KMETIJSKE ORGANIZACIJE Akcije mladih zadružnikov na Hrvatskem \' zadnjiii letiii je bil aa Hrvatskeai :rajea cel sisteni šolaaja m usposablja- a ialadih zadružaikov — bodočih gra- rljev socializma. To šolaaje se začne t osaovnili šolah s pomočjo tako ime- • .aaib. šoiskih za-drug, nadaljuje «se v ^eijah naladib. zadružnikov, nato pa tudi dveletnih. aadaljevalaia šolah. Tako dobivajo mJadi zadrtižniki v teh orga- -iicijah ie y svoj.i zgodnji mladosti po- aebna teoretična Ln praktična znaaja s področja kmetijstva. N&jboljši rned njimi, ki gredo skoz-i te oblike dela, odidejo na- prej na razne kmetijske šole, kjer aada- ujejo zaeeto šolanje. Razea tega, ko do- ejo, vstopajo mladiaci in mladinke v zae klube, z-adružnikov ali v drganiza- c zadružaie. V sorazinerao kratkem času dveii let bilo izgrajeao že šiioko omreije orga-.acij lnladih zadružaikov. Tako je šte-ulčno stanje teh orgaaizarij nasleonje: šoiskih zadrug 495 s 25.000 elani sekcij mladih. za-družnikov , 2K» s 6.000 člani To pomeai, da je skoraj 30.000 aiiadin-ctrv in mladink aktivao vkiljučeaih na Hrvatskem v delo teh koristaii mladia- skih orgaimacij. šolske zadruge Solska zadruga je razea pionirske or- nizacije eaaizaied aajbolj množičnin ¦ iik delovaaja družbeaih organizacij v .ah.. V njej se izipopolnjuje šolski pouk itioretičnim in praktičmm delom pri ;>i>sab!jaiiju mladine za bodoče napred- proizvajalce. Težiiče dela v teh šolali v razliko drugega šolskega programa tem. da ti mladi ljudje doumejo pro- .\xlni proces ia da se vzgajajo y ko- ¦:tivnem duliu. Program teh zadrug je jansko sestavnf del drugega šolskega '.iirauia. Aktivnosti mladih zadružnikov različne: imajo skupine iu podskupine. se specialrio ukveriaTO s poisamezniiimi iami kmetijstva. Laui ia letos so številne šolske zadrage -kpsegle pornembne uspeae. Tako je na : mer imelo t osiješkem okraju 11 teh -ranizaeij 2.500 milijonov din dohodka 45 oralov zemlje, kar znaša približno XX) din na oral. To ni majten dohodek .i za bolj odrasle. na.predne kmetOTalce. •!ska zadruga v Brodjanih je na primer ";delala po 90 stotov koruze na hektar ¦r je bil v tem okraju najvišji pridelek. Lolske zadruge uvajajo svoje knjigo- vodstvo. obračunavajo dohodke. sprem- unjo realizaeijo dobička i.n gibainje stro- :>v. Šest zsdru? v osiješkem okraju je e!o na primer lani do 279.000 din čiste- a dobič-ka. ki so ga porabili za pripravo nih akcij, nak^> šokkib. učil in dru- -•'?a šol=kesra pribora itd. Sekcije mladih zadružnikov Ko micdmci in miadioike končajo šolo, nadaljujejo delo v sekcijah mladih za-družnikov. V teb. izrajajo različne oblike dela: Raziskovalno delo: mladd zadružniki dobijo boiiisi na posestvu svojih staršev bodisi na druzbenem zemljištu majhne raziskovalne parceile. na katerib s po-močjo kmetijskih strokovnjakov izvajaj« vse |M>trebue agrotehnične ukrepe. Sni-o ler teli preskuoov \e. d-a se mladiiaci io mladinke pri praktičnem delu seznanijo s sodobnim proizvodniai pnx;esoju kakor tudi, da v praksi .pokažejo starejšiin jjred-nosti sodobne obdelave zemlje. Tako raz-bijajo zastarela pojmovanja v kmetijstvu, ki so še Tedno precei udomačena ori sta-rt^jših kmetoralcili. Proizvodno delo: smoter te mladiiiske akcije niso samo poiz.ku.sh temveč tudi neposredno povečaiije proizvtKlnje na go-spodarstvih njiliovih staršev ali ua druž-benem zemljišču, ki so ga dobili v ta na-men. Tudi na tem zeruJjišču izvajajo mla-di zadružniki popolne agrotehnične ukre-pe in dosejrajo iniscke pridelke. Kooperacija z zadrugami Pri teia uastajajo razne oblike koope-racije z zadrugo. Dejansko *ta doslej naj-bolj množični naslednji dve obliki: Frva najbolj rnaožična oblika: mladi zadraž-nik stopi z zemljiščem, ka ga je do-bil od svojih. staršev, v kooperacijo z za-drugo uo načelu: vsakemu po vloženem d-elu iu vloženih sredstvih. Na tem zem-ljišču dosegajo mladi zadružniki s sodob-niini deloviiimi inetodaini naj.pogasteje visoke pridelke. Tako imajo od te ko-operacije korist oui saini, njihovi starši ia zadruge. Fo drugi strani služi to kot krepka spodbuda starejšim, da stopajo v-kooperacijo, ker vidijo t praksi njene prednosti. ( Druiga oblika kooperacije, ki se navad-no izvaja, kadar gre za družbeno zemljo. je naslednja: mladi zadružniki vzamejo zapuščeno zadružno zemljo in jo s po-raočjo zadrnge spremenijo v rodovitno majhno gospodarstro, ki daje znatne do-hodke tako zadrugi kakor sekciji mJadih zadružnikov. Narajamo dva primera: Prvi. priraer: Mladi zadružniki v Djur-djevcu v Podravini so dobili od kmetijske zadruge 56 ha za,puščene zemlje, ki je ni nihče obdelova-1. ker je ražmetana in za-nemarjena. Mladi zadnižniki so s te zemlje oči&tili trnje in plevel, jo obdelali in sedaj pričakujejo Telik pridelek. Ra-čunajo, da bodo imeli približno 600.090 dinarjev čistega dohodka. Drugi primer: V Gornjem Babinem Po-toku je kmetijska zadmga kupila 500 oralov zetnlje. To je bila močvirnata in s trajem zatasla zemlja slabše kakovosti. Pri ureditvi tega zemljišoa je zadruga za-poslila sekcijo m-ladih zadružnikov, v ka-teri je kakšnih 10 najaapreduejšjb. mla-dincev v okraju. Ti so v svojem prosteni času izkrfeiili ia y zjiataem delu cbdelali to zapuščeno zeniljo. Sedaj iina sekcija 60 oraJov njiv, drugo zemljo pa so spre-menili v travnike. Sedaj to svoje gospo-da-rstvo v prostem času obdelujejo in iz-vajajo na njem vse .potrebne agiotehnič-ne ukrepe. Tudi oni pričakujejo d&ber pridelek. VeČji delež v zadružnih upravnih organih Vse do nedavBega mladmci in niladiake takorekoč splob. aiso bih zastopaai t za-družnili upravnili orgauik. Se več celo, tudi vpisali so s-e redko v zadrugo, ker so bili runenja, da je to zadeva, ki se tiče samo hišnega gospodarja. Vse dtlo zadru-ge so prapuščali starcjšim zadružnikom, ki so pogosto konzervativni, kar vleče zadrago nazaj. Z aktivuim delom v sekcijah roladih zadružnikov, s sodelovanjem v akcijah pu rnladi. zadružniki sedaj v čedalje večjem številu v-stopajo v upravae odbore ia druge upravne organe zadmg. Prav tako se čedalje bolj muožično v.pisujejo v za-druge. So primeri, da s-o cele sekcije mla-dih zadružaikov vsi ajihovi člaai postali iikrati tudi aktivai člaai kme.tijskia z&-drug (aa priaier v Gradištu, Djurdjevcu in še nekaterih drugih krajih). Te dni so biila tako iaienovana zboro-vaaja mladih zadružnikt»v. Ta zborova-nja so bila po vejah kmetijske dejavao-sti, za katero se posamezae sekcije uspo-sabljajo: na primer poljedelci v Osijeku, vinogradniki v Djurdjevcu Smoter teh zborov je bil, da so zadružniki izaienjali svoje izkušnje ia se aied seboj seznanili z doseženimi rezultati. Vključitev mladiue v kmetijske zadruge bo pozitivno vplivala aa aadaljaji raz.yoj kmetijskega zadfužništva. Mladi zadrui-niki, ki so >e poprej pripravili v svojih orgaoizaciiah mnoffo laže sprejemajo nore oblike dela pri pospeševaaju kme-tijstva in sprpaiembi družbenih odoo^ov na vasi. Razen tega vnašajo v zadrage svojo mladicsko delorao vnemo, kar prav tako pozitivno rpliva na razvoj zadruž-aištva. ¦ D. V.