157. številka. Ljubljana, vtorek 13. julija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD u* in o od Četiristopne petit-vmto G kr, ce se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će so dvakrat, in 4 kr., Če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj še izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Urerinistvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej liiSi 8t. J „jrlcdalifika Rtulba". • pravni« tv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej liiSi Nesloga v nemškej ustavovernej stranki. Češko-nemški poslanci so imeli te dni pod načelništvom Herbstovim v Pragi banket in so pri tej priliki napijali si o slogi in jedinosti avstrijskih nemških liberalcev ali ustavovercev ter so iz tega svojo tolažbo sklepali, da morajo oni hitro zopet na vlado priti. Ali nesreča njihova je hotela, da je skoro ob istem času govoril jeden drug vodja nemških ustavovercev od stranke ali frakcije „fort-achritta", baron \Valterskirchen, ki je svojim volilcem v Aussee povedal, da u s tavo verna stranka nikakor nij jedina, — torej priznal indirektno, da ustavoverna stranka tudi nij več vladati sposobna. \Val-terskirchen nij s tem nič novega za nas povedal, ali zanimiva je ta samoizpoved nemškega ustavoverca vsakako in je tudi občno pozornost vzbudila. Baron Walterskirchen je, sklice vaje se na program „112" pred volitvami v državni zbor rekel in njegovi ustavoverni volilci so mu glasno odobravali, da je on še zmirom proti volilnemu privilegiju velikih posestnikov, ker kompromis na Češkem kaže, da se ta volilni privilegij ravno tako za slovanske terjatve da rabiti. Dalje \V. pravi, da levičarski ustavo vem, zlasti veliki posestniki, le v malih rečeh oponirajo vladi, v velikih se pa strašljivo u dajejo. Ravno tako graja stare nemške liberalce, da so nezanesljivi, oportunisti, boječi, možje praznih besedij, za katere ljudstvo ni groša ne da. On primerja ustavoverce z infanterijo, ki pa v odločuem trenotku nazaj beži in še kavalerijo (fort-1 schrittlerje) moti. Na konci pravi, da fort-schrittska stranka nehče več popolnem vrniti se mej ustavoversko, ampak bo samostalna ostala. Če bi prišlo novo ministerstvo Auersperg, ga fortscbrittlerji tudi ne bi podpirali, ampak se mu protivili. Jezno so nemške ustavoverne novine za tega delj padle nad resnico govorečega svojega pristaša barona \Valterskirchna. „\Vien. Allg. Ztg." javka: ako bi bilo tudi res, kar je dejal Walterskirchcn, vendar je bilo nemo-dro to ravno zdaj povedati, ko le našim protivnikom prav prihaja. „N. Fr. Pr.u se v sobotnem listu ljuti nad to specijaliteto „frei-herrlichen demokratenthums*1: govori o fort-schrittlerjih kot „angebliche partei"; pravi, da Walterskirchen od ustavoverne stranke nij imel nobenega mandata tako govoriti, in se zlasti na štajerske nemške ustavoverce je/j, ki ustavoverno slogo kale. Celo „Fremdenblatt" toži, da je fortschrittova stranka ustavoverno moč vselej slabila in zdaj jo spet. Nemške novine bodo gotovo skušale to svojo ravno pokazano rano spet zakriti in bodo skoro spet razkladale svoje jedinstvo. Ali treba je, da se pomni, kaj je morda nepremišljeni trenotek istine povedal. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (0. seja dne 7. julija.) (Dalje.) Friinzl Vesteneck pravi, da na „osobne napade" ne bo odgovarjal. (Kdo vraga se za „osobo" njegovo briga ? Njegovi grehi so bili v mislili. Ur.) Narodnjaki kar tako tja v en dan sumničijo okrajne glavarje. O Pfeiferjevem govoru, pravi Friinzl, da je vse to uže v državnem zboru pri debati o proračunu sodnij povedal. Nekega gospoda poslanca, ki je bil kot ud občinskega odbora z deputacijo pri bivšem deželnem predsedniku Kallini, spominja, da je g. Kallina deputaciji prigovarjal, naj se vendar enkrat opusti nasprotovanje proti državnim oblastim, pa pravi, da ta opo-minj nij mnogo koristil, kajti še denes se slikajo okrajni glavarji kot parklji. Vesteneck pravi, da je on nepoboljšljiv (Radi verjamemo. Ur.) in da mora biti neka meja, drugače se začne anarhija. Cela vrsta dobrih postav pa je sedaj še na papirji. Končno zabavlja nad litijsko občino, ki ima dva deželna poslanca v občinskem odboru, pa ne stori dovolj za sani-teto, ne za svečavo in da ne skrbi za reveže. Poslanec Pfeifer kon.st.it.uje, da se je od njega navedeni slučaj dosti pozneje dogodil, po njegovem govoru v državnem zboru, torej ga nij mogel uže v državnem zboru navajati. Tretji predlog se potem sprejme. Poslanec Svetec odgovarja Vestenecku, da Litija svoje ubožne pošteno preskrbuje, in ima zato zmirom 5 do 10% doklado. Za policijo je tudi dobro skrbljeno, saj je v Litiji žandarmerijska postaja. Kako pa ta opravlja svojo službo v kakem konkretnem slučaji, kaže to, da ko so se pred kratkim na mostu fantje stepli in je župan poslal k stražmestru žandarmerije, naj gredo žandarji mirit, rekel je ta, da ne gre, če mu ne ukaže sam c. kr. okrajni glavar. Slučajno je prišel drug žandar domov, da je vendar šel umirit. Kar se smradu tiče, so Litijci kmetovalci in potrebujejo gnoja. V Božja pota in Slovenci. Z Gorenjskega (i. julija. |lzv. dop. j Nij dolgo tega, kar so naši listi mej drugimi važnejimi stvarmi omenjali neke drobtinice, ki pa v našem narodnem življenji nij ravuo brez pomena. Temu bil je povod neki članek V „Auslandu", kjer neki tuj pisatelj, pišoč o Slovencih, mej drugim pravi: „Slovence jo bolj hinavsk kakor pobožen; na božja pota bodi le, ker je pri njem taka navada, pa ne da bi storil dobro delo". Eden naših listov v članku „Če smo Slovenci hinavci?" zavrača to kritiko po svojem. A, niti kritik v Auslaudu, niti pisatelj onega članka v „D." se nijsta potrudila to na videz malo drobtinico nekoliko globlje prevdariti. Menim, da ne bo odveč, ako k temu pristavim nekatere opazke. Da bi bil Slovenec s^loh hinavsk, temu ne more pritrditi on, ki je imel priliko natan- čneje opazovati notranje življenje narodovo. Se vd, da izjeme so povsod, ali v obče velja, da če je Slovenec pobožen, je iz prepričanja, in mnogokrat je ta in oni bolj pobožen v srcu, kakor pa se kaže zunaj. Resnica je, da je posebno na deželi slovensko ljudstvo z malimi izjemami nav..jeno o nedeljah in praznikih se udeležiti službe božje tako, kakor vsakdanjega kruha. Če je oni pisatelj morebiti opazil, da tu nij vselej prave pobožnosti, imenujemo mi to mlačnost, a ne hinavščino in to je ves drug pomen. Božja pota pa so za naš narod mnogo večjega pomena, kakor bi marsikdo mislil. Ta moramo deliti v dve vrsti. V prvo vrsto spa dajo ona, v resnici božja pota, kamor se zateka narod v duševnih in telesnih težavah in potrebah iskat pomoči in tolažbe od zgoraj. Tukaj je doma prava pobožnost in sem ne hodi nikdo iz navade, marveč le iz posebnega dobrega namena. V drugo vrsto pa spadajo navadna božja pota, oli tako imenovani shodi po deželi. Te bi pa bolj smeli imenovati narodna zbirališča, in ti shodi so za narod velikega pomena, če rrvno jih sosebno dande-našnji mnogi grajajo. Kar so bile narodne igre in zbirališča za staro Grško, to so ti narodni shodi v malem za narod slovenski. Začetek je bil cerkven, toda korist teh shodov nij toliko cerkvena, kot narodna. Na te shode gre narod po večjem res le iz navade, da si oddahne od truda in težav življenja in se otrese vsakdanjih skrbij. Tukaj se snidejo sorodniki, prijatelji in znanci, ki so davno nijso videli, da se spoznavajo, skupno zabavajo, ter utrjujejo prijaznost in zvezo mej soboj. Na potovanji po takih shodih vidi ta in ona vedo/eljna bistra glavica to in ono novo orodje, to in ono napravo, sliši govoriti o tej in onej kn-ristnej stvari, in še sto drugih reči, katerih doma v vasi ne vidi. Tako se Siri vednost in omika mej narodom in mnogo naših tako zvanih samoukov si je glave izbistrilo po takih potih. No, se ve da povabi na tak shod tudi obče pa še celo tudi v Ljubljani dosti smrdi, česar govornik ne reče, da bi zabavljal, ker ve, da se vse potrebno za občino ne more storiti. Dr. Schaffer pravi, da le nekateri župani, Balo števi'o, v pravem času predlože račune. Poslanec S v e t e c: Ako se sklepa o četrtem predlogu sklepa gotovo dež. zbor nekaj, za kar nema nikakoršne pravice. Kar se tiče „crnih pik \ katere je poročevalec (Vesteneek) za kranjsko deželo t;iko sramotilno omenil, so jih gospodje one strani pač sami kr vi, ki jih zmirom obešajo na veliki zvon. Zakaj pa oni gospodje vsak najmanjši prigodek: ako se kje kranjsk fantje stepo, ali pa ako kak bedasti fantič zaluči kamen, ne da bi vedel kaj dela, v svojih nemških glasilih in po svojem dopisniku razglašajo mej širni svet, posebno po dunajskih novinah. Ako se pri nas kaj nerednega zgodi, je obžalovanja vredno, ali lepše je skrbeti, da ostane doma, nego da se še pretirano širi po svetu, kakor se dela od vaše strani. Potem se nij čuditi, da tuji ljudje, slabo podučeni, po nemških vcstih v dunajskih listih res slabo ali neopravceno sodijo o kranjskej deželi. (Dobro na levej.) Poročevalec vitez Friinzl v. Vesteneck trdi, da nij druge pomoči večino županov pripraviti do tega, da napravijo račune, nego le okrajna glavarstva so. Od vseh kranjskih občin komaj 50 redno polaga svoje račune. Sprejme se pri glusovanji predlog odsekov in Lukmanov piedlog. Dr. Vošnjak stavi potem v imenu finančnega odseka predlog, da se občini Slavini dovoli za napravo mostii 150 gold., kar zbor odobri. Poslanec Navratil nasvetuje, naj se telovadnemu učitelju g. Schmidu proti temu, da izroči vsakej bjudskej šoli na Kranjskem en iztis od njega izdane „ Telovadne šole" s slovensko terminologijo, I. in II. del, dovoli podpora 150 gold., da more izdati II. del. Zbor to odobri. Potem se 9. seja sklene. 10. seja, dne 8. julija. Poslušalstva je mnogo odličnega zbranega, tudi mnogo duhovnikov. Začetkom seje utemeljuje dr. Bleiweis svojo predlogo, s katero se dodatno k § 28., stavek 8., občinske postave od 17. svečana 180G. leta omejuje izdavanje ženi t o vanjski h oglasnic. Dodatni zakon se glasi: i? 1. Pri dokazanem pomanjkanji potrebnih dohodkov al: pri dokazanej spridenej narav-stvenosti sme lupanitvO odreči ženitovanjsko oglasnieo. Pritožbi proti odloku županstva gre na občinski odbor in dalje na deželni odbor, i? 2. Ta pOStaVi stopi v veljavo tistega dne", ko se razglasi, g :i. Mojemu ministru notranjih zadev se naljiga izvršitev te postave. Govornik pravi: Jedro tegu zakona je ta, naj bi županje dobili vendar nekoliko pravic, omejiti izdavanje ženitovanjskih oglasnic. Ako sedaj županje nehčejo oglasnice kakemu beraču dati, obrne se berač takoj na deželni odbor in ta mu jo navadno dovoli. Naprošen tedaj od mnogo županov okolice ljubljanske, katero imam čast zastopati v deželnem zboru, naj bi se županom dalo vendar nekoliko pravic, zabraniti beračem in potepuhom ženitovanje, odločil sem se predlagati omenjeni dodatek k občinskej postavi. Vsa zbornica ve in je prepričana, kako neizmerno se širi beraštvo po deželi, in kako se je kmetski proletarijat zadnja leta pomnožil. Deželni zbor je tedaj dolž in, to storiti, kar je v njego vej moči, da se razširjenje beraštva še dalje ne podpira. Trije postave na dnevni red. S petimi glasi proti štirim je bil ta nasvet v odseku zavržen. V imenu narodne manjšine tega zbora ponavljam denes ta predlog in ga hočem ob kratkem utemeljiti. Velika večina prebivalcev naše dežele se protivi temu zakonu, kateri namerava, da se odveze bira, in sicer se protivi iz raznih uzro-kov. Prvič je ta postava nepotrebna, ker bode škodovala kmetovalcem in duhovnikom. Z juri-dičnega stališča je krivična in nepremišljena. Tudi bode deželnemu fondu napravila velike nepotrebne troške. Nič menj kot 125 občin kranjske dežele se je izreklo proti tej postavi, a samo 22 za njo. Verjemite mi pa, slavna gospoda, da bi bilo tudi teh 22 občin drugače odgovorilo, ko bi bile vedele, da ne gre samo zato, da naj se tisto, kar se ima duhovnom dajati, vsako leto v domačih pridelkih, odslej daje v denarjih; občine nijso vedele, da gre zbrati celi kapital, kateri bi po svojih obrestih namestoval biro. Jaz upravičeno vprašam: ali je to liberalno? In vendar se od one strani si. zbornice tolikokrat nnglaša liberalnost kot cilj in pravilo, a tukaj se ljudstvu sili taka postava, katere ljudstvo na noben način nehče, in katero večina kranjskih občin odbija. Ljudstvo zahteva vse druge postave, uzroki so, ki širijo najbolj uboštvo in beraštvo J kakor jih vi, gospoda, njemu s svojega libe« po kmetih. V prvej vrsti je gotovo krivo to, ralnega stališča silite, in take postave so: da se sme vsak berač ženiti. S tem naraščajo občinam, katere morajo za družine takih nič imejofih potepuhov skrbeti neizmerna bremena. Drugo, kar kmetsko blagostanje strašno škod uje, j e prosto razkosavanje posestev, katero pritira mnoge kmetske rodo-vine do tega, da ne morejo živeti. Tretje pa, kar deželi nij na manj So škodo, je prosta obrt-nijska pravica (gewerbefreicheit), VBled katere nehče nobeden več biti delavec, ampak vsak mojster. Zgodovina ženitovanjskih oglasnic je jako obširna in nehčem je denes razlagati. Prosim le si. zbor, naj izroči moj predlog gospodarskemu odseku, da o njem poroča. Predlog Bleivveisov se sprejme. Poslanec dr. Deu poroča o postavnem načrtu, katerega je predložil deželni odbor in katerega je presojal gospodarski odsek, naj se odveze bira za duhovnike, fare in cerkve, ter nasvetuje, naj se (v našem listu uže priobčeni) postavni načrt odobri. Poslanec Detelja: Slavni zbor! Zastopniki narodne stranke so uže v gospodarskem odseku nasvetovali, naj se preide o načrtu te brhk slovensk mladenič svojo drago, da si, ne-opazovana od silnih domaČih prežalcev, prosto razkrijeta svoja srčna čutja in bolesti, svoje nade in radosti. In kdo jima bo zameril. Tako je delal, radoval se in žaloval narod, ko nas nij bilo, tako dela zdaj in bo delal, ko nas ne bo. — Cerkven značaj takega shoda pa je prapor, koji kaže pravo smer, da obiskovalci ne stopajo preveč Črez meje, kar bi se brez tega svobodneje godilo. Najvažnejši pa so taki shodi, posebno oni, na katere pride naroda iz daljnejšili krajev, v splošnem narodnem oziru, ker tukaj se bolj kot pri vsakej drugej priliki vzbuja spoznanje, sloga in vzajemnost mej narodom. Tukaj se snide in spoznava ljudstvo iz različnih krajev, se vzbuja zavest, da smo vsi bratje in sinovi jednega in istega naroda. Pri tem pa se narod tudi seznani s to in ono novico, to in ono do-godbo, ki je važna za posamezne, pa tudi za ves narod. Tako se budi in goji ljubezen do naroda in domovine, če tudi ne v dovršenem pomenu, kakoršno zahtevajo denaSnje politične razmere in izobraženo domoljubje, vendar pa je vložena s tem v narod neka vzajemna lastna narodna za vest in omika, katera naš narod odlikuje in ka tera je pripomogla, da smo Slovenci tudi na po litičnem polji v kratkem jako daleč dospeli v samostojnosti in narodnej zavesti. Ti shodi bi postali v narodnem oziru toliko koristneji, kolikor bolje bi naše šole uga jale svojemu namenu: pravej narodnej omiki v duševnem, narodnem in materijalnem oziru. — Nij moj namen razpravljati ali kritiko vati vsega, kar piše omenjeni pisatelj o Slovencih, akoravno bi se dalo o teh rečeh mnogo pisati Kdor hoče izreči sodbo o narodih, mora na rodno življenje, v nanje in notranje dobro opazovati in študirati, a to se ne opravi mimogrede, kakor imajo navado mnogi, ki veljajo kot učenjaki, ter menijo potem merodajno so diti o zadevah, [ki jih niti opazili nijso. Jaz sem hotel svoje opazke dodati le zgoraj orne njenim besedam. —r. postava zoper oderuštvo, postava proti temu, la bi se posestva, ki so v eksekuciji, ne devastirala, postava, da bi se vendar enkrat odpravilo posdno legalizovanje. Ljudstvo kriči: ajte mi kruha, vi mu pa kamenja ponujate. (Živahna pohvala na levej in mej poslušalci.) Načrt te postave bode oškodoval vse zavezance, namreč kmete in duhovnike. Ako se bode hotela ta postava izvesti, veljalo bode deželo ogromnih troškov. Odkupnina, katera se ima plačati v 20 letih, preračun jenja je na 1,300.880 gl. Iznašala pa bode predno se vplača, gotovo nad dva milijona, ker se računi blizu 09.000 gold. za uredbo odkupnine. Vprašam vas, gospoda, kje pa bodo naši kmetovalci dobili toliko denarja? Ali jim ga bodo morebiti posodili tisti gospodje, kateri jim denes postavo silijo? Našim kmetom uže tako povsod denarja poman jkuje. Ako bodo mogli ta denar odra j to vati, treba jim ga bode iskati na posodo. A ne mislite, da ga bodo dobili po pet procentov, te-muč plačati bodo morali 10 tudi 20%. (Res je! Dobro!) — Jaz sem dalje tudi trdil, daje postava juridično nepremišljena in to je popolnem resnica. Bira je nasledek prostega dogovora obeh faktorjev, kajti kmet daje biro zato, la duhoven opravlja duhovenska opravila. Tedaj bira se daje le za delo in kakor hitro to zadnje neha, ostavi se tudi plačilo. Kjer duhovna nij, tam tudi kmetu nij treba dajati bire. To pa vemo vsi, da je večkrat pomanjkanje duhovnov, in da je mnogo duhovnij zavoljo tega praznih. Tedaj nij prav primerjati biro desetini. Tedaj tudi ne spada pod one pravice, katere veleva cesarski patent od 4. marca 1849 odvezati. Če tedaj tukaj ali tam duhovnov ne bo, kdo bode vrnil občinam kapital? Nobeden. Gospoda, ali je to pravica? (Klici: Res je tako! Dobro.) Pa tudi nepotrebnih troškov bode dalje ta postava deželi nalagala. Uže to, da se bode določilo, koliko ima vsak posestnik odkupnine plačati, bode veliko stalo. Jaz trdim, da bodo ogromni in za našo, z davki preobloženo deželo skoro neznosljivi. Znesek, kateri se je za to preračuni!, na noben način ne bode zadostoval, temveč so bode znatno povekšal. Bij vemo, da se je reklo, da bodo troški za uravnavo zemlji.ščnega davka veljali <> milijonov; a denes veljajo uže nad 22 milijonov in še nij delo dovršeno! Sklicujejo se gospodje one strani tudi na to, da se je bira odkupila tudi v družili deželah n. pr. v nam sosed njej Štajerskoj, Koroškej i. t. d. Vprašani pn, ali so te dežele s tem kaj dobrega dosegle in ali mora biti za nas vse to odločilno, kar se v družili deželah stori V Na Štajerskem imajo tudi okrajne zastope katerih mi nemarno, ali jih hočemo mi tudi zaradi tega vpeljati, ker so jih na Štajerskem ustanovili V Kavno pri včerajŠnjej debati je g. vit. Vesteneek rekel, da okrajni zastopi pogoltnejo mnogo denarja, da pa ne veljajo nič. (Jospoda, Štajerska je bila bogata in srečna dežela, ali vslcd 1 i-b e r a 1 n i h bedarij, ki so se uganjalo zadnje desetletje, jo prišla denes do tega, da dežela materijalno skoro slab ej e stoji, ko Kranjska. (Klici: Čujte! Čujte. Dr. Vošnjak. l»es je!) Ako poročilo odsekovo pravi, da se je jako mnogo občin oglasilo za odvezo bire, moram reči, da je vendar to velik nesmisel, kajti ako jih samo 22 reče „da", 125 pa nneu, moralo bi se v poročilu pač glasiti, da je jako malo oačin glnsovalo z o odvezo. Če se nadalje naglasa, da so občine, katere so za odvezo, največje v deželi, to ne dokazuje ni-česa za stvar, kajti ravno največje občine ne dajejo nič ali pa le neznatno biro, kakor na primer mesto Kranj ne daje nobene bire. Trditev, ki se nahaja v odsekovem poročilu, da zavira bira umno gospodarstvo, nij druzega nič kot prazna fraza. In če nadalje trdi poročilo, di hira zadržuje razkosavanja zemljišč, mislim da je, ko se ravno dan na dan toži, da razkosavanje zemljišč pospešuje beraštvo mej kmetovalci, prej argument proti kakor za postavo. (Dobro. Dobro.) Gospodje z one strani nemajo nikakoršnega druzega namena, kot po tej postavi zasejati prepir mej duhovščino in kmetovalce, kar se jim pa ne bode posrečilo. (Dobro! Dobro!) Nazadnje je pa treba tudi vprašati, kdo pa je za postavo? Veliki posestniki, poslanci mest in kupčijske zbornice, kateri vsi nemajo odrajtovati nobene bire. Proti postavi pa smo vsi poslanci te (narodne) strani, legalni zastopniki kmetovalcev, kateri imajo odrajtovati največ bire. (Dobro! Dobro!) Na to opozarjamo tudi si. vlado, od katere zaupamo, da te postave, zoper katero mi v imenu kmetovalcev protestujemo, ne bode potrdila. (Živahna pohvala, ploskanje z rokami mej poslanci in poslušalci.) Poslanec (1 a r i b o 1 d i govori za postavo. Pravi, da so se dekani zoper postavo brazdi, ne da bi bili povedali posebnih razlogov za to. Tako je en dekanat izjavljal, da je ta postava nov cvet denašnjega „liberalizma". (Klici z leve: Res je!) Tudi (Jariboldi dolži duhovnike, da pritiskajo kmete, da bi jim ti več bire dali, kakor jim gre, akoravno kmetje dajejo s kislim obrazom. (Mar g. Toni (iariboldi res misli, da bode kmet po njegovej postavi z „veselim obrazom" kapital denarja skladal? Ur.) Strah, izgubiti kar jej ne gre, je provzročil, da je duhovščina proti tej postavi. Da kmetje nijso za odpravo bire, temu se nij čuditi, kajti to so konservativni možje, kateri imajo najraji, da ostane vse pri starem. Črez 20 let pa da bodo, misli govornik, vsi faktorji zadovoljni. (Dalje prih.) Politični razgled. V L j ubijani 12. julija. V češkem deželnem zboru je bila dne 10. t. m. dolga debata o poročilu glede jezikove naredbe. Sprejet je bil, to se ve, nasvet nemške večine (s 125 glasi proti 81 glasom, katerim se je tudi baron Kotz pridružil), ki se obrača proti onej naredbi. V debati, ki se je vršila o tej zadevi, je poročevalec češke manjšine dokazal, da so v prebivalstvu ono „vzne-mirjenjeu umetno prouzročile dunajske nemške novine. Češki poslanec (iabler pa je naredil zbog tega, ker ustavoverna stranka tako postopa, kakor da je sama vzela v najem državno idejo, ostro opombo, da se hoče nemški del Češke tako za Nemčijo pripravljati, kakor na jugu Trient za Italijo. Pri banketu, ki so ga imeli češki poslanci, rekel je dr. Rieger, da želi, naj prihodnja sesija najde Čehe v tacem narodnem stanji, v kakeršnem so zdaj Nemci na Češkem, kateri tako tožijo, da so tlačeni. v niiiij« itrzuv«'. Poroča se, da so Hlnmci imeli tabor v Jeni Žami, ki je sklenil sklicati vse Albance k orožju, ki je le moiejo nositi. Taboru je predsedoval turški uradnik llafiz paša. Na taboru je bil tudi brat Abedin paše, turškega vnanjega ministra, t )n in še četirje drugi Albanci od putu jejo v Rim k laškemu kralju. Iz Carigrada se poroča, da je turški vojni minister, O s man-paša, hrabri branitelj Plevne, svoje mesto (sam ali odstavljen ?) pustil in namesto njega je prevzel llussein Husni, guverner Skadarski, vojuo miuisterstvo. FranOOSkl senat je sprejel amnestijo izgnancev samo s to izprememho, da se naj amnestirajo sicer vsi, ki so bili udeleženi pri koinunnrdskem vstanji, samo ne oni, ki so bili v kontradiktoričnem postopanji na smrt obsojeni ali na prisilno delanje zarad umora ali požiganja. — Najnovejši telegram poroča, da je tudi poslanska zbornica potrdila nasvet amnestije v tem smislu, kakor ga je senat izpremetiil. V ItaliJaiiMkc.) zbornici je bila v soboto debata o odpravljenji davka na mlenje. Cairoli je govoril za odpravljenje in je zbornica z 269 glasovi zoper 128 glasov sprejela predlog, da preide v tej zadevi v specijalno debato. Dopisi. Z Dunaja 8. julija. [Izv. dop.] (Prae-cedens za idejo zjedinjene Slovenije.) V dunajskih večernih listih od dne 7. julija je bil iz Prage telegram, ki je mej druziini tudi to le poročal: „Peticije zoper jezikovno naredbo (o rabi češkega jezika) vedno doba jejo do deželnega zbora. Iz R o s e n b e r g a (na južnem Češkem) je prišla peticija, katera prosi, naj se nemški okraji južnega Češkega pridružijo /gorenj ej ali Spodnjej Avstriji, s katerimi so v narodnej zvezi." — Nemški listi, tako „N. Fr. Pr.", so prinesli ta telegram brez opombe, torej s svojo ustavoverno p o b v a 1 o. Ali oglejmo si princip, kateri je v tej nemškej peticiji. Ravno oni isti princip se tu terja, kakor smo ga mi Slovenci naglašali, ko smo terjali (in bomo še), da se slovenski Štajer od nemškega odcepi in s Kranjskim v jedno krono-vino združi. Tačas so zoper nas ustavoverni Nemci vpili, da se ne smejo dežele trgati, /daj glasujejo uže sami za trganje dežel po narodnosti. Dobro! Zapomnimo si to, morda še prav pride. I/pod \aiio«*a 10. julija. |Izv. dop.| Pač Čudno, da nekateri nemškutarski gg. deželni poslanci se še vedno tako navdušeno potezajo za ono postavo od 18GS). leta, ki terja posilno zjedinjenje malih občin v velike. Saj se je vendar uže mnogo pisalo ter govorilo o tem za našo ileželo nekoristnem ter v obče po kmetih ne priljubljenem zakonu. Kaj na te resnične izjave ter opravičene pritožbe gori omenjeni nemškutarski gospodje nič ozira ne jemljo? Pač žalostno! Vsaj vendar kdor hoče pravi ter pošteni zastopnik naroda biti, ta mora poslušati glas in pritožbe tega naroda ter se i po teh ravnati; „vox popoli, vo\ dei.u /a velike občine nijsmo še dovolj zreli; premalo imamo zmožnih mož po deželi, da bi mo«li opravljati zakonito ter redno težak županski posel; pa če tudi se tu pa tam nahajajo taki, vprašanje je, ali se ti izvole, kajti mnogokje je dosti ali pa vse odvisno od jedne same osobe, kdo da bode županih Ta poslednja osoba pa ne gleda vselej na korist občanov, nego včasih se potrudi, da je čisto za njegovo korist, ne občinsko skrbeča osoba izvoljena, samo da je pokorna duša zgornjemu; to je glavna stvar. Treba je samo nekaj uže obstoječih velikih občin pohoditi ter z dotičnimi župani govoriti o občinskih zakonih; takoj se lahko iz-pozna, da so ti premalo podkovani v občinskem zakononarstvu ter da zaradi tega pomanjkanja kraljevati mora največji nered. Mej dotičnimi občani čujejo se pa največje pritožbe zaradi združenja v veliko občino in to z opra-vičenjem. Kajti vrhu vseh slabih letin, neznosnih davkov in drugih doklad treba je še doklade plačevati za vzdrževanje velike občine, katera je jako malo ali celo nič koristna za one, ki jo morajo vzdrževati. Za nekatere prejšnje male občine, bila je užitninska naklada velik pripomoček, zdaj to tudi velike občine pobirajo, ne vprašaje, ali se zaradi tega jednej ali drugej podobčini krivica godi, kajti nekatere poslednjih vendar morda desetkrat toliko in več užitninskega davka odračunavajo kakor druge; a te poslednje imajo morda večje koristi od tega dohodka, kakor pa one, ki ga dajejo. Dotične občine, ki so se ijedinile v veliko občino, imajo pa še vedno enake troske, kakor so jih popred imele, ko še zjedinjene nijso bile, ali take, kakoršne imajo ostale male občine. Od kod torej potrebni novec jemati, ko vsi dohodki v mavho velike občine letijo. Takim brezi vsacega dohodka ostalim podob-činam se pa še, v to spadajoče ubožce v pre-skrhljenje potrebnega stanovanja, hrane in obleke izročuje, kar je ravno tako, kakor če se da slepcu slepca za voditelja, kajti mala ubožna občina vendar ne bode mogla brez vsacega dohodka, kake dva tri in morda več ubožcev preskrbi je vati, ko posamezni obča nje ne bodo imeli potrebnega za svojo obitelj. Še mnogo druzib temeljitih uzrokov je, radi katerih se združene občine pritožujejo, in ravno radi teh se ostale male občine nehčejo združevati. Storjeno zlo naj bi se odstranilo, ne pa še večje napravljalo; obstoječim velikim občinam naj se da prosto na ruzpolaganje, je-li hočejo biti še v prihodnje združene ali ne, in ostale male občine pa naj se nikdar ne silijo k združenju; to bi bilo pošteno in liberalno. Iz Trienta G. julija. [Izv. dop.j Pred nekaj dnevi ste v svojem cenjenem listu omenili, da bode 47. štajerski polk peščev praznoval dvestoletnico svojega obstanka. Kot dodatek k Vašej vesti omenim še, da častniki tega polka uže dolgo časa prostovoljno skladajo denarne doneske, da se ustanovi zaklad v svrho omenjenej svečanosti. — Prepričan sem, da mnogi rodoljub na slovenskem Štajerskem pozna junaštvo in zvestobo štajerskih Slovencev in da vsak tudi spoštuje in čisla spomin na hrabre vojne čine, s ko ji m i si je 47. polk pridobil sloveče ime. Nadejam se torej, da bodejo štajerski Slovenci tudi kaj storili, da se bode ta — smem reči — narodni praznik vseh Spod-njestajercev slovesneje vršil. Dvestoletnica se bode praznovala 1882 leta. H koncu naj še navedem imena onih slavnih mož, po kojih se je 47. polk od vstanovljenja imenoval. \Vallis (1682—80), Jorger de Tollet (1689—01), Oettlingen (1601 — 93), Sapieha (1G93-94), Solari (1604—1704), Harrach (1704—64), Ba) reutb (1764—60). Klrichshausen (1760—7!»). F. Kinskv (l 770 -180.')), Vogelsang (1805—23), Klopstein (1828—27), A. Kinskv (1827—64), Hartung (1864—1870). Domače stvari. — (Župan ljubljanski, sovražnik novih šol v Ljubljani.) Opazovalec v kranjskem deželnem zboru nam piše: V zad-njej seji deželnega zbora je slovenski poslanec Detelja predlagal, naj se odseku, ki ga bode pozval z raznih strokovnjakov deželni odbor, predloži vprašanje, ne bi li bilo koristno v Ljubljani ustanoviti kmetijsko šolo, ker bi se to lehko zgodilo z malimi stroški, sosebno ker se za praktične vaje lehko porabi vrt kmetijske družbe in bi nekateri učitelji na ljubljanskih srednjih šolah lahko pod-učevali v raznih druzih ne kmetijskih v kmetijstvo posezajočih strokah. 0 vprašanji ali se ima temu odseku naložiti tudi posvetovanje o kmetijskej šoli, glasovalo se je po imenih, in je bil predlog g. Detelje s 24 proti 9 glasom sprejet. Proti so glasovali le najbolj zagri zeni nemčurji, mej njimi tudi stari birokrat župan Laschan, ki tedaj prav lepo skrbi za razcvitanje ljubljanskega mesta, ker se celo brani vstanovljenja novih deželnih šol v mestu. — (Tržaški deželni zbor) je doletela hitra kazen za njegovo nedostojno kazanje sovraštva do slovenskega jezika. Vlada ga je ukazala skleniti, kar se je zgodilo v soboto. — (Kopitarjeva slavnost.) Zadnjo nedeljo sta šla dva uda odbora za slavnost stoletnice Kopitarjeve v Repnje, da tam prve priprave in dogovore ukreneta. — (Slovenskim učencem srednjih in višjih šol) ki se razhajajo te dni na počitnice mej svoje v narod, bodi tudi letos priporočano, naj pozabljenosti otmo kakove slovenske narodne pripovedke, pesni, priče, pregovore, kakor jih je mej narodom še obilo. Ob jednem naj ne opuščajo narodno zavest buditi, kjer se jim prilika ponudi. V tem oziru nij nikoli dovolj storjeno. Rog zna, kake borbe še naš narod čakajo. Malokomu je namreč kmetova glava in srce tako zaupno odprto, kakor iz kmeta vzraslemu študentu, to ve vsak, kdor je to videl in skusil. — (Izlet „Sokola") v Kamnik v nedeljo je bil jako sijajen. Popis smo morali odložiti za jutri. — (Mlad volk.) Iz Logatca se nam piše dne 10. t. m.: Kake tri mesece starega volka prinesel je neki kmet k tukajšnemu glavarstvu. Pravil je, da ga je v šneperškem gozdu se sekiro ubil. — in se silnim pokom razžene sod, ki je možu zlomil nogo in njega ter njegovo hčer hudo ožgal. Vinski trgovec je umrl še tistega dne, a tudi hči je v nevarnosti. Tujci. 10. julija: Pri slonu: Mirori ll Cr.idca. — Niguist iz Dan ija. — Drapovina iz Trjta. — Ilortmann i* um, i a. — Fatour iz Beke. Pri ■■HM * Heller ll Dunaja. — VVeiss iz P.rna. — Gilick, Brauohbar, Utibur, Loibl iz Dunaja. — I.inha iz Pešte. Dunajska borza 12. julija. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 72 gld. 40 kr. Enotni dri. dolg v srebru ... 73 . 20 . Zlat« rent*.........87 „ 80 , 1860 dri. posojilo......133 m — „ Akcijo narodne banke .... 830 „ — , Kreditno akcijo.......278 „80 „ London..........117 „90 „ Srebro..........— m — B Napol...........9 „ 36 „ C. kr. cekini........5 „ 55 Državne marke.......57 _ 80 Loferljuc srečke. V Trstu 10. julija: 83. 82. 61. 25. 10. V Lincu 10. julija: 7. 82. 54. 11. 43. V hiši & t. 9 v spodaj cd Siikl pri Tereziji Povie bo oddaje v najeui gostilna p Ra/.ne vesti. * (Magjari) nemški jezik kot nepotreben iz svojih šol izmetavajo. V zadnjej seji protestantovskega cerkvenega shoda v Pešti so protestantje sklenili, da se izmej obligatnih predmetov njih šole nemški jezik kot nepotreben ven vrže. „P. Naplo" pravi, da je to prav, ker na Ogerskem nemščina nikakor nobenega kulturnega namena nema. * (Premočno „vino".) Neki vinski prekupec poleg Landava je nedavno v svojej kleti vino „popravljal", a svetila mu je njegova hči. Na hip se „vino" (pripravljanje s špiritom) vname — dekle je preblizu svetila, z vežd in tremi aobami, s kletjo, potem Jeden magaoln. (320—1) Najnovejšo za gospe 1 "VI Princesinje Štefanije broclie-boqueti pn (321) ^V. J. X^isoli.or-jii, v Ljubljani. Za čiščenje in izboljšanje vina najboljšo, najhitrejše in najcenejšo Brcdatvo je HbT" prava francoska žolča. ~mm To, kakor tudi prosti n.tvod, kako so rabi, dobi se zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. Ilartiiirtiiiiu v EJubljaul9 v Luka Tavčarje vej hiši. (273—9; NajBijajnejši vspeh zagotovljamo. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4*/a kr. St. 9 1 1 7. Prednaznanilo. Ed. Fumagalli. Družba pride naravnost iz Zagreba, tor seBtoji iz SO oBob in 15 konj. Artisti prve vrsto in nedo-Bežno Izučeni konji. Omenjati je posebno glasovitega kanonskega Kralja wm~ Rafael Skali, -w velikan in orjak iz kristalne palače v Parizu; ta je bil trikrat, in sicer prvikrat v Parizu, poten v Bar-celoni v Španiji in v Livorni l medaljami odličen ter se kaže v Avstriji prvikrat. V cirkusu uči nadkonjar Krni Ho jahat in sicer gospode, gospe in otroke z 10 let starimi počenši. Konji so varni, za to so skrbi. Trdoglavi konji iu taki, ki nijso le zajahaui, so izuče. Vse drugo povedo naznanila po oglih. Spoštovanjem E<1. Fiimagalli, (318)_ vodja. Razglas. (315-2) Podpisani mestni magistrat potrebuje 100 sežnjev drv in bo njih zalaganje v soboto 17. julija 1%S<» dopoludne ob 10, uri po očitnej dražbi oddal. Drva morajo biti 24 palcev dolga, čista, po zimi 1870/80 posekana bukova. Mestni magistrat ? LJubljani, dne 2. julija 1880. Župan: Laschan. V najem se da žaga in malin t PM Jami, sestoječa iz 6 tečajev. Ža«a je nedaleč od Prečne, tri četrti uro od Novega mesta ter jo bila z vsemi posamnimi deli vred popolnem na novo narejena leta J879. Z žago jo združen tudi malin, ima zmirom dosti vode, tako da delo nigdnr ne zastaje. Razen tega se pa dajo v najem tudi zraven stoječi svi' njakl, šupa in blizu ležeta dva kosa polja. V najem bo da po javnej dražbi dne 7. avgusta ob 10. url dopoludne v Pred-Jaml na tri leta in po preteklih teh letif/ šo za nadalje z vzajemno četrtletno odpovedjo. Kdor hoče vzeti v najem, mora priti sam ali pa naj pošlje legalnega zastopnika, pred dražbo pa se mora lastniku malina ali njega zastopniku izročiti primerna kavcija. Najcumiški pogoji se, izvedo na dan dražite ali pa preje pri gradskom oskrbniitvu v Zalogu (Broitenau). Gradsko oskrbništvo v Zalogu, dno ti. julija 1880. (316—2> Talija. Slovenska Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje Dramatično društvo v Ljubljani. 1. vezek: Priročna knjiga za glediške diletante. Cena 50 kr. Od poznejših vezkov so pošli: 3., 4., 5., 7. in 8. vezek; v ostalih so natisneno sledeče gledališke igre: (B. = burka; V. = vesela, R. = resna, Ž. = žalostna igra; O. = opereta. Številko za le-temi črkami kažejo število aktov.) Ultra! (H. 1.) — Na mostu. (B. 1.) — (iospod Gipek. (V. 1.) — Belin. (O. 1.) — (Iraščak in oskrbnik. (K. 4.) — Serežan. (O. 1.) — Svojegluvneži. (V. 1.) Boza. (V. 3.) — Klobuk. (V. 1.) — 1'tii-nik (O. 1.) Išče so odgojnik. (K. 2.) — Zabavljica (V. 1.) — Zakonsko nadioge. (V. 1.) — Poglavje L II. in III. (V. 1.) — Mutec. (V. 1.) — Telegram. (V. 1.) — Sam no ve kaj huče. (B. 1»/H) — Ona me ljubi. (V. 2.) — Gospod režiser. (Šaljiv prizor.) — Uskok. (V. 1.) — Vdova in vdovec. (V. 1.1 — Visoki C. (V. 1.) — Oo-renjski slavčok. (O. 2.; — l'ožignlčevn lici. (R. 5.) — Umetnost in narava. (V. 4.) — Zapravljive«. (Čarobna igra. y.) — Pokojni moj. (V. 1.) — Lornjon. (K. 1.) — Buspa, ki jo kila v Parizu. (V. 3.) — \a kosila bom pri svoji materi. (V. 1.) — Brati ne zna. (li. 1.) — Uospodn Kodelja pridig« izza gardin. (V. 1.) — V spanji. (V. 1.) — Ko varstvo iu ljubezen, (Z. 5.) — Bonna Piana. (V. ii.) — Wi llium Kat. hII. (Z. 1.) — tihih mora biti. (B. 1.) — Ženska borba. (V. 3.) — Ogenj nij igrača. (V. a.) — Ena so joče, druga se smeje. (K. 4.> — Uaribalui. (B. 1.) — Marija Magdalena. (Z. 3.) — Tri Vile. (V. 2.) — Srce je odkrila. (V. 1.) — Bes in mačka. (V. 1.) — Cviček. (It. 6.) — Lovvoodsku sirota. (R. 4.) — Trnje iu lavor. (K. 2.) — Doktor Robili. (V. 1.) — Pesek v oči. (V. v?.) — Kozarec vode. (V. o.) — Igralka. (V. 1.) — Dri gospoda pa jeden sluga.