a Je kmalu po prevozu umri. Pokojni Je bil doma iz ftt, Jurja pri Grosupljem.
NAGLA SMRT Včeraj so na  podstrešju Warbinekovs
delavnice v Gregorčičevi ulici našli mrtvega 66-letnega uglaševalca klavirjev Josipa Schandla, ki je bil rodom Nemec. Poklicana policijska komisija Je ugotovila, da je Schandla zadela srčna kap.
RAZNE TATVINE Trgovskemu vajencu Ivanu Pogačarju je bila iz stanovanja v Zg. Šiški št. 84 ▼ nedeljo ukradena črna zimska suknja, vredna okrog 200 Din. Zasebni ca Helena Velepičeva, stanujoča v Jeranovi ulici 15, je prijavila policiji da ji je nekdo na Vodnikovem trgu iz košare ukradel ročno torbico, v kateri je imela 100 Din. Skladiščniku Janku Flajsu je 19. t. m. izpred Kast eličeve brivnice v F*lorjanski ulici nekdo odpeljaj 800 Din vredno moško kolo znamke >Waffenrad«. Na Viču št. 45 je nekdo odnesel šoferju Maksu Jelnikarju dva zajca v vrednosti 200 Din. Delavec France GregoriČ. stanujoč v Zg. Šiški 82. je pa prijavil, da mu je 21. t. m. nekdo bz kovčega ukradel 1500 Din vredno zlato uro.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2263.74 _ 2270.58. Bruse*: 783.86 — 786.22. Omrth 1097 85 — 1101.15. London 187.01 — 194.61. Newyonk 5601 68 — 5618.68. Paovz 221.38 _ 222 04, Praga 166.59 — 167.09. Trst 283.69 289.69.
INOZEMSKE BORZE. Curlh, 22 decembra Beograd 9.05. Pariz 20.1650 London 17.86. Newyort 512.25. Bruselo 7140. Mtlan 26.10. Madrfrl 43.50, Ajnsterdam 206 20 Berlin 12125. SoftjjJ« 371. Praga 15.1760, Varšava 57.50, Bukarešta 3.07.
Rtmn 2
SLOVENSKI NAROD«, dne 22. decembra 1931
fttev 9PQ
se trije umestni predlogi
Glede kuluka, stalnega odseka za proučevanje ukrepov za ublažitev gospodarske krize in glede zaščite čevl}ar-
ske obrti
ste za leto 1930 in 1931.
Drugi predlog je vložil 9mm g. Lenarčič Josip in sicer glede osnovanja stalnega odseka pri Zbornici as trgovino, obrt in industrijo v svrbo proučavanja in sklepanja o neobhodno potrebnih ukrepih za omalje-nje gospodarske krize. Predlog se ?iam:
Na zadnji plenarni seji ae Je osnoval odsek za proučavanje ukrepov v svrho orniljenja gospodarske krize Ko s« je od-sef< na včerajšnji seji prvič sestal, se te na podlagi predložene obširne študije woostati re 1-u potreba podrobnega in ^»tematičnega proučavanja vseh panog našega gospodarstva, ako hočemo dobiti popolno sliko c'a-nasnifroa tež-keaa atanja in končno ugotoviti pot. po kateri moramo iti, ako h»>čemo res premac a tri krizo. Delo pri teh od.scfc-ovih sejah je z^nišljeno tako. da se na predloge / ene st.ani zaslišijo tudi proti pomisleki, ker le na ta način se ahtko razčistijo pojmi tako. da je podana možnost- da bo končni elaborat vseboval zrele in uporabne pted-k>gc. kr jih je potem predložili zakonodajni skupščini
Radi tega predlagam, da se o^mije pri Zbornuci za trgovino, obrt in industrijo stalen odsek, kateremn se pridružijo tudi drugi: interesen t je. ki bo moral permanentno delatj in se sestajati v kratkih pres-ledfcih. kar je radi nujnosti in obširno^ti stvari neobhodno potrebno.
Zbornični član g Štefan Litrop je pa vložili samostojni predlog glede zaščite čev-ljar-ske obrti, glaseč 6e:
Konkurenca, ki jo povzroča rvoro+oa Bata s svojimi izdelki našemu čevijareke-m-u obrtu, je postala zadnje čase tako občutna, da naravnost ograža to našo obrtno stroko v njeni Asistenci. Se posebno pa s«« j. položaj čevljarskega obrtnika poslabšal s tem, da je tvrdka Bata začela otvar-jati svoje popravl-jajnkre čevljev ne samo po mestih, temveč tudi na deželi S tem jem/je ogromnemu številu ravno gospodarsko najšiHkejsea obrtništva ae zadnjo možnost dela in zaslužka.
Zbornica je sicer že ponovno intervenirala pri obrtnih oblastvih banski upravi m ministrstvu trgovine in industrije da se onecni>goči konkurenca Bat'e osobito s popravljanjem ćevViev Ker pa krljub ^hor ničnemu prrzedevanni stvar še ai končno useie v korist fevliarskemu obrti ištvu, pred ^ sam, da stevri ponovno vse pjt^ebne korake na merodaj- b mestih, da ^ to vnrasanie čim pre.,* reši tako. da bo za-ščtcn na>> čevljarski obrtnik.
Ljubljana, 22. decembra.
Poleg že objavljenih ao bih vloženi na sobotni plenarna seji zbornice za TOI še trije z oko umestni predlogi, in sicer je vložil prvega zbornični podpredsednice g. £n-gelbert Franchetti glede kuluka. Njegov predlog se glasi:
Po zakonu o samoupravnih cestah se je aa gradbo m vzdrževanje oest uveljavilo uporabo ljudskega dela, ki se lahko nadomesti z odkupnino za osebno delo. Ljudsko deko se po tora zakonu sme odrediti samo, koMkor ne bi mogla izvršitri teh poslov samoupravna teleaa iz svojih denarnih sredstev (§ 67). Analogno se torej rudi odkupnina za ljudsko de»o ne more pobir ti* afco niso dana pogoji za ljudsko delo.
Po § 67 navedenega zakona se mora za občane določiti poseben program dela za gnadbo in vzdrževanje cest I. reda in še le, ko je ta program določen, sme banska uprava po 5 odstavku tega p; 'rata predlagati ministru za zgradbe, da izda potrebne uredbe, rfeo bi občina ne izvršila svojega kitnega programa brez tehtnih razlogov. Kukik za oboi ne je torej že po sedaj ve-ijavnecn zakonu samo fakultativen, to je pobira se samo, kolikor bi občine ne mogle izvršiti programa dela iz svojih denarnih sredstev. Vezana pa je opustitev ljudskega dela na dovoljenje ministra za gradbe.
Mestni občini Ljubljana in Maribor sta si za gradnjo in vzdrževanje cest. ki spadajo v mjihovo področje, oskrbeli primerna sredstva v svojih proračunih za leto 1930 in 1931 in jih tudi v polni meri pobrala Radii tega sta tudi občinska odbora obeh mest sklenila naprositi ministrstvo za gra-dbe, naj jih oprosti pobiranja kuthika. ker so si v dovoljni meri poskrbela za vzdrževanje in grad bo svojih cest ;>otrebna sredstva v ovojem proračunu.
V zakonu utemeljeni predlog obeh občin je ostal brez uspeha ker bi sicer davkoplačevalci v obeh.mestih ne dobrli plačilnih nalogov za p'ači'lo kuluka Plačilo kuka ka, ki pada ravno v čase najobdutnejše krize. občutijo ljubljanski in man boreri davkoplačevalci za tem večjo ostrino, ker so stroške za gradnjo in vzdrževanje cest poravnah z dokladanri in dru»gimi dajatvama v letu 1930 in 1931 in pomenja zanje pob*iranije kuVoika dvorno obremenitev. Ua-tere zakon brez dvoma mi nameraval:
Zato predla-gam Zbornica se obrni a g. ministra za gradbe 9 prošnio. da občini Ljubljana in Maribor iz gornjih razlogov oprosti plačevanja kuluka za občanske ce-
de imajo
ttaši čitatelji
Glavna skupščina JNS
Nov način Igranja državnega prvenstva — Nova savezna uprava —
Druge zanimivosti
O naših razglednicah
Pnt>r/4u se je zopet božič, torej „at*, ko je treoa vzeti v rofce pero in nap'>Mi na Zfi.^ednKoi ctka; vračil svojim znancem in sorodn ko.u v pozdrav.
Po vseb izi,ož'» ti. vid>i razgledr.ee z najhurnejsimi barvnima vrstami raznih tu-,ih ^abrika-tov, kar dokazuje mešan *c? barv na erui razgledni-ci, mnu.gokje na prav kričeč, neokuoen, rekel bi — kmečki jačin. Zastonj iščeš na njih prave ideje, zastonj iščeš narodnih barv m motivov.
Nisem sicer med šovinisti (ki pa so posebno danes žal še potrebni!), ki bi zahteval povsod barve naše narodnosti, da celo na ubogih razglednicah — a pr pogledu na kričeče barve, ki se košatijo na naših razglednicah, ki tvorijo konec koncev še barve najrazličnejših državnh zastav tujih držav, bi unel prav tehten pomislek in predlog.
Naša narodna društva širom države (Ci-riJ Metodova, Jugosl. Matica, Narod, odbrana. Jug. Sok. Matica in podobna društva) dajejo za praznike (božič in veliko noč) lepe, da prav lične narodne razglednice, ki jih ak)VLl< vzame v roke z veseljem, ker najde na njih res naš pozdrav in voščilo, česar pa prav gotovo ne na.ideš na raznih tujih izdelkih iz tujih držav.
Pripominjamo, da imajo i. pr. italijanske razglednice (lei jih je tudi prav lepo število pri nekaterih naših trgovcih v iz-kožbah!!) strogo italij. nacion značaj, kar označujejo barve italij. trikolore na vseh razglednicah. Tako Italijani! Tudi d<rugi narodi širijo na enak način svojo narodnost. A mi?
Ves trg Trebnje (pišem namreč iz Trebnjega) je preplavljen s tujim b/lagom. a naša narodna društva, ki izdajajo res jerodne razglednice, se pritožujejo, da narodni trgovci odklanjajo te vrste razglednice v razprodat jo, češ. da so predrage, da ne gredo, da se ne da toliko zasluziti  in podobno.
Žalostna je ta ugotovitev, posebno ko v sedanji krizi raje podpiramo tuje tovarne. Icot domače izdelke.
Zato veljaj danes rudi v vprašanju naših razglednic geslo: Svoii k svoj m'
Vsak zaveden narodnjak kupuj samo res narodne naše razglednice in zavračaj vsako tujo robo. Trgovci pa naročajte le naše in samo narodne razglednice!
Tudn v malenkostih, kakor se mnogim zde razglednice, ki pa še odavna i niso nepomembnega značaja za naše narodno gospodarstvo,  moramo biti pozorni
Poudarjam, da rudi s skromno našo razglednico vršimo narodno misijo, ko s prejemom takega pozdrava sprejmemo tudi narodno misel, ki je vte'ešena v sliki.
To je važno zlasti še na deželi, kjer sploh ne prid« v roke preprostega ljudstva
[ nobena narodna razglednica, ampak Ve tuja roba  s   kričečimi   barvama.  Tudi našega kmeta je treba drugače   —   res narodno vzgojiti. Zato tudi na dezeko — naše narodne razgledni cel
Upam, da ne bodo te besede le gHas vnebovpijočega. ampak da bodo dvignile merodajne narodne kroge, ki naj cim prej pokrene jo to vprašanje, da bodo na našem trgu le narodne razglednice Tuja .oba naj izgine! Tudi tu bod mo narodno!
Ljubitelj narodnega blaga.
Redukcije v občinskih službah
V sobotni številki >Slov. Naroda« sem čital članek »Redukcija občinskih nameščencev ozir. upokojencev«, v katerem nastopa člankar, ki je očrvidVno državni upokojenec v občinski službi, predvsem proti redukciji onih občinskih uslužbencev, ki uživajo državno pokojnino, *    "* ■ -r
G. clankar trdi. da zavzemajo postranske službe pri občinah le takozvani stari, to so kronski upokojenci, kar bo pa veljalo le za nekatere manjše podeželske občine, kjer so uslužbeni taki upokojenci v pomoč županu pri vodstvu občinskih poslov kot občinski tajniki, ki za malo mesečno nagrado opravljajo pisarniške posle tistih malih občin, ki iz finanonib razlogov ne morejo vzdrževati stalno nastavljenega tajnika.
Teh staroupokojencev, ki so uslužbeni pri takih občinah, pa je danes bore malo in najbrž proti njim ni naperjen tozadevni vladni odlok, ker je tudi njih pokojnina res nezadostna za preživljanje. Po navadi se dobe v občinskih službah taki upokojenci, ki so vse prej nego pa potrebni naj si bo kakršnihkoli služb to so največkrat državni novoupokojenci v najboljših letih, zmožni še aktivnega službovanja, ki so iz prozornih namenov stopili v predčasen pokoj ter si znali po osebnih zvezah pridobiti sprejem ▼ občinske, posebno mestne stužbe. kjer so nastavljeni kot dnevničarji, pogodbeni hišniki, delavski pazniki itd., in to s plačo ki ne zaostaja za ono aktivnega občinskega pogodbenega nameščenca s številno družino. Zato je zahteva * po redukciji občinskih uslužbencev — ki prejemajo državno pokojnino— danes ne le umestna, temveč tudi pravična, saj žrvrmo v času naraščajoče brezposelnosti ta bede. Zato ne gre. pa fciKfl ni v korist Javnosti, če se danes dobe v občlualkiBi službah upokojeni orožniki, stražniki in zvaničnlki finančne kontrole s polno aH vsal zadostno pokojnino, medtem ko mnoeo mladih, gposob-nih in deda voljnih ljudi vseh mogočih po-
kttoer biesplodno tava in strada ter šaman in brezupno Išče skromnega sssfttt ka, pa ga dobiti ne mora. Zato Je treba tozadevni odlok vlade le pozdravljati tu želeti je* da pride stvar čim prej do končne realizacije. F. G.
Več slovenske glasbe!
Debatira in   zabavlja as dan za dnem in v-urasu^ zakaj se M tera več domače glasbe! Zakaj vedno in vedno nemške ko načnace, potpurije »elagertfe« itd. — Izgovor, da domačih komadov nfenamo, ne drž' Saj mamo dosti stovoneklh koračnic: Pau~ čič 10,   Certa. Jaki, Gregorc.  Zadnji oeto nad 20, name kot lahke, efektne in dobro instrutoentlrane za orkesiter  Valčkov Ima mo tod!    Jafcfa,   Schfinherr (Mariborčan). Gregorca. Potpurirje JakJ ceio vrsto dobrih, znani slov. biseri,   potovanje po kranjski dojeli, Čeh os lov ak Jugoslovan. Getčta Lepi mara, Gregorc Gorenjska TI kres slovenski, ki je pred kratikrim na Jesenicah imel v a 15." k usp** to je brez (tvorna najboljši «»lo venski potpuri.  In šlager je v bi se mislim todfi dobilo, samo gosp. kapelniki. bi se mo rali bolje Interesirati za te komade, potem bi se že naštt skladatelji, ki bi »e op-Noeli tu dri  tega   lela.    Ce pa bagateliziramo slov šlager je In slovensko glasbo snloh, je izključeno,    da M se skladatelji  lotili tega dela. Sicer imamo tudi nekaj slov šlager jev n pr. Srvičev sijajni tango im šlageri^ iz operete:    »amentana  fchVK*v*,    * ^gor čev tajvrstn« tango: »Erika«, ki ima povsod uspeh, kjer ga igrajo. Mikikerv tango, če prav enostaven vendar domač.    Prva dVva komponnsta oba absolventa konserva/torija, bi se   gotovo tudi   šlagerdev lotila, če bi imela priliko in če bi vedela, da se bodo Igrali  NašM N se pa tndd drugrt komponisti.    Kadar prideš v kavarno   aH kjer le glasba,    povsod ti   servirajo te neznosne čifutske   šlagerje fcn to dan za dnem. Vse lepo, tudn te poslušaš, ampak v prvi vrst/ 9o domači in Če so ti Se tako slabi, vend?<r jih raje poslušaš, ker so domači.
Pojdi v tujino in lahko čakaš, da boš slišaJ kak slovenski oziroma jugoslovanski komad. čeprav so bivšti slovenski potip praa- čedno tiskani i. dr, v struni vzdaji mariiKurske Glasbene Matice, čemu podpirata tujo glasbo in uničevati domačo? Vsak začetek je težak, če se pa slovenskega skladatelja že v začetku uničuje in ne dopusti, da se Izpopolni 'm raavrfoe. rti pričakovati domače glasbe.
Koncert pevskega društva „Catikar"
Ob priliki svojega 10-letnega obstoja je pev. društvo »Cankar« priredilo včeraj v Filharmoniji koncert, ki ga je vodil pevo-vodja g. K ris t o Perko in pri katerem so sodelovali razen 20 pevcev števšega zbora še g. Ciril Debevec, režiser nar. gledališča, baritonist g. Albert Zupan in njegov klavirski spremljevalec g. Demetis Zebre. Da si je »Cankar« tekom svojega 10-letnega obstoja in intenzivnega glasbenega dela, namenjenega v prvi vrsti glasbeno kulturnemu dvigu delavstva, pridobil zelo mnogo toplih simpatij ter tudi resnega upoštevanja naših glasbenih krogov, je dokazal včerajšnji, za koncertne prireditve letošnje sezone v resnici izvanredno številni obisk občinstva.
»Cankar« je resna pevska enota, glasovno Še sicer    ne    gladko iz brušena in uravnana, kar se opazi zlasti pri forte-mestih, d očim zveni v p in pp, kjer se tenorji poslužujejo prijetno izlikanega fal-zeta, prav lepo zveneča. Pevovodja pač ne more kmeti med petjaželjnim delavstvom zelo  velike  izbire in stroga  selekcija bi utegnila obstoj zbora ogrožati. Značilen za pevoljubnost »Cankarja« je redek pojav, da so menda vsi pevci zbora ves čas njegovega obstoja njegovi člani. Zato je zbor tudi v prav Čedni formi;    zlasti pa zamore vsled rednosti svojih pevcev staviti amibicijozni in močno nadarjeni Perko nanje čim dalje težje zahteve, kar je točno pokazal izbor včerajšnjega programa. Na njem so   bile poleg poljudnih, lahko umi j 1 vrb stvari (Dev: Tri narodne, Prelo-vec: Le, da je roža moje srce.. „ Muko-vič: Mir)  tudi kompozicije, ki zahtevajo od zbora mnogo inteligence, točnosti intonacije, samostojnosti pevcev in sodobnega glasbenega čuta, kot n. pr. Maroltova mnogo in samostojno-glasna narodna   O j tam za goro«,   kjer sem čutil nekako protislovje med namerjeno kmečko gorenjsko izgovarjavo   ka    moderno kompozicijsko tehniko,    dalje zelo zanimiva Gotovčeva dalmatinska  »O, more duboko«, Bersova »Da mi je umriti« s prijetnim tenorskim solom,    Pavčičeva    dovolj komplicirana »Pesem«.    Konjovičeva »Pod penderi«, ki stavi na aibor močne tehnične naloge ter TaJČevičeve tri »Pjesme od kola«, interesantne,  novo občutene skladbe. Program je bfl po velikem delu torej zelo napreden in jaz mislim, da že vsled tega zamore biti »Cankar* marsikateremu našemu moškemu ztooru v vzgled in posnemo. G. Ciril Debevec Je v drugem delu recitiral odlomek iz Cankarjevega »Kurenta«, kakor le on zna, odlično, tenorsko barvani baritonist g. Zupan pa je ob spremljevanju klavirja simpatično zapel  žige Hirschler-ja »Ljetno noč«   ki Lajovica »Iskal sem svojih mladih dni«
»Cankarju« in njega pevovodji je bil poklonjena šop rdečih cvetlic in lep venec. Občinstvo Je lepa, vestna in točna izvajanja nagradilo sproti z iskrenimi odobravanji.
»Cankarju« želim plodnega, živega glasbeno kulturnega dela to to v prvi vrsti med svojimi tovariši, ki so m vse človeške materijalne dobrote najbolj prikrajšani, a ki jim čfendalje višji polet t duhovni. ornetmSki svet. kakor nikomur ne more m ne sme biti zabranjen. —č.
V nedeljo se je V Beogradu vršila glavna jkupečina JNS. za katero je vkidalo med sportoikri, zlasti pa med nogometaši in za interesi ranimi klubi, veliko zanimanje. Na skupščini je bilo po delegatih zastopanih 408 klubov, verificiranih je pa pi4o 596 noJ-nomočij. Skupščina )e trajala do 13 30. nato je bila pa prekinjena in se je ob 16. nada IjevaU. Upravi je btt izglasovan absolutorij s 314, proti 17 glasovom.
Popoldne ae je skupščina nadaljevala Med vodeči ms beograjskima kluboma Jugoslavijo in BSK je bil po večletnem -poru dosežen sporazum. Pri glasovanju je bila izvoljena sledeča uprava: Predsednik inž. Zarije Markovie. I podpredsednik dr. Ste-van Hadži. II. podpredsednik Bora Todo-rovič. III. podpredsednak M. StanojlovČ. tajniik dr. M. Andrejevič, taijnflk II D. Spa-sovtČ, blagajnik I. Krstič. blagajn II. A.. Radivojevič. Odborniki: Bo*fco Simonovič, B. Petrovič, dr §. Juctčtč M, Se^ed^ski, Teifil, M Kostič in D j. MilovanoviČ. Nadzorni odbor: D. Bojič, V Simič. M. Jura-nič Med rzvoljenimn zastopniki ni nobenega predstavnika LNP.
Nato je skupščina razprav!jai!a o iiovem načinu državnega prvenstva. Po daljši in mestema precej burni debati je bil končno sprejet predlog inž. Simonoviča fi 308 proti 67 glasovom  Predlog se glasri:
V podsavezno prvenstvo pride v vseh podsavezih 6 klubov razen v beograjskem in zagrebškem. V obeh podsavezih igra po 6 kkrbov v Ia in Ib razredu, z« igre v skupinah se pa plasirajo samo klubi I. razreda. Podsavezno prvenstvo se igra v jesenski in
Umrli so v Ljubljani
od 12. do 18 decembra 1931: Ban<rv«»c Maar'<5a, roj. Deschman, 78 let, unokojeejka tobačne tovaffne, Ftorijaneka jiMca 34; KJjinar Uršula, roj. Jaikelrj, 77 tet, vrtova učrirtelfla, Doienoerka cesta 31; čeme Miha ena, 2 letd, hči dehvca. Tržaška cesta; O-ii ha Pavla, 48 let, zasebndca, Pan>ans»ki: na sin 12; Jernm Marfta. 74 tet, beračfrca, n-v stalmo bii/vaiiišče; Pečete Ftranc. 55 tet, ml-aanskri mojister, Mlrca pni Novem meefu; Jerkič Ovetka, 1 ,dan, hč* tovarnISkeiga delavca, Strafilšoe;* rtorošec Marta, 26 let. žena eivaang. ini:is//jonafT}a, Moste; Rntac Anton, 61 tet, pasuur, Dovtte; Potočnik St^v fan, 25 let, delavec, Bnikov vrh pri Po-lrjanah; Bnicelli Amdroj, 2 dni!, sin skla-djisčnAtoa, Step and a vas; Prfl»možđ£ Anton. 30 tet, delavec. Gorje; Seipahar Ivan, SO tet, občflnstkr' nbogn, V^Ktevdanska cesta 9; Mara Anton, 71 iet, mestnri revož, Japilje-va tbKca 2; Fraikeld Unsuda, 72 tet, vdova červ^arda, A^rjadeva uikioa 36; Srfemončfič Anton, S5 let, stroaevodda v pok.. Oaljevita 204; Sniesnv Jožefa, roj. Novaik, 70 tet. žena karvetana, VUdovdaneka cesta 9; Oo-^jar Jakoh, 72 tet, mrizar in meščan, Hra-nAtačona ceste 2; Juertrioi Anrtonida, roj. Pe sam, 88 tet, vdova česanja, Jaipijeva u,:-ca Šrtov. 2.
V I3mb4janiskilh bolnnžnicadi so n»mrri: Jermakovec Bkteabeta, roj. Arilovec. 44 let, žena uradmilka, Vrazov trs 4; Pex»e in Jože, 54 tet, sodar, Vodnčikova cesta 2a, Gfrtnftail V«ntoo, 4 mesece, sin dela.v<ja, Dun-Uica, srez Kammiik; Kos PoMiks, 53 let, te kavec. Grajska pianota 1; Zrtmsek Sterko. 7 mesecev, sin čevtjar&kega pomoenuka, GMrtnice; Woif Karol, 72 «*, meernd u-bo-iec, vadovdanaka cesta — Jama; Batrč Ivan 44 tet, OoMoiJs»kn Ull Bfclllr v V**~> Tr-bovt!jo 283; KeceUfl Manida. 52 tet, delavka. Lok« pr; Mengšu; IJnovec Virtcbor. 15 !e*. drirjak, Moste, Tovarmi^ka nAlca_
Narodno gledališče
Drama.
Začetek oh 20. Torek, 32. <tecemora:    Ovrček   «a nečijo. Red C.
Sreda, 23. decembra: Zoprto.
6etrt€<k, 24. decembra: Zaprto.
Petek.  25.  decembra:   Ob  20. Ovrček za
pečjo, Zmiižane cene. iav. Sobota, 26. decembra:   Oh 15. Petrokove
poslodmrte  sanje.  Zmt"fcane cene. kaven.
Ob  20.  Zanravjjjiivec.    Zlnižane cene.
Laven.
Nedetfa, 27. decembra: Ob 15. I>ve neve-stii. Zmi«žame cene. — Oto 20. Arsene Tjopoa. Znazane cenje.
Cvrček za pečjo, drama globoko občutene vsebine, ki je posebno primerna za božični čas, pride tudi v letošnji repertoar. Prva njena uprizoritev je danes, v torek 22. t m., za red C. Režija je De-bevčeva. V posameznih vlogah nastopijo gospa Saričeva, Vkia Juvanova, Medvedova in Mira Danilova ter gg. Cesar, Kralj, Skrbinšek in Gregorin.
Božični dramski repertoar. V božičnih dneh bo dala naša drama 5 predstav, dve popoldanski in tri večerne. V petek na Sveti dan zvečer ob 20 uri se uprizori Cvrček za pečjo. Štefan dan popoldne je namenjen naši mladim ter se uprizori brez dvoma najbolj uspela in za mladino najbolj primerna slovenska mladinska igra Peterčkove poslednje sanje z Mitjo Gorčem v viogi Petrčka. Zvečer ob 20. uri je Zapravljivec čarobna igra za stare in mlade. V nedeljo 27. popoldne ob 15. urt se ponovita Golarjevi 2 nevesti, zvečer pa detektivska drama Arsene Lupin. Za vse predstave veljajo znižane dramske cene. Mladinska predstava Peterčkove poslednje sanje pa ima cene od 20 Din navzdol.
Opera
Začetek ob 20. ari. Torek, sreda, četrtek: Zaprto. Petek. 26   (tecemfcre: Ob 16   Vtlrtonida in
njen huzar    Znižane cene   Isven   _ !
Ob 20   KoAfcana  Znižane cene raven Sobota, 36. decembra:  Dežela smehljaja.
pomladni sezoni med 15. novembrom i*i 1. aprrioui. Po končanem podsaveznejn >rven-stvu igrajo klubi v 4<upinskem tekmovanju od 1. aprila do l. avguftta. Državno prvenstvo se bo odigralo v štirih skupinah in c*icer:
t. skupina: 2 zagrebška kluba (drugoplasirana m zmagovalec med četrtopa*- rannn in prvakom provincije). 2 ljubljanska kluba (1 in 2. plasirani) In prvopiaMrani mariborski klub.
II. skupina: 2 ^agrebtlca kluba (1. rn 3. plasiTani). prvak Spkta m 2 osije^lva kluba (1. in 2. planirani).
III. skupina: 2 beo^m^ka klub« 1. m 2. planirani). 1 sarajevska klu»ha (1. m 2 plasirani), prvak Skoplja in zmajjovai'ec po dvojnem cap sistemu izmed prvaka Niša in dru^op!oviranega iz Skoplja.
IV. skupina: 1 beograjski klub ^tretje-plasjranii), 2 hovosadska kluba (1. in 2 planirani). 2 suboti.šlva kluba (1. in 2. piasirani) in prvak Bečkereka
Za finale se od v&ake skupine plasirata dva kluba, tako da igra v tinaiu 8 duhov. Finalna tekmovanja se prično 1 novembra in se vrše po dvojnem cup sitemu.
Za podeaveano se odbije 10 ods«totkov za igrišč«, 10 odstotkov za podsave/. pri cslvupinskem in finalnem tekmovanju *e cxi-bije 15 odstotkov za fgnšče. 2 odstotka i podsavez in 5 odsro«tkov za JNS.
Na skupščini so bili sprejeti še ra/ni aktualni predlogi, med drugim je JNS ugo-diiil prošnji oaikovackeaa SK. ki je postal čian LNP.
Zmnžame cone.  I^rven. _        Oh  20. Gar-
rrHm. Znrfžane t cene. laven. NeoeAja,  27.   diecembra:   Madeime Burtrter-Gy Zniizane cene. Iaiven. — Ob 20. Gro-fiica Marnca ZnrfAane oan«e. I-av^n. •
Božični repertoar na*e spere. Med
letošnjimi božičnimi prazniki nam nudi naša opera prav srečno izbran in zanimiv repertoar. Na prvi praznik, to je na Sveti dan popoldne ob 15. uri se poje Izvrstna Abrahamova opereta Viktorija in njen hu-zar, ki se je naši publiki izredno priljubila, zvečer ob 20. uri pa nastopi prvič v vlogi Hadži Tome v Konjevičevi operi Koštani g. Josip Križaj. To vlogo poje g. Križaj v Zagrebu in jo prišteva med svoje najboljše vloge. Na Štefanovo popoldne je Leharjeva opereta Dežela smehljaja, zvečer pa se poje Bizetova opera Car-men v Isti zasedbi m izvedbi kakor pri letošnji premijeri minule nedelje. V nedeljo, dne 27. popoldne Je Puccinljeva opera Madame Butterfly z gt>. Gjun^rjenac ▼ glavni vlogi, zvečer pa Grofica Marica s G os tičem v vlogi Tasfla Za vee predstave veljajo znižane cene.
KOLEDAR. Danes:  Torek, 22. deoenrjbra, kanrhri&a-nri:  Zenon,  Deimotnld,    Zvezdama; iruraivo-alajvnrt ■ 9. dOcemi bna
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica:  Inrtsrtge na bivšem hahe-buirakom aVanu.
Kino Dvor:  Runaway ekspres. Kino Ideal:  Pesem Umbavrt Društvo »Pravnike:  Predavano« oh 1*. na sodišču, soba 79
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Biocoli, Dunajska cesta 6, in BaikairOič, S»v. Jakoba tr« 9.
Iz Tržiča
Smučarski tečaj na Zelenici. Zelemeti smučarji prirede od 1. do 10. jan. 1932 smučarski tečaj za začetnike m dospelejši Tečaj bo vodil vpriznand strokovnjak g. Belihar Anton; učitelj v Tržiču. Tečajnici bodo nastanjeni v idrltično lepi koči v Koncu Zelenice. Dnevna preskrba, vse stranske Lznat-fce vštevši, znaša 60 Din. Prijave sprejema oskrbnik Zeleniške koče g. Jootf v Tržiču. Snežne razmere so ugodne, z vro gotovostjo pa pričakujejo na Zelenici novega snega.
— Obdaritev in zahvala. Tvornici čevljev Peko in Jara in usnjerna Žagar so tudi letos kot vsaloo leto doslej darovale po več parov trpežnih čevljev, odnosno kož za obutev revivih dijakov meščanske šole. V imenu obdarovane mladine rzreka ravnateljstvo šole vsem plemenitim darovalcem *»kre-no zahvalo
— Knjige Vodnikove družbe dobe člana ob vsakem času pn poverjeniku g. Ursniku na Glavnem trgu. Letos šteje Vodnikova družba v Tržiču 162 članov S prihodniim letom bo Tržič pri malo agilnosti lahko dosegel 200 6!anov LetoŠnj' knjižni darovi so izredno lepi in jih ljud ie radi Čita jo.
Najboljše, najtrafnejse. zato 13 najcenejše)
Pred sodiščem.
Obtoženec: >Slavni sodni dvor, bog wi je priča, da sem nedolžen.
Naglušen advokat* *Oospod predsednik, prosim, da zaslisite tudi to priča
Ste v 2^9
>SLOVENSKT N ARO De, dne 22. decembra 1931
Stran 3
Nas prekrasni božični spored!
PRIDE!
PRIDE!
ombeMOKTE
CARLO
Dnevne vesti
Spomini »hčerke"
cesarice Elizabete
Dete nožne ljubezni 60 letnega cesarja Franca Jožefa I.
do lastne soproge?
— N ep redovan je prj pošti.   Z ukaaom
N*. Veđ. terana bo napredoval: sledeči urad n<5i!ri: za svetnAka IV. skutpo.ne Nikola Pavlic, xa srvertairtika V. skupine Josip štukelj. la nipra/vmitka V skupine Jakob Kobe. umrarmift podte LtjubliJaina 1; za uradnike VT sknnčne: Franc Ferjančič. Ivo Kit, Valerij Majer. Ferdo Nadrag in Franc Perko; aa uradnike VII. skusplne na: Stanko Gaberščik. Amalija Gliha. Franc Ke-nig m Josip šager.
— Konkurrl tn prisilne poravnave. Društvo tndi7i»t»T»Moev to veae»tr?ovoev v T^nb-tjani obt5annlrja za 6aa od 11. do mkJ. 20. t. m. slodeoo statist/ko fštevti»like v oklenaou se nanašajo na isto dobo presečenega leta) :  Otvorjenl  konkursi:   v dtrav-
sflr* banovifnl 1  (—), v savski _       (2). v
mrt morski 2 (—). v drnn^kJl 4 (4), v zeit-slc! 1 (—), v dnn<aiv»k" 5 (1), v moraivi&kl 3 (—). v vardarski 1 (—). _ Otvor-jene prisilne poravnave izven
konkurza:  v dranekt! banovini  4 (_).
V sarnskj 8 (3), v (primorski 2 (_). v -'i n-
akn 6 (—). v (tanavski 10 (5), v vamdarski 1 (—) — Odpravljeni konkurzi: v dravaki bamovrtorf 1 (4). v drinski — (4), v Kttaki — (_), v fturnaivskd 5 (3), v moravski 8 (—), Beograd, Zeannn. Pancevo 1 (1). — Odpravljene prisilne pora v n a v e h»ven konkurza: v dravski ba-novtod 4 (1). v savskri 6 (1), v dnimeki 4 {—), v dunavski 3 f—). ▼ tnnrarvskl 1 (—>.
— 0 >ohotni plenarni seji naše zbornice za TOI oriobcuje na prvi strani obzirno poročilo >JufTOslovenpki Llovd« v današnji St^-vilki.
— Huda zima v Hrvatckem Primorjn. V soboto ponofti in v nedeljo ves dan je brila na Su&aku in okolici izredno močna burja, a na vsem Hrvatskem Primorju je pritisnil hud mraz. Delta in Braidica sta bili polni desk. ki jih je razmetavala burja. Burja je polomila vež brzojavnih drogov. Nekaj *to korakov od prvih hi£ na Kamenjaku je zmrznila  v soboto pon*^  Filipina Klena.-.
— Univ. prof. dr. Aleksander Bilimović. Nauk o konjunkturah (Zborni znanstvenih razprav. VIII. letnik. 1930-31. LJjd-Ijana 1931, 184 stran1.. Cena 50 Din. Kot VIII. rvozok svode pofoli/karfje >Zbornic znanotveniii razrpravc je !»dal letos profesorski zbor jnri-diiAne faVi'Vsrs sip4s dr. A. BiJrtmovriča, kd je posvečal akftu«o!n<,anu vprašanju o korntfnnfctorah. Spis obsoja 22 parasaraftov: pojem konjunktura. Ka-^za'.no-teore*icno in s^irnrptomartJlftno - st»a*is:,.^r o T«-oncovan(>e toontfnnktur, razvoj na/»«a nauka o konjAinkturan, tobira "ndoksov m sestanrl^emje goapodarwkii.h baroni« <tro*v rasvoj ma/tematicno - s*a* Is-tičnih oi^.o'i in lirterartaire o teh motodah, eftatpa matematično - staitrieti«6nega proičr^vanja ko-rujnmkitur, prvotne start.j«tlčne vrste in indeksne številke, iraraciLnaivanJe n eudmr'ni-ranje sekti lamAh iizpreme'ab (trenda), sc zdjBkin variacij, iregnlaranh fnikiuacJu ko-nj-unktuirua alđ oikMćna vaov&uja, medsebojno raameoije med izpreruoniba k. go-sjpodaffTsknn poćajvov, funko o:i i i u a in *»to-jMustncna (korelartAvna) zrvej&a, elomenrar-oa ugotovn^ev korelacije, Pearsou-ov kore lacijekii koečicriani, regmeeioske anačfbe, paroiolna koreteoitja, veokirama korelacija, harmonična anaJ/iza, gx>wpodarska diia®no-za. gospodarska pcogmoaa, konjaunktutrna pototika. Iz te vsebine ee vfl-dri, da nazimot-rova avtor v©a glavna vprašani)a, Moooa se konjunktur dm modertniLh metod njji'h jKroučevajiua. V kmomgri so navedene fcudii v©e /pogilart^itneože fonmniie matemartrične startiistrike, kri ao potrebne za praktičnu uporabo teh metod. Posebno pozariios<t obrača pnsartolj na korelacr^sko anaMzo, ki se sedaj splošno rabi ne samo v ekonom-skn, temveč tuxiQ v šftev4kitih dru^iin vedah. Kncrign je priloženih devet (Iriagramov. Tu-dfi za ortentaoioo v sodobni gospodarska krial, ki jo ; tor ne smatra za č/istto ko-nt!nnk*turuo. ;< m/paik da je avozana z bolj globoko segavjooiimri strnikrtnirnimri i'zrore-membami povojnega goapodanskega čftivlje-nja, podaja spis dr. A. Brflfknovdča več navodili.
_ Dobave.     Srtirojnii odtdolok diirekoioe
državndih železnilc v Lombioand sprejema do 28. t. m. DonunVoe grlede dobave 10.000 pol smnrkovega p«latna; do 31. decembra t. 1 pa glede dobave 200 komadov stekla m bralnomere in 600 konLadov signa.lmih &ip. Pogoji ao na vpogled pri istem ocLdelku.
_ Dnrekolda držaivnega ruKlmAka Z«.r>iHkorv-
oa pca Celjn apreoom>a do 8. janusnja 1932 pon«jdft>e  ©led^e dobave 500  m žičnih Predimetnrf ogias z nartančnejšiimii podaitkd je v pisamd Zbornice za TOI v Uju'b^ni mrteresenton na vroogled,
— Lepa domača igra. Učateloska knjigarna v LJubljani ima giajvno zalogo lepe, doma iz 1 • •" ine in vsega priznanja vredme igre, kn nam prikazujejo v kockah sostavl(jena (Apoena naša mesta Beograd. I>ubrovn.iik, Sarajevo, Zagipeb, Ldoi'blijano in Bled. Igra jo izd^iana v Ljubljani in je ipolovi'ioo ceneje1 od kvaJn>tatri'vno enakrih nemških Iger. škatle so kasirane v barvah nase trobounace, ene rdeče, druge bele, tretje modire in imajo v vseh treh naših jezikih uar> s Lepa n«aša domovjina«. Kdor pozna take igre in veselje, ku ga imajo z njimi otroci, bo pač moral priznati, da zasluži založništvo vse priznanje Igra ima veliko prednost pred sl.:čnimn nemškimi radelkri v tam, da ao slike zeko
pestra, v izredno bogatdh barvan in da Imajo otroci z nj-ni' veliko veseUJe, ker najdejo na njih to kiko lepega in zaninr vega. da vedno znov*a pr'iVlačiit'ojo njiihovt pozornost. Igra stane 45 Din in jo staršem kot zeio prknerno božično danilo za otroke praiv toplo p.riporočamo.
— Odpovedan smučarski tečaj. Zaradi slabih snežnih razmer se »muški tečao no Sv Planini, ki je bil doiočen v božičnih praznikih, so ne bo vršil, pač pa. ako se prijavi dovolj  amučarjev, v januiarju.
_ Smrtna kosa. Dan t« je unorla v LOnb-
Ijani soproga splošno znamosfa gostltaulčar-ja gospa Terezija Maček. Pogreb bo jntri ob 14. iz Krojaške nJiie^ 8. — Včeraj ;e umrla v Ljubljani zasebna uradnica gdč Ivanka Planinšek. Pogrfb bo jutri jrb 14.30 iz fevabičeve ulice 15. — V Novem mestu je pa umrla v nedeljo poštna ura 1 niča gdčna Pavla Andres. ki jo polože k večnemu počitku danes ob 15. v Novem mestu. Pokojnk-a.m blag spomin, težko pr-zadetim  rodbinam   iskreno sožalje!
_ Koča pri Triglavskih jezerih o božičnih praznikih ne bo odiprt.a. ker sn ni pridarv*i;lo zadostno štetviio posetnikov.
— Občni zbor Kmetijske družbe v Ljub IJani. Kmetiiijj&ka družba bo im€^a v sre*io 30. t. m. ob 11. v Mestnem »lomni v '.^jub-Uand občni z/bor.
— Sneg v Dalmaciji. V noči od nedelje na ponedeljek je zanadel v sevevni Dal.ma-criM prvi sneg. Obleža.] je pa samo po hribih, a šo tam aa je knmaj za dober rvni; meter
— Dvakrat darovala kri. Fa.nik;) K!v-bec iz Karlovca je rešila že drva človeka s svojo krvjo, ki jo je dala na ra-zpola-g-za transfuzijo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, sicer nespremenjeno Tudi včerao" je bfflo po vseh krajin naše države ofolačno. snežiilo :ki je v '.Jublijani, Man boru, Za*grebu, Beogradu. Sara.jenu in Skopju, iz Split.i od vreuM«nskeea noro ONa Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu   —2.2, v Uiubljani   —2.8.  v Mari
boiru _2.9.   v Beogradu —3.4.  v Skopiju
—4.5 in v Sarajevu —4.8. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 778.2 mm, teanpera-tmra je znašala —6.0.
— Samomor brezposelnega delavca. V Siromaki Kamenici se je obesil 50lot.ni breaposeini »i dar Peter Podmk Zadajo dmi je pravil znancem, da bo prazmova1 božič brez beliča v žerpu. toda z velikim borove t tm Obiju l>o jo Izpolnil, ker se je obesil na borovcu.
— Če se lantje preveč raagrejejo. V lio-krem polju pri Kninu so imeli v nedeljo svatbo, ki je zahtevala življenje -0-!elne vaške lejKitice Boje Babic. Razigrani fantje so streljali s puškami n revolverji, pa je krogla slučajno zadela Babičevc naravnost v glave, da je kmalu izdihnila. Zanimivo je. da je ban Babičeva omogočila svatbo, ker je pomagala ženinu, da je dobil svojo izvoljenko, ker njeni starši niso bili zadovoljni s hčerkino izbiro.
_ j Obleke In klobuke kemično čisti barva, pbsira tn lika tovarna JOS. REICH
Iz Liutiliane
_ Trgovci in gospodarska kriza! Vmit
na'ln občutne gos]K>darak<- kriize In pomiuuj-kanja gotovine je odibor gremija trgov«»\-v Ljubljani aoglajsno sklenil prlporočajti članom, da nad v bodočt' proda$e$o buag i le proti gotoviiaiii, odanosno iprobj na h ai v ni knjižici. Gremij je Lzdai to-zaKkivna apozo-riila, ki se bodo olainom ra.adoVila, da jih razobesijo v pjpslovni-h prostorih. — Gremij trgovcev.
^lj Svetiljniške stebre i/ umetnega kamna so postav:li v soboto na frančiškanskem mostu. Stebri so po obliki v slogu balustrade. sicer pa popolnoma enaki, kakršna sta ^vetiljnika pred vhodom Glasbene Matice. Na vsakem mo6tu bo 6 sve-tiljnikov, na vsaki strani po trije, razvrščeni, ob začetku in na sredi ograje.
_lj  Velika  kanalizacijska  dela    M v
toku na Cankarjevem in Gallusovem nabrežju. Zgradili bodo glaivni zbnra»lmi kanaJ, kri je bifl tod na veeih krajih prekinjen. Prvotno so nameravaJii naidaijevaibi ta ka-nalrlzaeiuska dela prihodnje leto, ki so jih začeli letos v zvezi z regnlačnjmii deda, nedavno so se pa o.llooiili, da jih bodo koiu-čaW še to zimo. Na Gallujsovem naoreajii so začelii kopati jarek pri Striškem dvorcu, do k: mor je že zgrajen stairi ztniralni kanal, ^koipasil so Ze olcrog 20 me*trov jaa-ka. na Ca.nkao^jovem nairj^ožr-ii pa priblrižrio 50 metrov.
—lo Božično darilce našim malčkom. Lepa legenda in božična pesem je otroku lep dar Tega pokloni v sredo 23. decembra ob pol 17. v belB djvorann Union a priznana umetnica ga Mida Saničeva, toi bo pnjpovedovala naji-zoranejše božJične le gende. Pesmi bodo prepevaki malčki sami, pri klavinju jdh bo sjpremilrala ga. To-ny Nebeniuiiirenjeva Sprejemado se prd-spevkri za kurdavo 2 Din       TKD Atene
_gj Vokalni koncert Glasbene Matice. V ponefleljek po novem letu dne 4. janunrj.i bo imel pevski zbor Glasbene Matice prvi koncert letošnje sezone zato je tebran poseben, svojevrsten program. Obsega cek> vrsto natflep&ib moških in mešanih zborov naše zborovske literature, ki so btti prvič peti na koncertih G-lasbene Matice Ijnb Ijanske. dalje ima več ženskih zborov za-d.nje dobe to tri moderne slovanske aesajie
znore, pol«« teaa na ui«k 4 narodne. Zbor nastop pod vodstvom svojega zborovo*V>e ravnatelja Mirka PoMča. Vstopnice oodo takoj po prazn4Mh v pred*)roda& v Mit-ič od knjlga«rni. — Na juotlejni koncert lase-ga Matičnega abora že danes opoaarj*EK>
—lu Sokolsko društvo LJubljana IV. praai vae brate \ax teatre, k«teni ae ni*o porarvnalii otatnarrino za tekoče k*to, da jo poravnaoo do 29. t. m. v društvend pdaarni na vojaškem strebišču veak torek tn petek med uradnimi urami. Vsi zamiulniki ae bodo čntaln z novim letom! Zdravo!
—Ij Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi maja u 1. zastavljenih predmetov: za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 7. januarja, za efekte (perilo, obleko, stroje itd.) pa 12. januarja 1932. od 15. ure dalje v uradnem prostom na Ponjan»kri cesti štev 15.
_Vj Zveza gospodinjskih pomočnic pri
redn božičnico na sv. dan ob ltf. v Prečni ulioi št. 2. Vablrjene so vso članico Zvezt' in po njih vpeljane znanke. Pridite v obilnem številu. Petja ne bo manjkalo. — Na praznik 26. in v nedeljo 27. t. m. ob pol 17 bo predavala ga prof. Premru <> stanovski zavednosti. P. n. gospodinjam prinorocamo. da. ko zbirajo božična darila za svoje pridne pomočnice, ne pozabino. l<a je med rltru^lm zelo primemo božiča f ali novoletno darilo, ako zanjo poravnajo tmoietino naročnino za list f^oepodifniekci :K«nočnica Naroča se v trgovini ge. Da rinke Vdov.jč. G-raifišČe St. 2. Ob nedeljah popoldne v poseliskem shajališču. Prečna ulica št. 2. Celoletna naročnina jo 12 Din Pofttni ček 5rt. 13.748.
—Jg Dobava mesa za mestno zavetišče z* onemogle. Mestna občina 'jubljanska po *.rnbuie ^a zavetišče za onemoglo v Japljo-v; Uitici St. 2 za loto 1932 15.000 kg gove jeaja mesa in 2 do 3000 kg mesnih izdelkov Pouu><ibe je vložiti v zaprti kuverti z na-vedibo in  naidfpisom:    >Ponudrbe za
dobavo mesa in mesnih izdelkov za zaveti šče za onemoglo v Ljubljani. Japloerva ulica št 2 za leto 1932* do 28. t. m. ob 11. uri dopoldne pri upravi zavetišča na meat.nean magistratu soba St. 43-11. Isti dan 8*^ bo "rš!lo koim'isit'isko odjrdiranjo kovert. Pogoj se dobe med uradnimi urami pri naveden' uprav- zajvetrišča protri povračilu pristojbine 5 Din
_,lj Elitni oVuiabni plesni tečaj v Kazini je jutri in vsako sredo ob 20. Pouk r.Rumbe«. Novi okrni in vpeljani gostn e vabljeni. Vodvtvo gosp. Jenko. 703:i
— h Tvrdka klavirje* Id glasbil \llou, Rreznil*   ie ^edai  na   Aleksandrovi  <-»»sti 7
Matična knjigarna
LJUBU ANA — Kongresni trg
MUZIKALIJE VSEH VRST
„Slovenski Narod" je edini
tci izi.ie še popoldne pred svetim večerom, nato bo pa božična številka našega lista
TRI DNI
v rokah tisočih in tisočih čitateljev po deželi, zlasti pa
v vsaki hiši v Ljubljani.
K-dor hoče opozoriti še
zadnji trenutek občinstvo na svoje podjetje, bo gotovo in-seriral v
»SLOVENSKEM NARODU« ki objavlja najučinkovitejše oglase tudi po najnižjih cenah.
Iz Celja
_<.    Sestanek  našega obrtništva. Na
stetanovo, v soboto 26. t. m, ob 20. se bo %rši'l v salonu hotela Hubertu^« v Gosposki uJnoi pr-ki atletski f rtaiTllT celjskega in okoliškega obrtniJštva, na kar ee v»; obrtiUiitkri z diružiuatmi vir od opoza;nja»ko.
_c Nedeljski šport v Celju. V nedeljo
»pMPokine se je večata na FHaaJfli piT^iuteilj-ska nogom-titna tekma med ASK PrLinor-jem oz Lriuiblrjane in SiK Cei.;em. TeflBOa «*? je Iromoaftn neodtločno z rtizui-tartom 2 : 2 Opod&as 1 : Sodil je zaj<lovol(jiivo gosp. Ck*h« iz Celja. V romvem poičaeu ao bd-li dioLoma v preai.vča Pnliiiionjani, tamaln pa so se domačrliLi, tal so postali s sr0tema-uičiaini treningom rc« izibonno imostvo, osveistiM in zaiigraM res lepo i®ro, kot je že 'iiziktpa ntemo vtikali 'V Cefcj-u.
_C S K Olimp v Gaber j u je dobiJ brezplačno v iiiijem aiilon gostilne Ptri 3ugo-slovainu« oni lastnika g. Fermi>zeroa. znanega gosuiLničaroa^ :n m tesarskega mojstra v Gabeitju. Odaieg se bolo vrdati v lokalu r^dni sestanki člaaiov. Kinb lx> ustamovvl posebno težko - aitletsko sekcijo, v katero naj so pniiglasi^o vsi oni. kii žele sodelovat: v rokoborbi o»iroma v težki aitiletkllri. Kliih se g. Penmozeriju za brezpiaono odstopatev lokala iskreno zahvaljuje.
_c Gregorčičeva proslava v Celju. Celjsko pevsko diruš»Lvo nastopi na Gregore]-čeivi aikademijii, toi se bo vršula v soboto 16. januarja, z m-ešainiin zborom. Pevski zabor CPD bo naštn-diiral potpoliioraa nove pesmri, kri v Celdn šo n'iso biie i'ZivaiJame. Strogo obvezne vaae se bodo vršu le v naslednjem red/u: direvi ab 20. bo vaoa za ženski zbor. jutri 23. t. m. pa za mo&ki zbor ob pol 20. Prva vaja za mešani zbor pa bo v petek 8. januarja.
Petek, 25. decembra. 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve: 11- Radio kvartet (gg*. prof. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Eržen); 12: čas, poročila, plošče; 15.15: Dekliška ura: Ne tako, kot vse druge (gdč. Lebar); 15.45: Duet citre in kitara Ig. MezgoLits. Zaje, Matzele>; 16.30: Ch. Dickens: Božična povest, recitacija; 17.30: Prenos z razstave kanarčkov, pevcev vrvivcev; 20: Pev<>iki koncert Satt-nerjevega zbora; 20.45: Vijollnski koncert ge Fantke Brandlove; 21.45: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
V knjižnici generala Rudolfa ffrofa Lavaux-Brecamta. živečega na Dunaju, nahajamo poleg drugih zanimivosti tudi spomine grofice Zanardi-Landi. ki biva sedaj v Angliji. Ore /a obsežen zvezek, vezan v modro usnje z lepim tiskom na najfinejšem papirju. V knjigi je mnogo fotografij, mišljenih večinoma kot dokumenti. Ta knjiga >e posebnost ne le po svoji vsebini, temveč tudi po zanimanju, ki jo je z njim sprejela konservativna Anglija. Angleške oblasti so namreč to knjigo preDovedale. Tudi na Dunaju ni bilo v prodaji mnogo izvodov in tako ie ostalo zdai le nekaj izvodov teh čudnih spominov.
Grofica Zanardi-Landi se ie nisala kot dekle LHi Kaiser Rila je hčerka dunajskega trgovca s preprogami. Morda so bile baš preproge kot nekakšna vez z orijentom krive, da ljudje mso imenovali Kaiserja drugače, kakor ^kitajski cesar«. Tn morda je dalo to njegovi hčerki neposredno pobudo, da je začela dvomiti o svoiem legitimnem poreklu in zatrjevati, da je bila njena mati visokega rodu. Mnogi, ki so v mladih letih občevali z Lili Kaiserjevo, ♦rdijo, da so poznali trgovčevo hčerko 7.e takrat s>plošno pod imenom -cesarica Elizabeta«. v
Morda je to zmešalo mlad1' IM srla-vo tako. da se je nozneje začela izdajati z-a hčerko bivše avstrijske cesarice F.lizahete. Podobna ji pa splen ni bila. kai-ti b^a je nlavolana in skoraj boli Široka kakor visoka. Na fotografijah jo
je pa znal izkušeni spretni retušer tako olepšati in otesati, da bi se neizkušeno oko nehote ustavilo nad njo in jo začelo orimeriati s cesarico Elizabeto, a morda bi našlo med njima cek> veliko sličnost.
Zanimivo je. da smatra Lili Kaiser-jeva za svojega očeta enkrat znanega, tragično umrlega romantičnega blazneža bavarskega kralja Ludvika II.. drugič zopet zatrjuje, da je bil njen oče sam cesar Franc Jožef I. In tej trditvi dodaje zelo romantično pripovedovanje. Kakor znano, je priš'o v poznejših letih med česanem Francem Jožefom in cesarico Flizabeto do popolnega razkola. Cesarica, duševno oopolnoma od-vrnjena od svojega moža. je našla sama cesarju igralko Schrattovo in mu jo privedla kot ljubico. Od tistega časa je živela Elizabeta več v inozemstvu, kakor doma. da se je vsaj na zunaj nekoliko razvedrila in lažje prenašala bridko usodo. Največ utehe in razvedrila H je nudilo potovanje po svetu.
Lili Kaiser pa zatrjuje, da to ni res. Med cesarskima zakoncema, kt ju je vezala na stara leta samo Še forma, je nrišlo baie do tajnega sestanka na nekem gradu v Normandiii. Lili ima sliko tega gradu, ki se je v njem oTMetni Franc Jožef bnie nenadoma zopet ogrel za FMzcibeto. Sad te trenutna ljubezni naj bi bHa Lili Kaiserieva. To je roman crrofa Zanardi-Landi. več kakor življenjski roman, fantaztia, ki najbrž mma nobene resmične podlage.
Profesor Samojlovič zopet v Moskvi
Med največje junake polarnih kra-icv bo morala zgodovina prišteti znanega ruskega profesorja Samojk>viča, ki bi brez njega italijanski general No-bile s svojimi spremljevalci nikoli več ne videl domovine. Te dni se ie vrnil prof. Samojlovič s svojega potovanja po inozemstvu v Moskvo. Med drugim se je mudil tudi v Parizu, kjer se je jdeležil mednarodnega zemljepisnega kongresa. Posetil ie Nemčijo. Češkoslovaško. Švico, Poljsko, Litvo in Latvijo, kjer je predaval o svojih polarnih ^kspedicijah.
V pogovoru z moskovskimi novi-aarji je prof. Samojlovič izjavil, da gospodarska kriza v zapadni Evropi zelo nepovoljno vpliva na znanstveno delo. Mnogi učenjaki v Nemčiji in Skandinaviji se ne bodo mogli udeležiti mednarodnega polarnega leta, ker jim gmotne razmere ne dovoljujejo. Glede na kritičen gospodarski položaj postaja problematičen tudi nameravani drugi polet Zeppelina v arktične kraje. Zdaj |e na vrsti vprašanje nove polarne ekspedicije na ledolomilcu »Krasinu«.
Bsla vrana
med bankami
V Chicagu je bila banka, ki je morala siriti svoje vlagatelje, da so prišli po denar. Ta bela vrana med bankami je bila Safetv State Bank, ki je zaprla svoja vrata 28. oktobra. Predno je pa ustavila poslovanje, je pisala vsem 3500 vlagateljem, naj pridejo po svoj denar. In čudno, zgodilo se je, kar se v takih primerih menda nikoli ne zgodi, da se vlagateljem z dviganjem vlog ni prav nič mudilo. Tako so namreč zaupali banki, da kar verjeti niso hoteli, da je zašla v kritičen položaj.
Toda banki se navzlic temu ni izplačalo nadaljevati poslovanja, ker so bili njeni vlagatelji delavci, ki so bili izgubili svoja mesta m so začeh* dvigati skromne prihranke, dokler ni ostalo v banki samo še 100.000 dolarjev. Zato je uprava banke sklenila pozvati jih, naj dvignejo še teh 100.000. To se sliši zdaj kot pravljica. Nekaterim vlagateljem so morali ponovno zabičiti, da morajo dvigniti svoje vloge, ker bo banka kmalu zaprta. Lastnik banke je korakal ponosno dvignjene glave po mestu in nihče ga ni zmerjal, temveč nasprotno, mnogim vlagateljem so pritekle celo solze v oči, ker jim je bilo žal. da je propadla tako imenitna banka.
Tragedija ruskega emigranta
Ruski letalski častnik Fialko je pade! leta 1918 iz zračnih višav in obležal s petimi ranami nekje za ojiščem. Vsi so mislili, da se je ubil, toda bil je rešen in po revoluciji je pribežal v Francijo, kjer je bil zaposlen najprej kot tovarniški delavec, pozneje je pa postal šofer, kakor mnogi ruski emigranti, ki jih v Parizu kar mrgoli. 2ena je prispela na zimo 1. 1923 iz Rusije za njim in začela deliti bridko usodo emigrantov. Predno je pa prispela, se je mož seznanil v azilu ruskih častnikov v St. Cloudu z ruskim častnikom Dorster-jem. Stanovala sta skupaj tudi po prihodu Fialkove žene. Nekaj časa so se dobro razumeli, potem se je pa prijateljstvo razdrlo. Zakonca Fialko sta se preselila v Mendon pri Parizu, Dorster je pa ostal v Parizu. Kmalu se je pa tudi Dorster preselil v Meudon in prijateljstvo se je obnovilo.
Toda Fialko je začel sumničiti svojega prijatelja, da ima ljubavno razmerje z njegovo ženo. Čez nekaj tednov se je Dorster preselil nazaj v Pariz, toda Fialkova žena se je začela voziti za njim in sicer vedno le v moževi odsotnosti. Ko je mož to zvedel, je zahteval od žene, naj razmerje z Dorsterjem prekine. Izpregovoril je resno besedo tudi z Dorsterjem, toda vse je bilo zaman. Nekega dne ga je žena kar zapustila in se preselila k Dorsterju. Fialko, ki tega udarca ni mogel preboleti, je streljal dvakrat na Dorsterja in ga smrtno ranil. Potem si je pognal kroglo v glavo, toda umrl ni, temveč je samo oslepeL Te dni se je zagovarjal pred pariškim sodiščem, ki ga je oprostilo.
Danes in jutri nepreklicno zadnjikrat!
TRN JEVA ŽIVLJENJSKA POT CESA-j KICE ELIZABETE OD NJENE POROKE S CESARJEM FRANCOM JOŽEFOM L PREKO GLOBOKE TRAGEDIJE PRESTOLONASLEDNIKA RUDOLFA V MA-YERLINGI DO KRVAVE SMRTI V 1K-NEVI!
Predstave ob 4., V* 8. in 9 M, zvečer. Najnovejši FOXOV ZVOČNI TEDNIK
Elitni kino Matica
Čudni klubi
V Ameriki kmalu ne bodo več vedeli, kakšne klube naj še ustanavljajo. Imajo jih že toliko, da menda ni več prismodarije. ki bi ne bila zastopana v tem ali onem klubu. Med drugim imajo tudi klub lažnjivcev. Kdor hoče postati član tega kluba, mora dokazati, da je nekoga pošteno nalagal Ćim večji lai-njivec je član, tem večji ugled uživa v klubu. Mnogi' seveda lažejo, da so svoje znance pošteno nalagali, čeprav jih v resnici niso, samo da postanejo člani kluba. Klub prireja sestanke, kjer člani kar tekmujejo v lažeh. Kdor odnese palmo večera, ga izvolijo za predsednika.
V Ameriki imajo tudi klub najgrših. Čudno je, da ima mnogo članov ženskega spola, čeprav ženske nočejo priznati, da so lahko tudi grde, V ta klub ne sprejemajo samo ljudi, ki so grdi na prvi pogled, član ima lahko tudi hibo, ki se mu na zunaj ne pozna. Klub so ustanovile ženske, in sicer v prepričanju, da je grd človek inteligentnejši od lepega. Baie gresta prebrisanost in duhovitost roko v roki z grdo zunanjost io. Tudi članice kluba si prizadevajo čimbolj razviti
svoje duf.....       lastnosti in v ta namen
imajo vt* :;žnico.
Stran i
>S L O V E N 8 K I  N A R O D«, dne 22. decembra 1931
<\ev   2 PO
bule GaboriM:
U5
(Daitnpirfi velemesta
Roman
— Straži jo me i... je zajeeijal Andre.
— Seveda... neki La Cand^te, bogme, zelo spreten dečko ... menda je najboljši pariški vohun. Se čudite?
— Ihr zelf. rnisHF sem. domneval sam ...
Gospod z očali se je zasmejal.
— Mislili ste. da se je vam posrećilo speljati vohune na krivo sled. To sem spoznal davi, ko> sem vas videl fa-ko preoblečen??a. Nessječa je pa hotela, da je vas L a Cande'e spoznal. Mnogo xni ;e bilo ležeče na tem. da bi se lahko
nemoteno pomenil z vami. Poslal <vem iorč! Palota, enega svojih najspretnea-ših agentov, da izzove pretep z vami. dva redarja pa, da bi vas aretirala. In zdaj sedite tu ne da bi mogel kdo slutita, da sva skupaj... Tako, zdaj se pa pomeniva.
Andre se je vedno bolj čudil.
— Poznam vas, kakor vidite, — je nadaljeval gospod z očali. — Jean Lantier. vaš šef. ki je vas sprejel pred enajstimi leti na dan vašega prihoda v Pariz, ko ste bili pobegniti iz naideniš-nice v Vendome, trdi, da jamči la /as s svo»k> glavo. Dr. Lorilleux. njegov zet. trdi, da ne pozna plemenite.is^ga značaja, večjega poguma in vzorne;še poštenosti kakor je vaša.
— Gospod! — je zajecljal m'adi shkar v zadregi — prav zares n3 vem ...
— Dovolite, da povem do konca. Gandelu bi vam zaupal vse svoje premoženje brez potrdila in vsi vaši to-
variši z Vignolom na ćelu vas cenijo. Toliko o vaši moralni strani. Kar se pa tiče vaše bodočnosti, sta mi izjavila dva odlična slikarja, ki ju ne bom imenoval, da stopite nekega dne med mojstre francoske šole. Zdaj vam nese slikarstvo z ornamentiko petnajst frankov na dan. Sem dobro poučan?
— Da, — je odgovoril Andre presenečeno, — da.
Gospod z zlatim: jčai se ie smehljal.
— Pred dvema dntvonut sem s^šal o vas prvič, zdaj pa imam vaš življenjepis v žepu. Zvedel sem. da ste se p edvčerajšnjim izprehajali z Gasto-nom. da ste se peljali v kočiji z baronom Breulh-Faverlayem. da ie bil La Candele skrit za to kočijo... To so dejstva. Toda...
Obmolknil ie in se vprašujoče ozrl na Andrea.
In preračunano počasi je nadaljeval:
— Niso mi pa mogli povedati, čemu ste zasledovali Vermineta. zakaj ste stali na straži pred hišo posredovalca Mascarota in končno zakaj ste se pre-oblekli v capina, da bi lažje sledili vrlemu markizu de Croisenoisu. Zato sem se zanesel na vas. da mi vse to pojasnite.
Andre je pod srepim pogledom gospoda z zlatimi očali kar mencal na stolu.
— Ne morem, gospod. — je jecljal, — ne morem.
— Ah!
— To je tajna, gospod ...
— Seveda
— Tajna ... ki ni moja in če bi jo vam izda;, da. celo če b: vam le namignil ka: o nji. bi ravnal zelo crrdo.
Mož z zlatimi očali se je nasmehnil, toda Andre njegovega smehljaja ni opazil.
— Ničesar mi nočete zaupati, — je nadaljeval. — torej bom govoril. De-
jal sem vam že, kako točne informacije imam; imam pa tudi svoje domneve. Da. mislim, da mi je znano skoraj vse in sami se boste prepričali, kaj vse slutim in domnevam. Ceniti zasledujete markiza de Croisenoisa? Ker imate nekaj proti njemu. Kaj? Mar tiči vzrok v tem, da ustanavlja rudokopno družbo? Ne. Ali ga zasledujete, ker se namerava oženiti z bogato dedinjo, hčerko grofa de Mussidana. Dobro ... Zdaj ste Da malo zardeli.
In res. Andre je bil rdeč kot kuhan rak.
— Recimo torej. — je nadaljeval mož z zlatimi očali. — da hočete preprečiti to zakonsko zvezo. S kakšnim namenom? Morda ljubite grofovo hčerko, ste prepričani, da vas tudi ona ljubi? Da. To je pa že razlog, toda pojasnili mi še niste, zakaj se preoblačite. Tu mora biti nekaj drugega. A kaj?
Solidno in poceni
Go$ična dariCa
kakor tudi perilo, potrebščine za turiste in potovanja le pri tvrdki
Ivan Samec
Mestni trg 21
rTL9X
m$Z oojo|»x f «AOjpiraai|drV i«trefiqnn
>,wva-rva"
t3i.lfl I.*3IXVWOXAV
J jiq J)f S9 Jd is 9)|fuzejd «2
Občin* L;i.t>..a.iji ■>*tai pogrebni zmvod
Bog je v svoji neskončni milosti odrešil trpljenja ter pozval k Sebi našo predobro soprogo, mamico, staro mamico, gospo
Terezijo maček
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 23. decembra 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Krojaška til. 8. na pokopališče k Sv. Križu.
Mase zadušnice se bodo brale v več cerkvali.
V LJubljani, dne 22. decembra 1931.
Žalujoče rodbine: MAČEK, 2ELEZN1K, LAUTER IN OSTALI SORODNIKI.
CVIČEK
temen in svetel znamenitega Malečkega vrha na dom za praznike liter Din 12.—. Isto-tako bela za vrška vina. Zakonito garantirano glede izvora, kakor kvalitete vina. — Gostilna Tomšič,  Šentjakobski trg.
8583
BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON
lepo opremljen, na prometnem kraju v centru mesta naprodaj. Dopise na frizerski salon Cor-zo,  Zagreb,   Primorska ulica.
3552
DALMATINSKE FIGE
prvovrstne razpošiljam na dom 5 kg za 45 Din in figovo marmelado 5 kg za 65 Din po povzetju. Za večje količine znaten popust. — Petar Vrsalović, pošta Selce na otoku Braću. 3553
la NAMOČENO POLENOVKO izbiro namiznega sadja, pristni španski M al aga. Cinzano Ver-mouth. Štajersko vino, kraški teran na kozarce ter druge delikatese nudi — delikatesna in špecerijska trgovina Kovači o, Miklošičeva cesta 32. 3558
©eeeeeeeea
Za božične praznike si preskrbite. kjer ste najbolj sigurni radi dobre kvalitete. — Oez ulico Din L— popusta od 25. decembra t. 1. do 11. januarja 1932. — Za vse postne dneve sveže pošiljke morskih rib. Za vse praznike pečeni purani in razna jedila po znižani ceni.
DOMAČ STARI VERMOUT
v gostilni »TRATNIK«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25 in v gostilni »PRIMORJE«, Ljubljana, Medvedova ulica.
Cen j občinstvu se priporoča
Ivo Siinara
Modroce
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške  izdelke  vam nudi najceneje
IGNACU NAROBE Ljubljana, Gos posvet« ka, cesta
ftt 16 (pri Levu) 114/L
Sčetke
raznovrstna   omela, žimnate metle, čopiče i. t. d. — Izdeluje najceneje
Hinko Šimenc
KONGRESNI TRG STE V. 8
(poleg kino Matice)
T
•i - i   '.' lil/anj Mest. pogTeb. uv<m1
DNEVNO SVEiE PRAŽENA -
V(AVA
___ AN </K
VODNIKOV TR« StSi-
Naznanilo otvoritve!
V Prešernovi urici poleg konfekcije »Elite? otvoriva v sredo dne 23. decembra t. 1.
moderni frizerski salon za dame in gospode
v katerem bova izvrševala tudi ondulaci-jo. masažo in manikiro.
Prosiva za obilen obisk
Stane in Tinka Rakar
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 7
hčerka 1n sestra, goepod&ftna
ivcnRn PlaninieK
zasebna uradnica,
v pomorteliiek, 21. dec-emobra 1931, pareviiriena s sv. zaikramemtn za uimriravJoce.
Pogreto drage nam pcikojoiiloe bo v sredo 23. decembra 1931 ob .-3. popoldne od docna ialosrti, Srrairfif-erva u*tea 15, im. rKfcopa4iA&e k Sv. Knfežai.
LaHJBLJA»NA, dave *2.  doosmfcca WA1
Ignacija  frn   Ivan« Plan4n*ek, Stanko, hcrefi.
0tai 81.
TRGOVSKEGA UČENCA močnega, poštenih staršev, s primerno Šolsko izobrazbo — sprejme  takoj  v trgovino J. Razboršek, Trbovlje. 3554
PRISKRBITE SI ZA ZIMO predpečnike in sledilne grelca pri Franc Kosmač. Ljubljana,
leranova ulica 5.
113/L
Božična in novoletna odprodaja!
Za vsako ceno si lahko nabavite vse vrste damske klobuke, kakor:
555 baret prej Din 19.—
222    > >     > 24.—
444     > >      >   24.—
333     > >      >   28.—
666    > >      >   35.—
77 ženilja baret > > 65.— 777 baret >     >   44.—
888 damskih klobukov po Din 49 79.— ter
499 raznovrstnih svilenih šalov (beli, sivi, drap>, prej Din 135.—, sedaj Din 99.—.
Velika izbira kožuhovine
sedaj Din 13.—
> > 16.—
> > 17.—
> > 23.—
> > 19.—
> > 49.—
> > 39.— —, 59- . 69.—,
vsake vrste 20—40 9© popusta do 15. januarja leta 1932. — Ne zamudite ugodne prilike ter jo izkoristite!
Se priporoča
IVANKA ŠMALC, LJUBLJANA,
MARIJIN TRG 8T. 1
BOZICN« NAKUP
IPRAIKTIICNA IfV OSEBNA DARILA
Nogavice otroške Nogavice damske Rokavice damske Jopice otroške Majice moške ah damske Trike spodnje perilo komad Volnene jopice otroške Volnene jopice damske Nogavice moške
od Din 4.— naprej Din 7.50, 9.—, 12.— od Din 15.— naprej od Din 30.— naprej od Din 24. — naprej od Din 24.— naprej Din 30.— Din 75.— Din 4.—, 5.—, 6.50, 9.—
Rokavice moške
Srajce
Robci
Čevlji otroški
Čevlji ženski nizki, z zaponko Čevlji moški, črni visoki Gal oš e moške
ženske snežke z barzunom
Din 15.
Din 29.—, 35.— , 39. Din 1.50. 2.50. 3.
Din 25.—
Din 100.—
Din 150.—
Din 68.—
Din 75.—
Ženske snežke brez baržima
Copate otroške
Copate Žensk«*
Copate moške
Gamaše
Plašči damski
Plašči damski s plišom
Pižame moške
Din 65.
Din 25.
Din 38.
Din 46.—
Din 24.—
Din 300.— Din 340.-Din 190.—
—  42 —
Nastavki iz kina srebra Zardineri iz kina srebra Košarice iz kina srebra žlice in vilice iz kina srebra komad Noži iz kina srebra komad Kavne žličke iz kina srebra komad Krožnik za torte iz stekla Mali krožniki iz stekla Skleda za kompot iz stekla
od Din 80.— naprej od Din 32.— naprej od Din 30.— naprej Din 11.50 Din 19.25 Din 5.50 ' Din 18.— Din   3.— Din 13.—
Nekaj izmed IOOO ljubkih malenkosti
Skodelica za kompot iz stekla Din   3.—
Vaze iz stekla od Din 8 naprej
Pepelniki iz stekla Din 5.—, 5.50, 6.50, 8.—
Doze za maslo iz stekla Din 9.50
Doze za sladkor iz stekla Din 11.—
Skodelice za črno kavo Skodelice za belo kavo Skodelice za čaj
Din 4.50 Din 7.50
Pin 8.—
Vaze od Din   6.—naprej
Ogledala za britje s čopičem Din 12.—
Ročne torbice otroške        Din 7.—,   9.—, 12.—, 14.—
Ročne torbice damske Din 27.— 30.—, 34.—, 42.—
Ročne torbice damske usnjate Din 50.—, 65.—,
Manikir kasete Din 25.—, 30.—.
Kovčegi Din 14.—. 18.—, 22.—
Cesalne garniture Din 50.—, 60.—,
Obilo vsakovrstnih najcenejših igrač v priznani specialni izbiri!
AMTOfV KRISPER« LJUBLJANA
MESTNI TRO 26
Izrezati in pri nakupu predložiti.
STKUAR.IFVA I-S
fc » O« »Narodno ttakvno« Fran Jmerftek. — 2« opravo m toaarauu del uata: Oton Cbnatot. — Vsi v Ljnbgaat,
466386