OBČINA LJUBUANA-ŠIŠKA SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO
INFORMACIJA O DELOVANJU PORAVNALNIH SVETOV IN ARBITRAŽ 
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN 
ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 
V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA
I. (jVOD
Institucijo poravnalnih svetov in arbitraž kot samoupravnih sodišč je uvedla ustava iz leta 1974 ter je odraz teženj po podružb-ljanju pravosodne funkcije in reševanju sporov na samoupravni podlagi, čim bliže kraju, kjer spori nastanejo. Namen informacije je oceniti, kako in v kakšnem obsegu ta samoupravna sodišča v občini Ljubljana-Šiška rešujejo spore, ugotoviti problematiko, ki se pojavlja v zvezi z njihovim delovanjem ter sprejeti smernice za njihovo učinkovitejše vključevanje v reševanje sporov po samo-upravni poti.
Da bi dobili dejanski vpogled v stanje na območju občine, je bila pripravljena anketa za vsc krajevne skupnosti in organizacije zdru-ženega dela. Na anketo se je od 25 odzvalo 19 organizacij združe-nega dela, od 32 krajevnih skupnosti pa se je odzvalo le 16 krajevnih skupnosti. Podatki o številu in vrsti zadev, ki so jih reševali poravnalni sveti, so bili zato povzeti tudi iz evidence in statistike o delu poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih.
II. DELOVANJE PORAVNALNIH SVETOV
1.  Poravnalni sveti se ustanavljajo za posredovanje pri spora-zumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med občani ter med njimi in samoupravnimi organizacijami in skup-nostmi. Ce se stranki posebej sporazumeta, pa lahko poravnalnr svet o sporu tudi odloča. Po zakonu o samoupravnih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10/77), je bila ustanovitev poravnalnih svetov obvezna v krajevnih skupnostih do 30. 6. 1978, v organizacijah združenega dela pa je ustanovitev prepuščena presoji delavcev.  Kot člani poravnalnih svetov naj bi sodelovali Ijudje iz vseh okolij, njihova funkcija pa je neprofesionajna. Izvolijo jih delovni ljudje in občani neposredno ali po svojih delegatih v organih upravljanja, največ dvakrat zapored. Postopek pred poravnalnim svetom se začne na predlog stranke ali tudi po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti se začne takrat, ko je posredovanje poravnalnega sveta obvezno, to je v kazenskih zadevah, kadar se začne postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoperčast indobroimein kaznivegadejanja lahke telesne poškodbe ter v civilnih zadevah v sporih majhne vrednosti. V teh primerih redno sodiSče odstopi tožbo najprej poravnalnemu svetu, da poskusi doseči poravnavo med stran-kama, vendar le, če imata obe stranki stalno oziroma začasno prebivališče v isti občini ali če sta zaposleni v isti organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, v kateri je poravnalni svet.
2.   Na območju občine Ljubljana-Šiška so poravnalni sveti usta-novljeni v vseh krajevnih skupnostih. V organizacijah združenega dela poravnalni sveti niso ustanovljeni; razlog je verjetno v tem, da so v organizacijah združenega dela ustanovljene arbitraže kot primernejša oblika reševanja notranjih sporov.
Po podatkih iz evidence in statistike o delu poravnalnih svetov v občini Ljubljana-Šiška od leta 1978 dalje je razvidno, da v poprečju sodeluje v poravnalnem svetu 5-6 članov. Po strukturi izobrazbe so zastopane vse stopnje, prevladujejo pa člani z visoko, višjo in srednjo izobrazbo.
V obdobju od leta 1978 do 1986, so poravnalni sveti v občini Ljubljana-Siška prejeli v reševanje naslednje število zadev:
Leto                      ŠteviloŠteviloprejctihOdtegaprejeto Predlagatelj iz
poravnalnih        predlogov      od rednega druge krajevne
svetov                                sodišča             skup.
Iz tabele izhaja, da so poravnalni sveti v obdobju 1978 do 1986 prejeli v reševanje 516 zadev. Postopek se je v večini primerov začel na predlog strank; v zadnjih letih pa je opazno upadanje števila prcdlogov.
Med 516 reševanimi zadevami je bilo 114 zadev zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, 39 zadev zaradi kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe. 35 zadev v sporih majhne vrednosti, 16 zadev zaradi odškodnine, 104 zadeve v mejnih sporih in služnostih, 128 zadev zaradi sporov v sosedskih odnosih ter 80 drugih sporov.
S poravnavo je bilo rešenih 230 zadev. V 15 zadevah je porav-nalni svet v sporu ludi odločil. V teh zadevah torej ni šlo za sporazumno reševanje sporov strank s ciljem poravnave, ampak za sojenje o sporni zadevi. Poskus poravnave pa ni uspel v 271 zadevah.
Od skupnega števila obravnavanih zadev zaradi posameznih kaznivih dejanj, je bilo s poravnavo rešenih 40,0% zadev zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime in 35,8% zadev zaradi kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe. Od skupnega števila zadev v posameznih civilnih sporih, pa je bilo s poravnavo rešenih 25,7% zadev v sporih majhne viednosti, 68,7% zadev v odškod-ninskih sporih, 55,7% zadev v mejnih sporih in služnostih, 46,1% zadev v sporih iz sosedskih odnosov in v drugih sporih 43,7% zadev.
Ugotavljamo, da so vzroki za neuspele poravnave predvsem v tem, da se stranke niso odzivale vabilom za udeležitev obravnav, v nekaterih primerih tudj niso privolile v posredovanje poravnal-nega sveta, v nekaterih primerih pa poskus poravnave ni uspel, ker se stranke niso mogle sporazumeti.
Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da so poravnalni sveti s poravnavo oziroma z odločbo rešili nekoliko manj kot polovico vseh v obravnavo predloženih zadev. Stanje torej ni zadovoljivo. Ker ima postopek pred poravnalnim svetom tudi po ocenah samih članov poravnalnih svetov nedvomno vrsto prednosti, kot na pri-mer neformalnost. hitrost ter brezplačnost, bi bile potrebne aktiv-nosti za izboljšanje učinkovitosti dela poravnalnih svetov.
m. DELOVANJE ARBITRAŽ
1.   Arbitraža v organizaciji združenega dela, kot ena izmed oblik pravosodnih   organov,   nastopa   kot   samoupravni   pravosodni model. pri katerem so težnje po podružabljanju dospele najdlje. Njen razvoj se začenja že leta 1965. ko je bila predvidena s temelj-nim zakonom o podjetjih.
Do danes je šla arbitraža skozi več pojavnih oblik, zakon o samoupravnih sodiščih pa jo opredeljuje kot samoupravno sodišče, ki razrešuje spore iz samoupravnih in poslovnih razmerij v delovni organizaciji, sestavijeni organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti. Predvideva tudi možnost ustanovitve priložnostne arbitraže za rešitev posameznega spora, ki je že nastal ali vseh bodočih sporov, ki utegnejo nastati iz določenega pogodbenega razmerja. Bistvena značilnost arbitraže pa je, da je to nedržaven, fakultativen in neodvisen organ, kateremu udeleženci sporazumno in prostovoljno poverijo odločanje o njihovem sporu.
2.   Po podatkih iz ankete, je arbitraža v organizacijah združe-nega dela občine Ljubljana-Siška ustanovljena v 17 delovnih orga-nizacijah in v 1 SOZD.
Pristojnost arbitraže je določena za naslednje vrste sporov:
-  za spore iz samoupravnih in poslovodnih razmerij med TOZD in med TOZD in delovno skupnostjo (v 11 DO).
-  za spore iz samoupravnih razmerij med TOZD in med TOZD in delovno skupnostjo (v 4 DO),
-  za spore iz poslovnih razmerij med TOZD (v 1 DO),
-  priložnostna arbitraža za rešitev vseh  bodočih sporov iz
pogodbemh razmerij (v 2 DO in 1 SOZD).
V  obdobju od leta 1977 dalje so arbitraže reševale spore le v 5 organizacijah združenega dela in sicer v:
-  Iskri, industriji za avtomatiko - 19 sporov iz samoupravnih razmerij, 32 sporov iz poslovnih raztnerij;
-  Donitu, kemična industrija Medvode - 4 spore iz samouprav-nih razmerij;
-  Slovenijaturistu - 1 spor iz poslovnih razmerij;
-  Leku - 3 spore iz pogodbenih razmerij, ki jih je reševala priložnostna arbitraža;
-  SOZD Slovin - 1 spor iz pogodbenega razmerja, ki ga je reševala priložnostna arbitraža.
V ostalih organizacijah združenega dela v občini arbitraže spo-rov niso reševale. Ni pa bilo tudi nobenega primera, da bi organi-zactje začele spor pred rednim sodiščem ali sodiščem združenega dela v zadevi, ki bi morala biti predložena arbitraži. Po navedbah teh organizacij so se konflikti sicer porajali, vendar so bili take narave, da so jih uspeli rešiti po samoupravni poti, tako da ni bilo potrebe, da bi se arbitraža sestala.
Organizacije združenega dela, ki so spore reševale preko arbi-traž so navedle, da je prednost arbitražnega reševanja sporov predvsetn v tem, da je postopek hiter, enostopenjski, ekonomičen ter da se spori rešujejo znotraj delovne organizacije. Njih ugotovi-tve kažejo na to, da je ustanovitev arbitraže in reševanje sporov pred njo, vsekakor utemeljeno.
IV. STALIŠČA IN PREDLOGI
Na podlagi zgoraj navedenega lahko zaključimo. da delovanje poravnalnih svetov in arbitraž kot samoupravnih sodišč v občini Ljubljana-Šiška ni povsem zadovoljivo.
Poravnalni sveti so s poravnavo oziroma odločbo rešili majhno število zadev. Postopki so se v večini primerov začeli na predlog strank, vendar število predlogov za poskus poravnave upada. Ker ima postopek pred poravnalnim svetom vsekakor vrsto prednosti v primerjavi s postopkom pred rednimi sodišči (postopek je nefor-malen, hitrejši, enostavnejši in brezplačen), bi bilo potrebno delo-vanje poravnalnih svetov izboljšati. Vzroki, ki zavirajo delo porav-nalnih svetov pri uspešnosti poravnave in vzroki, da se stranke manj obračajo na poravnalne svete so najverjetneje v slabi obveš-čenosti občanov o vlogi teh samoupravnih sodišč, pa tudi v delu samih poravnalnih svetov. Zato bo v bodoče potrebno izboljšati seznanjenost občanov, na primer preko občinskega glasila, o delu in vlogi teh samoupravnih sodišč. Delegati poravnalnih svetov, naj bi se vsaj enkrat letno sestali na konferenci, kjer bi obravnavali vprašanja skupnega pomena za delo poravnalnih svetov, izmenja-vali izkušnje pri delu, se dogovarjali ter spremljali stališča za izboljšanje svojega dela. Doslej takšne konference še ni bilo, čeprav je v zakonu o samoupravnih sodiščih predvidena kot oblika sodelovanja delegatov. Takšno sodelovanje bi nedvomno vplivalo na izboljšanje strokovnosti dela senatov ter boljše in učinkovitejše delovanje poravnalnih svetov.
Podatki o delovanju arbitraž v organizacijah združenega dela v občini Ljubljana-Šiška kažejo, da so arbitraie reševale majhno število sporov. Vzrok je, po navedbah anketiranih organizacij združenega dela zJasti v tem. da sporov ni bilo. V petih organizaci-jah združenega dela, ki so spore reševale po arbitražah ugotav-ljajo, da ima takšno reševanje vrsto prednosti, kot hitrost, ekono-mičnost postopka, enostopenjskost postopka ter reševanje znotraj delovne organizacije. Njihove ugotovitve kažejo na to, da je reševanje sporov pred arbitražami smotrno in bi se naj zato v bodoče vse organizacije združenega dela v primeru spora poslu-ževale te oblike samoupravnega reševanja.
STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA
Izvršni svet skupščine občine je na svoji 99. seji dne 16. novembra 1987 sprejel naslednji
SKLEP:
1. Izvršni svet sprejema informacijo o delovanju porav-nalnih svetov in arbitraž v krajevnih skupnostih in organi-zacijah združenega dela v občini Ljubljana-Šiška, pri tem pa ugotavlja:
-  da delovanje poravnalnih svetov ni zadovoljivo
-  da OZD niso uveljavile institucije poravnalnih svetov
-  da poravnalni sveti v KS obravnavajo v glavnem tiste zadeve, ki jih morajo o uradni dolžnosti (če jih prisili sodišče)
1
2. Izvršni svet zadolžuje sekretariat za občo upravo:
-  za izboljšanje obveščenosti občanov z animiranjem preko glasila SZDL
-  za sklicevanje konferenc poravnalnih svetov vsaj en-krat letno, kjer bi obravnavali vprašanje skupnega pomena za delo poravnalnih svetov, iztnenjavali izkušnje pri delu, se dogovarjali ter sprejemali stališča za izboljšanje svojega dela.
IZVRŠNISVET