GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA LETO XVIII. MAREC 1977 ŠT. 3 O PRIPRAVAH NA OBLETNICO V trideseto leto Leto 1977 bo v znamenju tridesetletnice Litostroja. Prav je, da pričnemo z vrsto akcij, s katerimi bomo proslavili to obletnico, že takoj v začetku leta. Pri tem si moramo začrtati nekakšno idejno zamisel, ki nas bo vodila pri načrtovanju teh akcij ter nam služila kot izhodišče pri iskanju ter določanju vsebine in notranje osmislitve naših razmišljanj ob tej pomembni obletnici. Ne samo pogled v preteklost Nedvomno bo to primeren cas, da se bomo ozirali na preteklost, na prehojeno pot. Ob tej priliki bomo izrekali priznanje tistim našim sodelavcem, ki so se v tem času izredno izkazali, katerih vložek truda je presegel običajno mero ali pa je imel nepričakovano velik odmev ali uspeh. Lahko bomo izmerili vse dimenzije rezultatov našega dela. Postavili jih bomo v luč primerjave z drugimi podjetji doma in v svetu, s katerimi se srečujemo bodisi kot sodelavci, bodisi kot konkurenti. Ta način primerjanja bo vsekakor zelo koristen saj se ne bomo slavili morebiti s pretiravanjem, temveč z realnimi merili, na osnovi konkretne primerjave ter bomo lahko ugotovili, da smo ustvarili tradicijo mnogo hitreje, v nekajkrat krajšem času, kot je to pri podobnih Podjetjih v svetu, industrijskih velikanih našega časa. Vizija prihodnosti Po drugi strani pa lahko rečemo, da bo to leto še nekaj več. Obletnica Litostroja pada v čas, ko so dozoreli načrti, ki so se snovali in dozorevali že nekaj let —- načrti o izgradnji Litostroja v nekajkrat večje podjetje, v moderno podjetje slovenske strojegradnje. To leto zaradi tega ne bo samo leto oživljanja preteklosti, temveč predvsem leto snovanja prihodnosti. To bo leto, v kate-bomo odkrili sebi in slovenski javnosti vizijo našega raz-y°Ja> _ko bomo začrtali pot, po * fr°mo hodili do velikega cjlja, in določili tempo, s kate-tim se mu bomo približevali, s katerim bomo načrtovali etape Pri izgradnji ter ga končno tudi uresničili. To bo leto, v katerem bomo pretehtali vsa dejstva, ki nas lahko pri tem ovirajo ali ki nam bodo lahko v pomoč. IZ VSEBINE: Kako smo poslovali v letu 1976 študij ob delu Računski center in njegovo delo Montirali bomo v Iraku 3. Zimske športne igre V tem letu bomo zastavili lopato za gradnjo prvega objekta in prvemu bodo sledili naslednji. Razvili se bomo v nekajkrat večje podjetje, v delovno organizacijo, v kateri bo delovalo več popolnoma zaokroženih in v sebi zaključenih tovarn, obratov oziroma tozdov. Prenehali bomo s sedanjim načinom, ko smo izdelovali pod isto streho najrazličnejšo opremo od naj večjih proizvodov za energetsko in procesno opremo, kot so velike hidroturbine ali največji cementni mlini s težami sto in še več ton, pa vse do malih hidravličnih stiskalnic, ki imajo komaj nekaj sto kilogramov. V takšni pestrosti, lahko rečemo tudi zmešnjavi, je bila naravnost vratolomna umetnost, kako vzdrževati nek red pri usklajevanju izdelavnih in montažnih rokov. Vsa ta raznolika in pisana množica proizvodov se bo razdelila po svoji namembnosti v več specializiranih obratov, ki bodo tudi krajevno ločeni ter bodo na ta način omogočili urejeno in strogo krmiljeno sodobno proizvodnjo, katere končni cilj bo doseči nizko ceno in s tem konkurenčnost na domačem, zlasti pa na tujih trgih. Litostroj se bo razvil v veliko podjetje, po svoji notranji lokacijski organizaciji in zaokroženosti eno edinstvenih v Jugoslaviji. Imel bo v svojem osrčju obrat za proizvodnjo energetske, procesne in transportne opreme, ki bo izdeloval hidroturbine do največjih dimenzij, ki se danes v svetu razvijajo in grade, cementarne in surovinske mlinice za cementarne in ostalo prosesno industrijo z dimenzijami in težami, ki bodo lahko mnogo večje kot danes in bodo tako vsekakor na konici svetovnih zmožnosti, ter dvigala naj večjih nosilnosti, zlasti za nuklearno energetiko ter za metalurgijo. Okrog tega osrčja bosta razmeščena dva druga specializirana obrata, ki se bosta med seboj po značaju in organiziranosti močno ločila. Prvi bo obrat za industrijska vozila, ki bo proizvajal viličarje, avtodvigala in mobilna dvigala, bagre in vlačilce, in sicer na serijski način z vso organizacijo in razmestitvijo strojev in montažnih linij, kot je značilno za proizvodnjo strojev v večjih serijah. Drugi bo obrat za preoblikovalno tehniko, v katerem bomo proizvajali celotne preoblikovalne linije za proizvodnjo raznih polizdelkov ali končnih izdelkov od potrošnih predmetov (kuhinjska korita, posoda, kadi), pa vse do delov za belo tehniko in avtomobile. Takšna preoblikovalna linija vsebuje stroje za vse posamezne faze: od priprave materiala, ravnanja in rezanja pločevine, do same stiskalnice ter transportnih naprav za izdelke in odpadke. Naročnikom bomo dobavljali celotno tehnologijo do končnega proizvoda. V tem primeru bomo morali dobaviti tudi orodje, ki bo že preizkušeno v vseh pogledih. Zaradi tega bo ta obrat opremljen s specialnimi stroji za obdelavo orodij, za preoblikovalne stroje, orodij iz visokolegiranih jekel, za katere že obstoji usposobljena livarna. (Nadalj. na 3. str.) — 14. MARCA nas je obiskala sovjetska delegacija ministrstv energetske strojegradnje ZSSR, ki jo je vodil minister tovariš Lt banov, elan delegacije pa je bil tudi generalni direktor LMZ iz Lenir grada tovariš šišov. Po ogledu tovarne so se predstavniki sovjetsk in nase delovne organizacije pogovarjali o sodelovanju na področii energetske strojegradnje, med drugim tudi o nakupu dokumentacij za cevne turbine za HE Djerdap II In HE Čakovec ter o poglobitv sodelovanja med LMZ in Litostrojem. 6 Foto P. Poženel: ODSEV Pred samoupravnimi spremembami Ce bi še naprej čakali, da bomo pripravili »vse potrebno« in šele potem pričeli z nadaljnjo samoupravno reorganizacijo ter z vzpostavitvijo vsestranskih dohodkovnih odnosov, bi se kaj kmalu znašli na repu ali celo izven vseh družbenoekonomskih dogajanj in sprememb, ki se danes odvijajo v jugoslovanski družbi. Tega se delovni ljudje Litostroja dobro zavedamo in odločno zahtevamo, da prve spremembe izvršimo že do 1. 7. 1977. In kaj bomo spremenili? Kdo je o tem odločil? Takšna in podobna vprašanja so možna, čeprav vsestranske priprave in razprave tečejo že več kot leto dni. Na kratko odgovorimo na gornji vprašanji, najprej na drugo. Prav ničesar še ni odločeno. Odločati bodo pričeli delavci na zborih delavcev tistega dela delovne organizacije, za katerega bodo ocenili, da so podani pogoji za organiziranje temeljne organizacije po določilih Zakona o združenem delu. Odgovor na prvo vprašanje pa mora biti nekoliko širši, žal pa v tem trenutku tudi nekoliko pogojen z odločitvijo delavcev na njihovih zborih. Odgovor na vprašanje »Kaj bomo spremenili?« se nanaša na dve bistveni stvari: • na samoupravno organiziranje združenega dela in • na družbenoekonomske odnose v združenem delu. V skoraj preveč poenostavljeni obliki bi lahko tudi rekli, da prvi odgovor zajema število temeljnih organizacij, drugi pa dohodkovne odnose. Verjetno ni potreben celoten kronološki pregled predlogov in pobud, ki so izoblikovali današnji predlog o številu temeljnih organizacij, vseeno pa omenimo predvse mnaslednje: • zbore delovnih ljudi v marcu 1976, • Zakon o združenem delu in razpravo v zvezi z njegovim osnutkom, • srednjeročni načrt razvoja delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj za obdobje 1976—1980. Tako obstaja danes predlog za naslednje spremembe: • tozd FI se razdruži v 4 nove tozde (proizvodnja obdelancev, montaža, proizvodnja TTS in proizvodnja PS), • TOZD Pl se razdruži v 2 nova tozda (proizvodnja ulitkov, proizvodnja zvarjencev in odkovkov), b iv* iZ DS SSP Se izIo6ita in organizirata kot tozd prodaja in na- • TOZD LINT se redno likvidira, • nespremenjeni ostanejo TOZD IRRP, IVET, SE, ZSE, IC, • v DS SSP pa ostanejo sektorji POAE, KSS in FPR. Prav gotovo so možne še drugačne rešitve. In ravno preko velikega števila možnosti smo prišli do navedenega predloga. Mnogo mnogo pomembnejši od števila temeljnih vrganizacij so novi družbe^ neekonomski odnosi v združenem delu. Spreminjanje, vzpostavljanje, utrjevanje in izboljševanje teh odnosov pa predstavlja dolgotrajen proces, ki se sicer prične pri in med delavci v temeljni organizaciji m nadaljuje v delovni organizaciji, nikjer in nikoli pa ne konča. To je namreč proces, ki nam ga nakazuje razvoj družbe. Na del vprašanja torej nismo popolnoma odgovorili — odgovarjali bomo vsi in sproti, ko bomo vnašali vsebino Zakona o združenem delu v naše vsakdanje življenje. V. Nolimal, dipl. ing. LETNA KONFERENCA 00 ZK TOZD Fl Pestro delovanje V mesecu januarju je bila letna konferenca OO ZK TOZD FI. Udeležba članov je bila polnoštevilna, kar dokazuje visoko zrelost in zanimanje za delo konference. Uvodoma so bili izvoljeni vsi organi, potrebni za nemoteno delovanje konference, vodstvo pa je bilo zaupano dolgoletnemu članu tovarišu Marjanu Trobcu. Obširno poročilo o celotnem delu OO ZK je podal sekretar tovariš Miha Premk. Kratke novice — 22. FEBRUARJA je bilo v Litostroju posvetovanje Sveta proizvajalcev železne litine, ki je eden od svetov pri poslovnem združenju jugoslovanskih livarn. Petnajst udeležencev posvetovanja je razpravljalo o proizvodnji odlitkov železne litine v letu 1976, o novih investicijah za izgradnjo ŽELEZNE LITINE od začetka evidentiranja preko Gospodarske zbornice Jugoslavije, o obnavljanju zahtev za kontrolo uvoza železnih odlitkov, o možnosti izmenjave in dopolnitve predpisov za zagotovitev začasnega uvoza modelov v celem letu o skupnem nastopu pri izvozu odlitkov na vzhodno evropski trg v letu 1977. Po živahni diskusiji so se člani sveta dogovorili, da bo naslednje srečanje čez tri mesece v Tuzli. — 9- MARCA je bila redna seja delavskega sveta TOZD Pl, kjer so obravnavali rezultate poslovanja za januar in februar 1977, politiko nagrajevanja, novo osebno oceno in napredovanje na istih delovnih mestih ter premestitve. Na seji so se izoblikovala tudi nekatera stališča in pripombe na Samoupravni sporazum o varstvu pri delu, brez pripomb pa je delavski svet potrdil Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih o združenem delu za čas dela v tujini. Člani delavskega sveta so zaradi potreb po pridobitvi novih prostorov tudi soglašali s predlogom za sodelovanje pri financiranju izgradnje poslopja TOZD IRRP, vendar pa so menili, da bi se morali predhodno samoupravno dogovoriti o višini prispevnih sredstev. — 10. MARCA nas je v okviru sodelovanja Zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno izobraževanje obiskal posebni pomočnik predsednika vlade Zambije in vodja De-partmana za industrijsko participatorno demokracijo v predsedstvu vlade Basil Kabvve. V pogovorih se je zanimal za našo samoupravno prakso, začetke samoupravljanja in za dejavnost pri izobraževanju delavcev v samoupravljanju. Predvsem pa ga je zanimal naš sistem planiranja, problematika delovne discipline, izobraževanja, oblike samoupravnih metod izobraževanja na šoli v ICL in njen vzgojni namen ter vloga sindikata v našem sistemu. Ob koncu obiska je izrazil presenečenje nad obsegom samoupravljanja pri nas in presenečenje nad tolikšno povezanostjo šolstva s potrebami proizvodnje. — Tradicionalnega sejma tehnike v Leipzigu se je kot mnogokrat doslej udeležila tudi naša delovna organizacija. Otvoritev sejma je bila v nedeljo 13. marca, odprt pa ie bil do sobote 19. marca 1977. Na razstavnem prostoru, ki obsega 42 kvadratnih metrov, imamo razstavljeno linijo za narez pločevine, diapozitive in proizvodni program naše delovne organizacije. Naslednji sejem, ki se ga bomo udeležili, pa je sejem livarstva v Beogradu. Otvoritev tega sejma bo 16. marca 1977. Iz poročila tovariša sekretarja je bilo razvidno, da je bilo delovanje članov zelo razgibano glede na obširen program in visoko število sestankov tako OO kakor tudi sekretariata. Osnovno gradivo za delo je izdelan program, ki je bil v celoti realiziran. V preteklem mandatnem obdobju je bil obseg dela zelo obširen in vsebinsko bogat. Primarna naloga, ki je bila vseskozi prisotna, je bila usmerjena k izpolnjevanju planskih obveznosti in stabilizacijskim ukrepom, vzpodbujala je tudi aktivno so-ustvarjalnost po načelih novih ustavnih določil. OO ZK je prav tako uspešno reševala problematiko s področja zunanje politike, varnosti, izobraževanja kadrovske politike in kulturne dejavnosti. Nekaj sej je bilo namensko posvečenih obravnavi gradiva 5. seje CK ZKS, družbeni samozaščiti, posojilu za izgradnjo cest, II. samoprispevku in izhodiščem za novo samoupravno organiziranost novih tozdov. Aktivnost članstva se je kazala predvsem v delovanju v raznih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organov. V poročilu je bilo posebno poudarjeno, da mora aktivnost, ki vlada pri večini članov, zajeti tudi še preostale, ki se do sedaj niso dovolj vključevali v družbenopolitično dejavnost. Prav tako je bilo poudarjeno, da se zahteva od slehernega člana ZK, kakor tudi od vodilnega in vodstvenega kadra, vključevanje v razne akcije tako na strokovnem kot na družbenopolitičnem področju. Gospodarjenje v preteklem letu ni bilo lahko. Nanj so vplivali razni družbeni ukrepi, ki niso bili vedno pozitivni za poslovanje. Pridobivanje novih naročil na domačem področju je bilo prešibko. Tudi notranji od- nosi niso bili povsem zadovoljivi. Nezadostno usklajene materialne dobave, kakor tudi ne v zadostni meri izkoriščene notranje zmogljivosti naj bi se vnaprej izboljšale in tako pripo mogle k boljšemu rezultatu našega poslovanja. Poročilo sekretarja posega tudi na področje samoupravne organiziranosti, ki jo moramo v čim krajšem času še poglobiti s prihodom na organizacijo novih tozdov, katerih naj bi delavci še lažje uresničevali svoje družbenoekonomske in druge pravice. OO ZK FI, seje v ta namen že kadrovsko organizirala v tako imenovane oddelčne organizacije, ki sedaj delujejo v sklopu OO ZK TOZD FI. Informiranost in delo delegatskega sistema je sicer doseglo določen nivo, ki ga bo potreben še izboljšati predvsem na področju prenosa informacij v obe smeri. To je še najbolj široko področje, ki ga moramo z ustreznim izobraževanjem dvigniti. Delegati, ki so delovali izven delovne organizacije, so svoje delo opravljali veliko bolj konstruktivno kakor delegati znotraj organizacije. Dogajalo se je, da delegati niso bili vedno dovolj pripravljeni, tudi gradivo ni bilo vedno najbolj uporabno, v veliki večini preobširno. število komunistov v našem tozdu se je v preteklem letu povečalo za 21 članov. Na novo je bilo sprejetih 10 članov, ostali pa so iz drugih organizacij. Kadrovsko stanje se je s tem precej izboljšalo. Novo sprejeti člani so predvsem mladi iz vrst neposrednih proizvajalcev. Vzporedno s kadrovsko politiko je OO prav tako skrbela za organizacijo idejnopolitičnega izobraževanja z raznimi seminarji in predavanji. Sodelovanje OO ZK s sindikatom je ocenjeno uspešno, saj je bilo delovanje zelo usklajeno. Vidni uspehi so se pokazali prav na skupno organiziranih akcijah. To dokazuje, da je potrebno tako nadaljevati tudi v prihodnje. Člani OO ZK so bili uspešni tudi v delovanju SDK TOZD FI. Naloge tega odbora so zelo zahtevne. Pri reševanju problematike morajo člani uporabiti vso izkušenost in skrbeti za široko objektivnost. V poročilu je bilo posebno pohvaljeno delovanje odbora, kar je prispevalo, da se uveljavijo dogovori in spoštujejo medsebojne pravice. Posebno pozornost velja aktivu mladih komunistov, ki uspešno deluje v sklopu OO. Njihovo delovanje je usmerjeno v glavnem v pridobivanje mladih članov in obenem prevzemanje določenih funkcij v družbenopolitičnih in samoupravnih organih. V poročilu je navedeno tudi sodelovanje z ostalimi OO ZK. Najbolj uspešno je sodelovanje z OO ZK Pl, ki je nam po problematiki tudi najbolj sorodna. To sodelovanje, ki je pokazalo določene rezultate, moramo še bolj poglobiti in razviti tudi na ostala področja. Sekretar je svoje poročilo zaključil z mislijo, da se zaupanje v delo ZK krepi, kar nas še bolj obvezuje, da se še močneje aktivno vključujemo v delovanje, ki nam bo zagotovilo še boljše rezultate. Pri tem moramo aktivirati še manj aktivne člane, prav tako je potrebno, da se aktivno vključijo vsi vodstveni delavci, ki še niso spoznali, da je to delo tudi sestavni del njihovega delovnega mesta. V nadaljevanju konference so se na osnovi bogate razprave oblikovali sklepi, ki so zajeli široko problematiko. Ti sklepi bodo služili za izdelavo programa dela in bodo osnova našega nadaljnjega dela. • OO ZK mora pri izpolnjevanju planskih obvez v letu 1977 še bolj poglobiti svojo dejavnost in to zaradi boljšega doseganja plana. Posebno pozornost je treba posvetiti nadaljnjemu sodelovanju vseh v poslovnem procesu za plodnejšo razreševanje skupnih problemov. • člani OO ZK, ki sodelujejo v raznih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, morajo tudi vnaprej biti nosilci nalog pri nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov. • Vpeljati moramo sistem informiranja, ki bo zajel slehernega delavca. Informacije morajo bili kratke in jasne ter vsakomur razumljive. • Začeto uspešno kadrovsko politiko je potrebno nadaljevati in tudi v bodoče črpati novih moči prav iz vrst mladih. • člani ZK, predvsem tisti, ki delujejo v sindikatu, naj prevzamejo iniciativno dejavnost v duhu razvijanja kolektivne miselnosti in solidarnosti. Posebno pozornost moramo posvečati ohranitvi bratstva in enotnosti glede na našo večnacionalno delovno skupnost in pri tem braniti pridobitve naše socialistične revolucije. • Aktiv mladih komunistov naj na doseženih uspehih in dosedanjih izkušnjah gradi še naprej svoje delovanje, z name- nom da vključi v svoje vrste čim več mladih proizvajalcev. • OO ZK mora skrbeti za tekoče izobraževanje, ker bomo le tako kos obširnim nalogam, ki smo si jih zadali, oziroma so še pred nami. • Glede na skorajšnje organiziranje novih tozdov je naloga ZK, da prispeva svoj delež pri oblikovanju nove samoupravne organiziranosti. Pri tem moramo skrbeti, da se ohranijo skupne akcije in obveznosti, ki bodo tudi v bodoče zagotovile dobre poslovne rezultate. • V vseh oblikah delovanja smo vsi komunisti dolžni, da svoje delo usmerjamo v korist našega delavskega razreda in da še naprej razvijamo našo dejavnost po ustavnih načelih in novem zakonu o združenem delu. Leopold Nadlišek, ing. TRI DESETLETJA DOLGA POT Prvih pet let (Nadaljevanje) Iz livarne je že prihajala litina, ko je bilo vse naokrog še v mrzličnem ustvarjanju. Seveda na začetku ni manjkalo težav, saj je bila oprema več kot pomanjkljiva, vendar pa je leta 1947 livarna že izdelala prvih 1250 ton litine. Na začetku tovarna še ni imela obdelovalnice, čeprav je že vlivala prve turbine. Obdelovali so jih v škofjeloškem obratu, potem pa si je podjetje uredilo zasilno obdelovalnico v pravkar dokončanem poslopju modelnega skladišča. PROIZVODNI PROGRAM V prvih petih letih je bila glavna dejavnost usmerjena v gradnjo vodnih turbin — vse do naj večjih. Ker za tako delo ni bilo v naši državi skoraj nobenih tradicij, je bil glavni problem premagati problem strokovno, pa tudi pridobiti potrebno tehnično dokumentacijo in sposoben strokovni kader, že takoj na začetku je Litostroj izdeloval turbine vseh pomembnih vrst: Franciso-ve, Peltonove in Kaplanove. S proizvodnjo turbin pa je skoraj v neposredni zvezi tudi izdelava zapiralnih organov, ker je bilo odločilno, da se je moral Litostroj oprijeti tega dela. Tako je začel za opremo cevovodov izdelovati vse vrste loput (ločilne, brzo zapiralne lopute itd.), obenem s tem pa tudi mehanične sprožilne priprave. že na začetku je bila v proizvodni program vključena tudi izdelava večjega števila propelerskih oziroma vijačnih črpalk. Potrebovale so jih razne vodne in gospodarske zadruge pa ustanove za melioracijske in druge naprave. Na domačem trgu se je medtem pojavila tudi velika potreba po reduktorjih — predvsem po velikih za valjarne, elektrarne itd. Izdelava reduktorjev je postala skoraj neogibna, ko je Litostroj prevzel v program izdelavo žerjavnih mačkov, saj ima vsak maček najmanj dva reduktorja. Izdelavo reduktorjev pa je narekovala tudi njihova splošna in zelo raznovrstna uporaba. Februarja 1946 je bil Litostroj razglašen za podjetje splošnega državnega značaja in podrejen generalni direkciji zvezne kovinske industrije v Beogradu. Ta sprememba je Litostroj ožje povezala s centralnimi državnimi organi, vendar je zaradi precejšnje oddaljenosti od Beograda prinesla tudi marsikatero administrativno težavo, znatno izgubo časa in zamudo v poslovanju sploh. V tej razvojni dobi se je Litostroj predvsem vztrajno boril za tehnično razčiščevanje nalog, ki jih je podjetje večinoma prejelo brez zadostne proučitve, tako da bi utegnilo imeti zelo ne-všečne posledice. Ta borba se je končala tako, da so se pravočasno izkristalizirala mnoga važna vprašanja pri gradnji hidrocen-tral, ne samo v korist Litostroja, ampak tudi v korist vseh sodelujočih, od investitorja in projektantov od graditeljev in posameznih drugih dobaviteljev. Lahko trdimo, da se je Litostroj v tej svoji borbi pri gradnji hidrocen-tral odločujoče povzpel med vodstvo. Ker pa v takratni razvojni fazi Litostroj še ni bil povsem kos sprejetim nalogam in ker so bile tudi zahteve glede rokov zelo stroge, je to privedlo do stika s tujo industrijo vodnih turbin, ki je s svojim prispevkom precej olajšala izdelavo potrebnih tehničnih dokumentacij in dokumentacij najkočlivejših delov za prve turbine — velikane iz programa Litostroja. Medtem pa so še gradili novo obdelovalnico. V začetku leta 1949 so že preselili v dovršeni del stroje iz škofje Loke in iz prve začasne obdelovalnice. Gradbeniki so postopoma zapuščali dvorano za dvorano, takoj za njimi pa so se že vseljevale najbolj potrebne delavnice. Slednjič je bila obdelovalnica popolnoma izgotovljena, potrebna je bila le še smotrna razporeditev strojev. Take velike proizvodne možnosti pa so seveda kazale vse večje in večje potrebe po materialu. Da bi se čim bolj omilila kriza, ki je tedaj vladala glede materiala, si je Litostroj razen drugih objektov zgradil tudi lastno livarno za jeklene ulitke. Natanko štiri leta potem, ko je bila odprta livarna sive litine, je bila Štiri leta po prvem ulivanju sive litine je začela obratovati livarna jekla. To je bilo 2. septembra 1951 HE Djerdap II. Letošnjega februarja sta po vrsti sestankov in predhodnih razprav podpredsednika romunske in jugoslovanske vlade podpisala pogodbo o skupni izgradnji hidrocentrale Djerdap II. Ta hidrocentrala bo zaradi slabšega vodnega padca po moči manjša kot Djerdap I, čeprav bo imela več turbin — kar 16. Od teh bo 8 turbin na romunski, 8 pa na jugoslovanski strani. Po pogodbi bo tehnični projekt za celotno centralo izdelala SZ prav tako tudi vse projekte za turbine. SZ bo tudi dobavila prvi dve ali več turbin tako za jugoslovansko, kot tudi za romunsko stran. Pri izgradnji hidrocentrale je zlasti važno, da je Litostroj tu že na začetku sam našel tehnično in finančno konstrukcijo. Pogodba, po kateri naj bi Litostroj izdelal turbine za to hidrocentrale sicer še ni podpisana, vendar so vsi izgledi, da bomo dobili naročilo za izdelavo vsaj štirih, če ne celo šestih turbin. To pa bi predstavljalo tudi eno največjih naročil v zgodovini Litostroja. 9 velikosti tega projekta pričajo že samo nekateri tehnični Podatki za cevne agregate na HE Djerdap. — vodoravna izvedba z genera-toerjem v hruški, — padec konstrukcijski 7,45 m, minimalni 5,0 m, maksimalni 13,15 m, — pretok na konstrukcijskem padcu 425 ms/s, — moč na gredi cevne turbine 27,8 mw, — vrtilna hitrost 62,5 l/min, — premer gonilnika 7,5 m, — največji premer turbinskih delov — približno 14 m, — celotna dolžina agregata približno 21 m, — teža cevne turbine in regulatorja 1000 Mp, — teža najtežjega dela turbine (stator) 200 Mp. Ta pogodba pa je zanimiva tudi zaradi določene posebnosti, ki je ostale pogodbe običajno nimajo. To je tako imenovan »bar-ter aranžma«, kar nekako pomeni »blago za blago«. Investitor, to je HE Djerdap II, zahteva opremo na kredit, ker pa običajna bo opremo v naslednjih letih nega kreditnega denarja nimamo, jo bo kreditiralo elektrogospodarstvo Slovenije, investitor (Nadaljevanje s 1. strani) V tem sklopu objektov se bo nahajal tudi v tako povečanemu obsegu ustrezen inštitut, katerega naloga bo, da bo z raziskovanjem in razvojem vse te proizvode vzdrževal na svetovni višini, da bomo vedno na konici razvoja, da bomo imeli čim večjo inovacijsko stopnjo ter vedno sposobni konkurečnega nastopa. Litostroj ima to srečo, da prostorsko ni utesnjen, da imamo še dovolj prostora, da zgradimo dva nova obrata, inštitut in ambulanto. Med obrati bodo parki in celota bo tudi arhitektonsko lepa. To bo ena redkih naših to-varn, ki bodo kazale po izgradnji načrtni videz v svoji celoti, kjer ne bo ničesar izgledalo preveč zastarelo in mračno. Tako začrtano vizijo načina razvoja bomo v tem letu morali prenesti v realnost, v elaborate, načrte, analize. Morali bomo opraviti nešteto zahtevanih posvetov z bankami, ekonomisti, projektanta zgradb in raznih podsistemov, z dobavitelji opreme, z graditelji in vsemi drugimi, katerih napori bodo prispevali k našemu končnemu cilju: pričetku rednega dela v novih obratih. Zato naša obletnica ne bo samo v znamenju proslavljanja, temveč v prvi vrsti v znamenju dela V tem letu se bomo ob vsaki priliki in ob vsakem koraku zavedali nečesa še prav posebno: da vse podrobnosti naših projektov, zlasti pa tempo izgradnje niso popolnoma samostojni in ne- odplačal z elektriko. To torej ni običajen poslovni odnos med investitorjem in Litostrojem, temveč sta tu vključeni tudi elektrogospodarstvi Slovenije in Srbije. Tako bodo poslovni razgovori tekli po dveh poteh — z Djerda-pom o pogojih prodaje opreme, z elektrogospodarstvom Slovenije pa o ceni električne energije. Po podpisani pogodbi bi morala iti prva dva agregata v pogon že leta 1981, celotna centrala pa bi morala biti zgrajena do leta 1984. Vendar pa je možno, da bo nedavni potres, ki je močno prizadel Romunijo, vplival tudi na gradnjo hidrocentrale in nekoliko premaknil rok, ki je bil prvotno postavljen. odvisni od drugih faktorjev, temveč da je — nasprotno — izredno močno odvisen od naše strategije nastopanja na tržišču, to pomeni od politike, s katero načrtujemo vse naše akcije in reakcije, poteze in nastope v borbi za velika naročila. Pri tem imam v mislih velike hidrocentrale, investicijske načrte, ki bodo predstavljali največja gradbišča pri-hodnega desetletja v Jugoslaviji. Hidroturbine v teh objektih spadajo v razred superturbin, ki daleč presegajo naše današnje tehnološke zmožnosti. Hkrati in prav zato pa predstavljajo ti objekti resnično realno podlago za ekonomsko upravičenost odločitve, da povečamo meje, ki nas danes ovirajo pri gradnji hidrotur-bin. Ker se zavedamo te prednosti, ki daje našim načrtom neko varnost in ekonomsko upravičenost in nas utrjuje v napovedi, da prehajajo energetski objekti, zlasti pod vplivom čedalje večjih kapacitet jedrskih elektrarn, v vse večje enote in moči, bomo morali vse naše akcije uskladiti s tempom izgradnje teh objektov. Zgodilo se bo morebiti celo to, da bomo morali v tem letu zelo pohiteti, da ujamemo takšno edinstveno priložnost ter se usposobimo za tako visok velikostni razred opreme. Ker bo to vplivalo na premike mnogih strojev, bo s tem povezan tudi tempo izgradnje obeh drugih obratov, ki bosta morala napraviti prostor večjim obdelovalnim strojem za energetske naprave. Mesto Litostroja v Ljubljani in republiki Zavedati se moramo, da smo v Ljubljani in v republiki jedro M. H. V trideseto leto 1- septembra 1951 odprta še livarna jekla. Z njo si je Litostroj zagotovil posebno mesto med strojnimi tovarnami, ki navadno hvarne jekla nimajo. Kako potrebna je bila livarna, kaže že samo to, da je po polletnem obratovanju presegla proizvodnjo štiri leta starejše livarne sive litine. _ V tem času je Litostroj tudi ze storil prve korake v prodiranju na tuji trg. Pojavil se je že kot ponudnik pri velikem številu razpisov in licitacij, predvsem na Bližnjem vzhodu in Južni Ameriki. Vsekakor pa je bila od prvih Ponudb do konkretnih naročil Pred Litostrojem precej trda in uolga pot. V začetku je bilo pomembno to, da se podjetje kakorkoli uveljavi v tujini, vsaj z eno centralo, da bi si tako lahko ustvarilo sloves tudi onstran meja. SKRB ZA STROKOVNOST kadra , ? rastjo Litostroja so rasle luch njegove naloge in problemi. ia porast je terjal vedno več strokovno sposobnih ljudi, ki bi Ui kos tem nalogam in problemom. Zaradi splošnega pomanj-"fuja strokovnjakov si je mo-Litostroj vzgojiti strokovni acler sam. Njegovi ljudje so ra-dni1 2 uj.im vred in se učili pri v Litostroju. Nekdaj skrom-i-i-Pudkovani fantje so se razvi-jan v uporabne tehnične risar- je, konstrukterji pa so postali samostojni projektanti za zahtevnejše turbinske naloge. Z željo, da bi čim bolj hitro in kvalitetno pospeševali razvoj strokovnega kadra, pa so vzporedno z izgradnjo Litostroja zgradili tudi industrijsko kovinarsko šolo. V prvih petih letih je šola s svojimi 112 absolventi dokazala, da je zmožna dajati podjetju kvalitetne kadre. Za prvo potrebo po polkvali-ficiranih in kvalificiranih delavcih so bili v letih 1948 in 1949 ustanovljeni razni strokovni tečaji za pridobitev predvsem praktičnega pa tudi teoretičnega znanja. Strokovno izobraževanje se je v veliki meri izboljšalo, ko je vodstvo v letu 1950 ustanovilo poseben oddelek za strokovno šolstvo, vzporedno s tem pa tudi vrsto tečajev, v katerih so delavci na novo pridobivali ali izpolnjevali svoje znanje. TUDI SKRB ZA DELAVCA Ustanovitev tovarne pa je s seboj prinesla še vrsto izboljšav za delavce. V okolici je zrasel nov mestni del s sodobnimi stanovanji za delavce Litostroja. Veliko naporov in sredstev je podjetje vložilo v izgradnjo delavske menze, posebno skrb pa so posvetili delavcem. V ta namen so bile zgrajene sodobne kopalnice in garderobe, ki so služile osebni higieni, moderno opremljena ambulanta pa je bila namenjena zdravljenju in pregledom. Ambu- V skrbi za svoje delavce je Litostroj vzporedno s tovarno gradil tudi stanovanja. Že decembra, leta 1948, so se delavci vselili v te prve tri bloke ob Dakovičevi cesti. OBJAVA Konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj išče za opravljanje tehničnih in organizacijskih poslov za pihalni orkester in ostale kulturne skupine v delovni organizaciji: TEHNIČNEGA VODJO KULTURNIH SKUPIN Delo je občasno in ni vezano na redni delovni čas. Izbrani kandidat bo opravljal vse tehnične posle v zvezi z delom kulturnih skupin kot je npr. organiziranje nastopov, sklepanje aranžmajev za nastope in prireditve itd. V Poštev pridejo kandidati, ki imajo veselje in sposobnost opravljati delo z omenjenimi skupinami. Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 15. maja 1977. V prijavah je potrebno navesti podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in predvsem podatke o dosedanjem delovanju na kulturnem področju. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o delu. KONFERENCE OOS TZ LITOSTROJ strojegradnje. Iz tega slede mnoge obveze in dolžnosti, ki se jih moramo vedno zavedati. Pri vsaki odločitvi o razvoju in o dvigu na naslednjo kakovostno stopnjo moramo vedeti, da so oči vse kovinske industrije uprte v nas. Po naših pripravah za nastope na tujih trgih se zgledujejo mnogi. Prav tako je z našimi načrti za bodočnost. Ni brez razloga prav industrija težke strojne opreme nekakšen kazalec za industrijsko razvitost nekega okolja, znak razvojne stopnje, do katere smo se dvignili. Naša samostojnost, neodvisnost od drugih, ker imamo svoj lasten in specifičen razvoj, ker smo potencionalno zelo sposoben konkurent na svojem področju, ker združujemo lahko okrog jedra opreme vrsto kooperantov in izdelovalcev komponent in ker smo končno sposobni dobavljati kompletno strojno opremo v dežele v razvoju, v svet neuvrščenih — vse to so dejstva, ki nam dajejo določeno politično težo v mestu Ljubljani, v republiki kakor tudi v nastopih Jugoslavije v gospodarskih odnosih z ostalim svetom. Ker se nameravamo iz solidnih osnov in na obdelanem in tako rekoč osvojenem tržišču, dvoje izredno pomembnih faktorjev, ki sta redko prisotna pri investicijskih projektih okrog nas nekajkrat povečati in s tem povečati svojo udarno moč, postaja seveda s tem naša teža še toliko večja in pomembnejša, hkrati pa seveda tudi odgovor- lanta je imela lastno lekarno, posebej opremljene sobe, dietično kuhinjo, rentgenski laboratorij, fizikalne terapije in zobno ambulanto. Seveda pa je bilo ob vsem tem potrebno poskrbeti tudi za čim prijetnejše preživljanje prostega časa delavcev. V ta namen so prirejali delavci v svoji kinodvorani koncerte in kulturne prireditve, pa tudi športna tekmovanja in izlete, obiskovali so druge tovarne in hidroelektrarne itd. Ta srečanja so bila namenjena predvsem izboljšanju tovariških odnosov z drugimi delovnimi kolektivi. V tem času je začelo izhajati tovarniško glasilo »Turbina«, ki je seznanjalo delavce z vsemi pomembnejšimi dogodki. (Dalje) VABIMO VAS, tovarišice in tovariši, ki radi lepo zapojete, da pokličete — telefon 431 Prijave sprejemamo za ženski in moški pevski zbor. Odbor PZ LITOSTROJ nejša. V združenem delu postajamo vse bolj zavesten dejavnik. Predstavljamo enega največjih centrov delavskega razreda v Ljubljani. Tega se zavedamo, ko oblikujemo samoupravne odnose v svoji sredi. Ko se bomo povečali, bo tudi to področje delavskega razreda postalo večje in pomembnejše. Upamo, da bodo to upoštevali tudi drugi, zlasti v naših odnosih z bankami, ki naj bi financirale ta naš kvalitetni skok na naslednjo stopnjo, kar sami z lastnimi sredstvi v tako kratkem času ne bomo zmogli. Litostroj v samoupravnih in interesnih okoljih Zaradi vloge, ki nam v združenem delu pripada v soglasju z našo in posebej prihodnjo velikostjo, bomo morali svoj specifični vpliv združenega dela s svojimi koristmi in zahtevami še prav posebno izvajati v samoupravnih interesnih skupnostih, ki kakorkoli vplivajo na našo prihodnost. Razvojni načrti niso samo načrti stavb in strojev, temveč vključujejo v svojo integralno celoto vse potrebe delavcev, ki bodo delali v novih obratih: to so potrebe novih delavcev, ki se bodo vključili v naše vrste, zadevajo pa njihove izobraževalne, kulturne, stanovanjske in druge potrebe. Povsod bomo morali preko svojih delegacij zahtevati vključitev naših potreb, najbolj primarnih potreb delavcev, pa naj bodo kvalificirani ali visokokvalificirani, ali visokoizobraženi ustrezni delavci. Zahtevali bomo, da se raziskujejo tisti projekti, ki so pomembni za nas, ki jih bomo mi rabili pri našem prodoru v svet. Zahtevali bomo, da univerza izobražuje študente tako in v takšnih usmeritvah katere bomo rabili v našem bodočem razvoju, in s takšno naravnanostjo, da bodo prihajali k nam v industrijo, ne pa v trgovino in druge neproduktivne službe. V vseh interesnih okoljih bodo morali naši delegati nastopiti s prepričanjem, da je združeno delo, da je industrija tista, ki proizvaja dohodek naši družbi ter da edino takšno delo lahko s svojim razvojem in uspehom dviga družbo na višjo stopnjo. S tem dohodkom bodo lahko bolje živele tudi razne interesne skupnosti, katerih primarna naloga je olajševati pogoje dela industriji, skrbeti za njene kadre in za njene vsakodnevne potrebe. V delovnem in aktivnem vzdušju Trideseta obletnica Litostroja bo potekala na ta način bolj v načrtovanju za prihodnost kot v proslavljanju preteklosti, bolj v osveščanju o našem pomenu in o naši vlogi, ki jo imamo v celotni družbi, kot v poudarjanju naših zaslug. Naša dolžnost v industriji je predvsem ta, da neprestano napredujemo in se oja-čujemo, ne pa da stagniramo. S čim večjo aktivnostjo, z vrsto akcij, usmerjenih v prihodnost, bomo postali gonilna sila, ki bo potegnila za seboj tudi druge sfere naših družb, našega mesta iri republike. Ta misel se bo prelila v prepričanje, v naše vodilo za akcije. Dr. Marko Kos, dipl. ing. Kako smo poslovali v letu 1976 Leto 1976 je bilo za jugoslovansko gospodarstvo dokaj neugodno, saj je vrsta delovnih organizacij zaključila poslovno leto z izgubami. Te izgube pa niso samo posledica spremenjenega sistema ugotavljanja dohodka in dohodka po plačani realizaciji, temveč in predvsem zaradi zastoja na trgu. Pri tem mislimo zlasti na investicijsko dejavnost, ki je bila spričo finančne discipline glede pravočasne oskrbe z denarjem, močno zavrta. Malokje pa so izgube nastale tudi kot posledica slabe notranje organiziranosti. TOZD DS pri realizaciji, katera knjigovodsko predstavlja dobiček (ali izgubo). To je v letu 1976 44,049.000 din in dosega 93 % predhodnega leta, ko se je ugotavljal celotni dohodek po fakturirani realizaciji. Vse temeljne organizacije združenega dela z izjemo LINT so uspešno poslovale; vendar pa uspeh med posameznimi tozdi močno odstopa. Delavci Litostro- Doseženi dohodek 1976 1975 v 000 din «8 .■o 5 % > j -d 3:2^0 2SS •S >o 5^3 itd lip O g ce Cfi n N O ti - _ sS13 o-§ 5 i N SD Iz podatkov, ki jih posreduje- mačega tržišča so nadomestila IRRP Pl 14.547 95.571 26.539 110.587 182 116 25.726 83.859 813 26.728 1.043 —8.912 1.856 17.816 mo, je bila naša delovna organizacija kot celota v letu 1976 rela- velika naročila za izvoz. Dejstvo, da smo celotni dohodek, ugotov- FI 122.382 120.907 99 108.642 12.265 5.906 18.171 tivno zelo uspešna, kar je med ljen po plačani realizaciji, pre- SE 7.592 11.816 156 7.487 4.329 —2.485 1.844 drugim prav gotovo tudi posledi- segli kar za 9% v primerjavi s IVET 25.031 32.185 129 31.772 413 3.147 3.560 ca zadostnega dotoka novih na- planiranim (plan je bil sestav- SSP 35.222 50.545 144 50.543 2 2 ročil, tako da so bile in so še vedno vse naše zmogljivosti polno zasedene. Izpad naročil do- ljen na osnovi fakturirane realizacije) pa nam zagotavlja tudi finančni uspeh. ZSE LINT 9.383 865 11.820 —854 126 11.162 447 658 —1.301 1.301 658 v 000 din ICL Skupaj: 8.855 319.448 9.559 373.104 108 117 9.417 329.055 142 44.049 — 142 44.049 TOZD DS Celotni dohodek_____________% Doseženo leta 1975 Doseženo ______ 1976 P° faktur, po plačani 4 : 2 4 : 3 5:25:3 realizac. realizac. IRRP 27.092 44.220 36.855 36.855 136 83 136 83 Pl 281.797 299.390 338.404 337.476 120 113 120 113 FI 538.727 630.702 733.260 666.156 136 114 124 106 SE 21.808 22.035 29.211 28.599 134 133 131 130 IVET 72.636 68.060 81.904 81.726 113 120 113 120 SSP 96.354 100.395 120.373 120.231 125 120 125 120 ZSE 28.135 27.685 32.203 31.929 114 116 113 115 LINT 1.210 1.490 4.549 250 376 305 21 17 ICL 14.833 16.015 17.213 16.376 115 107 113 105 Skupaj: 1,082.592 1,209.991 1,393.972 1,319.958 129 115 122 109 Doseženi dohodek v letu 1976 smo torej povečali za 17 % v pri-merjavi z letom 1975. Manj dohodka je dosegla le TOZD FI (visoka neplačana realizacija) ter TOZD LINT, katera z doseženim celotnim dohodkom ne pokriva niti porabljenih sredstev ter izkazuje izgubo že pri substanci. Vzroki so znani: neplačana sporna terjatev ter nobenih novih poslov. Iz doseženega dohodka pokrivamo predvsem vse pogodbene obveznosti, vse kalkulativne zakonske obveznosti, pripadajoči del osebnih dohodkov in vse druge osebne prejemke. Po odbitku teh obveznosti iz dohodka dobimo tako imenovano razliko ja, ki neposredno ali posredno sodelujemo pri skupnem proizvodu, pa imamo močno razvit čut solidarnosti. Zaradi tega smo se tudi dogovorili, da doseženi ostanek dohodka porazdelimo po tozdih tako, da bomo vsi enakopravno sodelovali pri ostalih zakonskih obveznosti iz dohodka, obveznostih, sprejetih po samoupravnih sporazumih, ki se pokrivajo iz dohodka in pri lastnih skladih. Še več: dogovorili smo se tudi, da bomo pokrivali izgubo v TOZD LINT v celoti. V naslednjem pregledu je ta princip delitve tudi količinsko prikazan. Ker pa so v celotnem dohodku zajete tudi izstavljene fakture, ki se nanašajo na medsebojne odnose med tozdi in delovno skupnostjo in se po našem samoupravnem sporazumu tudi avtoma- tično medsebojno poravnavajo, bomo v naslednjem prikazu posredovali samo zunanjo realizacijo, katera tudi je končni namen združenega dela. TOZD DS v 000 din Eksterna realizacija % Doseženo Plan 1975 1976 Doseženo 1976 po faktur.po plačani4 : 2 4:3 5:2 5:3 realizac. realizac. IRPRP 1.530 2.500 2.202 2.202 144 88 144 88 Pl 115.999 128.693 127.022 126.094 110 99 109 98 FI 469.973 602.991 670.307 603.203 143 111 128 100 SE 18.067 10.010 24.507 23.895 136 129 132 126 IVET 3.623 4.830 3.715 3.537 103 77 98 73 SSP 7.748 5.450 5.634 5.492 73 103 71 101 ZSE 27.286 27.685 31.272 30.998 115 113 114 112 LINT 1.078 1.490 4.299 — 399 289 — — ICL 13.179 16.015 15.381 14.905 117 96 113 93 Skupaj: 658.483 808.664 884.339 810.326 134 109 123 100 OPOMBA: V tem pregledu je poleg realizacije proizvodov in storitev zajeta tudi realizacija trgovskega blaga, materiala in odpadkov, kakor tudi realizacija neproizvodnih storitev (najemnine v ZSE in šolnina v ICL). Na prvi pogled lahko ugotovimo, da smo po fakturirani realizaciji presegli plan za 9%, oziroma po plačani realizaciji 100-odstotno izvršili zadane obveze. Prav ta nov način ugotavljanja celotnega dohodka po plačani realizaciji nam je ublažil nega-gativne posledice, ki jih je prinesla sprememba sistema. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so razlike med fakturirano in plačano realizacijo pri vseh tozdih in delovne skupnosti (z izjemo TOZD FI in TOZD LINT) minimalne, kar pomeni, da se zakon o zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev praviloma spoštuje. Nujna posledica tekočega priliva denarnih sredstev na žiro račun pa je občutno izboljšanje likvidnosti. Omenili smo, da od tega pravila odstopata TOZD FI in TPZD LINT. Slednja je koncem leta izstavila bremenitev za provizijo še iz starih poslov. Terjatev pa je sporna in jo bo reševalo pristojno sodišče. TOZD FI pa je naš glavni izvoznik. Ker pa za tuje poslovne partnerje ne veljajo naši zakoni, kasnijo tudi plačila faktur. V ilustracijo naj navedemo, da je skupnega zneska neplačanih terjatev v višini 74,013.000 din vezanih na izvoznih poslih kar din 54,100.000 ali preko 73»: °ncna vrednost teh zalog tk^erilavi začetno zvišala za f xa ® din. Pri zalogah nedok« ne Proizvodnje in gotovih delkov moramo omeniti še to, da je bilo po planu za leto 1976 predvideno zvišanje za 79 milijonov doseženo le z dobrimi 65 milijoni, kar je zelo vzpodbudno. Iz tega kratkega povzetka nekaterih najvažnejših kazalcev iz zaključnega računa za leto 1976 lahko ugotovimo: • da smo kritično leto 1976 uspešno zaključili in • da imamo za 1. 1977 podane vse pogoje za še boljše rezultate. Menimo namreč, da moramo uspehe, kot smo jih zabeležili v letu 1976 se samo zadržati, temveč še izboljšati. B. Klemenc stavljenih planskih nalog in dru gemu. Z družbenim izobraževanjem, s katerim smo pričeli v letu 1976, je potrebno nadaljevati tudi v letošnjem letu in uskladiti vse programe družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Naš današnji razvoj v oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike terja stalno dviganje strukture kadrov, razvijanje osebne in kolektivne odgovornosti, ocenjevanje dela posameznikov, nagrajevanje uspeha in kritiko negativnih pojavov. Sindikat se mora zavzemati za javnost dela v kadrovski politiki in se zoperstavljati vsemu, kar ni v skladu s sprejetimi načeli in to redno obravnavati. Skladno z razvojem bodo tozdi morali biti nosilci potreb po določenih kadrih, kar se mora odražati ne samo v srednjeročnem temveč tudi v dolgoročnem planu. Sindikat tudi v bodoče ne bo podpiral zaposlovanja upokojenih delavcev na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, prav tako tudi na proizvodnih, kjer to ni potrebno, če želimo pogodbeno zaposlovati delavca na določenem mestu, potem naj bodo dejansko delavci tisti nosilci kadrovske politike v TOZD, ki bodo o tem odločali. Ne moremo si dovoljevati privatizacije, familiarnosti in dobrih odnosov v kadrovski politiki. To zahteva namreč enotna merila in kriterije, ki jih mora strokovna služba pripraviti in posredovati preko DPO, OMRD tozdov in Delovne skupnosti SSP. Sindikat se mora še naprej zavzemati za kvalitetne, strokovno sposobne, ustvarjalne, samoupravno in socialistično opredeljene kadre. Upoštevati moramo moralnopolitične kriterije in jih usklajevati skladno z organizacijo ZK. M. H. OBISK ŠTUDENTOV PRAVNE FAKULTETE 24. februarja 1977 nas je obiskalo dvajset študentov 3. letnika pravne fakultete v Ljubljani. Pri glavnem vhodu v delovno organizacijo jih je pričakal predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Litostroj tovariš Filip Novak s še nekaterimi mladinci. Namen tega obiska je bil, da se bodoči pravniki seznanijo z našo proizvodnjo in organiziranostjo. Tako so si študentje z zanimanjem ogledali naše proizvodne obrate in izdelke. Posebno zanimanje so vzbudile naše velike Fran-cisove turbine. Po ogledu tovarne smo se zbrali v mali dvorani delavske restavracije, da bi študente seznanili z našo organiziranostjo. Našemu povabilu se je prijazno odzval tudi svetovalec generalnega direktorja tovariš Karel Korošec, ki je študentom orisal organiziranost in proizvodnjo Litostroja. Sledila je živahna razprava, v kateri so študentje tovarišu Korošcu in tovarišu Novaku postavljali vprašanja. Ob koncu obiska so se nam študentje zahvalili za gostoljubnost. Menili so, da bi morala visokošolska in delavska mladina večkrat sodelovati na raznih področjih in se spoznavati med seboj, se bogatiti z novimi spoznanji in izkušnjami. M. J. želimo vam predstaviti Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj Izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnlk, Vukosav 21v-kovič, Leopold Sole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur-javčič, Ivan Ellkan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna LJUBLJANA 1976 7. marca se je pri nas zaposlila naša štipendistka, sedaj diplomirana psihologinja Tatjana Lu-kič-Ivanič. Tako smo po več kot štiriletnem premoru spet dobili psihologa. Naša nova sodelavka, ki je sedaj pripravnica, bo v okviru svojega dela spremljala rezultate, delo in delovni uspeh tako delavcev, kot tudi učencev v ICL. Njeno delo pa med drugim zajema tudi oblikovanje in usklajevanje delovnih skupin, pogovore pri sprejemu in odhodu delavcev ter pri sprejemu dijakov. Sedaj, ko torej spet imamo psihologa, ki smo ga zelo potrebovali, upamo, da bo to delo ponovno zaživelo. Pri tem pa želimo naši novi sodelavki veliko uspehov. ^■k-K-K-k-K-k-K-k-K-K-K-K-K-k-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-k-k-K-K-k-k-K-K-K-K-K-K-k-k-k-k-K- NEVARNI SEDEŽ KADILCEV V projektivi preoblikovalne tehnike in dieselskih naprav so kadilci sprejeli sklep, da v teh prostorih iz solidarnosti do nekadilcev ne bodo kadili, kar je zelo lepo, vendar samo do tu. Kadilci (ženske in moški), kadijo svojo priljubljeno cigareto na hodniku, kjer imajo postavljen tudi pepelnik. Da bi razgovor ob prižgani cigareti lažje in lepše tekel, večina kadilcev sede na nizko ograjo. Prav tu pa vedno obstoja nevarnost, da kadilec, ves predan svoji cigareti, omahne nazaj in pade na cement pred stopniščem in si v najboljšem primeru zlomi vsaj kakšno okončino, če ne pride še do česa najhujšega. Iz zgornjega razloga postavljamo vodstvu in kadilcem dokaj naivno vprašanje: »Ali naj za vašo varnost služba varstva pri delu poskrbi za primeren kadilni prostor, ali naj zvišamo ograjo, da izključimo nevarnost padca«. Ivan Šavor, inž. vesti iz obratov TOZD FI TURBINE Za HE OHAU v Novi Zelandiji smo izdelali in odpremili četrto Francisovo turbino. Na dolgo pot s to turbino smo poslali še druge posamezne turbinske dele, in sicer: gonilnik za drugo turbino z gredjo in prvo razbremenilno zapiralo s tlačno napravo. V montažni hali proizvodnje turbin pa potekajo tlačni preizkusi na obremenilnem zapiralu za drugi agregat in se opravljajo zadnje operacije na gonilniku in gredi za tretji agregat. Za HE Zakučac pri Splitu smo izdelali in odpremili sesalne cevi, ki jih na terenu rabijo v prvi fazi betoniranja. Za tega naročnika imamo naročeni dve veliki Francisov! turbini, ki sta še v postopku izdelave proizvodnega procesa. Za HE Gazivode v Kosovem imamo naročeni dve Francisov! turbini, vsaka bo dajala po 18 MW električne energije. Tudi za to elektrarno smo izdelali in že odpremili sesalne cevi. Naročilo obsega poleg turbin še predtur-binski loputi 0 2000, avtomatsko regulacijo, drenažno napravo in rezervne dele. Za HE Srednja Drava II je bilo dokončano grlo gonilnika, ki bo vgrajen v temelje bodoče elektrarne, kar že nakazuje vse razsežnosti velike turbine. ČRPALKE Dokončana je zadnja pošiljka črpalk za namakalni sistem v Egiptu. S to opremo zaključujemo veliko naročilo, ki je obsegalo 11 črpalnih postaj za različne kraje ob reki Nil. Za Soda-so iz Tuzle imamo v izdelavi tri črpalke tipa CU8/40, večstopenjske, v nerjaveči izvedbi. Naročnik naroča te specialne črpalke za črpanje slanice iz rudnika soli do obrata za predelavo. Preko IMP iz Maribora imamo v postopku montaže za TE Šoštanj IV dve črpalki za toplo vodo tipa CVT 9/40-VI in CVT9/ 20-VIII. Za TE Šoštanj IV izdelujemo tudi kompletno plavajočo črpal-no napravo s cevovodom in osta lo opremo. Črpalna postaja ima vgrajeni dve črpalki tipa VI 4/40 in bosta plavali na umetnem, tako imenovanem vgrezniškem jezeru. TALNA TRANSPORTNA SREDSTVA V proizvodni hali talnega transporta se je pričela montaža nakladalcev nosilnosti 3,5 tone, v fazi montaže imamo tudi nakladalce nosilnosti 7,5 ton. Na prototipu avtodvigala za 12 ton potekajo še razna izbol j Sevalna montažna dela. Na 5-tonskem nakladalcu opravljamo poskusno montažo nove izvedbe hidravlične mokre sklopke. njo za naročnika Energoinvest ter prvi polarni žerjav za ZSSR. Proizvodnja ulitkov sive litine poteka že nekaj mesecev enako. Izdelali smo vse ulitke za di-eselske motorje za romunskega naročnika. Potrebno bi bilo pohvaliti livarje in čistilce pri izdelavi 10 ulitkov za stiskalnice, ki smo jih v začetku marca odposlali v zvezno republiko Nemčijo. Izdelava le-teh je trajala izredno kratek čas. Ne glede na proste sobote in nedelje so delavci prihajali na delo, kot je zahteval proizvodni proces izdelave. Ulitki iz specialne litine so v marcu namenjeni predvsem naročnikom »Slovenija ceste«, cementarni Osje iz Skopja ter Salonitu iz Anhovega. Še vedno čutimo pomanjkanje žarilnih peči za postopke kaljenja, zato bi bilo potrebno čim hitreje usposobiti žarilno peč, ki je že postavljena pri Hermanovi peči. Jekleni ulitki so trenutno namenjeni v glavnem za našo finalno proizvodnjo. Tako smo izdelali vse ulitke za HE Srednja Drava II, skoraj gotove pa imamo vse ulitke za HE Zakučac. Hitimo izdelovati še ulitke za HE Mangapapa in HE Sjenica. Pri izdelavi ulitkov za naše zunanje naročnike je vsekakor potrebno omeniti novo naročilo diskov in prstanov za rotacijske mline za Minel iz Beograda in večje količine ulitkov za ITAS Kočevje. '■&'Zftvtf*' '« V"' vi S MM|ČS^ Novi plato ob pločevinami. Tu bomo sestavljali zvarjence velikih mer KRATKE NOVICE • 15. FEBRUARJA je bilo v Litostroju posvetovanje o srednjeročnih razvojnih načrtih 1976—1980 ljubljanskih delovnih organizacij s področja strojegradnje. Posvetovanje je organizirala Mestna konferenca ZK, Mestna skupščina in Mestni sindikalni svet v sodelovanju z občinskimi konferencami ZK Ljubljane. Posvetovanja so se udeležili direktorji, predsedniki delavskih svetov, predsedniki konferenc sindikata in sekretarji svetov ZK naslednjih delovnih organizacij: Litostroja, Agrostoja, Mlinostroja, Avtomontaže, IMP, SKIFA, ŽICNICE, UNISBORG TURBOINŠTITUTA, ZAVODA ZA VARJENJE, ZAVODA ZA METALNE KONSTRUKCIJE, SMELTA, ZDRUŽENIH PODJETIJ STROJEGRADNJE, SLOVENSKIH ŽELEZARN, METALKE IN LJUBLJANSKE BANKE. Posvetovanje sta vodila: Vinko Hafner, sekretar Mestne konference ZK in dipl. ing. Tone Kovič, predsednik Mestne skupščine. PREOBLIKOVALNI STROJI Za ZSSR smo izdelali in tudi že odpremili pet preoblikovalnih strojev, in sicer enega moči 400 ton in štiri s 500 ton moči. V fazi montaže imamo trenutno preoblikovalni stroj HVC 11-250 za LIV iz Postojne, HSS 11-630 za SWATY iz Maribora, za JE-KLOTEHNO iz Siska pa dva preoblikovalna stroja tipa HVO II-63 in HVO 11-160. Za tvrdko WOTAN montiramo stroje za tlačni liv tipa 160 in 280 iz sedme in osme serije naročil. DIESELSKI MOTORJI Preko ladjedelnice »3. maj« iz Reke imamo naročeni dve gradnji motorjev za Kitajsko. Vsaka gradnja obsega po tri motorje DMT 23. Trenutno smo pričeli montažo motorjev prve gradnje. Za Vojno pošto Beograd imamo v izdelavi tri motorje istega tipa. En motor je že montiran in opravljamo na njem funkcijske preizkuse, ostala dva motorja pa sta še v fazi montaže. Za Romunijo montiramo motorje tretje in četrte gradnje. Zaradi nujnosti naročila smo ukrenili vse, da bodo motorji dostavljeni naročniku v predvidenih dogovorjenih rokih. Celotno naročilo obsega 14 gradenj, vsaka gradnja ima po tri motorje tipa DM 620. ŽERJAVI Za JE Krško demontiramo in pripravljamo za odpremo žerjav z nosilnostjo 143 Mp, ki bo obratoval nad turbinskim prostorom v elektrarni. Začeli bomo montirati klešč-no dvigalo nosilnosti 10/20 Mp za ŽBK Nikšič (za prenos ingatov v železarni). Od skupno naročenih 64 reduktorjev za ZSSR, jih je do sedaj izdelanih 8, naslednjih 8 pa je v fazi montaže. CEMENTARNE Za odpremo pripravljamo zadnje pozicije od naročila za opremo mlinice cementa v Anhovem. Za milnico cementa »DALMACIJA CEMENT« imamo v obdelavi prvi plašč mlina od skupno dveh naročenih. L. N. TOZD Pl LIVARNA Modelna mizama v začetku letošnjega leta ni izdelovala samo novih modelov, temveč je opravila tudi veliko potrebnih popravil že obstoječih modelov. Usposobiti moramo modele za formanje za Rudnik Bor in Majdanpek. V marcu bomo izdelali vse modele za HE Mangapapa, He Sjenica, He Zakučac ter modele za žer j avarsko proizvod- Sestavljanjc škatlastega nosilca za polarni žerjav za JE Krško PLOČEVINARNA Obrat pločevinarne bo veliko pridobil, ko bo zgrajena zunanja ploščad velikosti 50 X 14 m, na kateri bomo lahko sestavljali zvarjence velikih dimenzij. Delo lepo napreduje in zahvaljujoč mili zimi bo ploščad narejena do začetka aprila 1977. Na njej bomo pričeli najprej izdelovati zvarjence za ogrodje mostu (6 sekcij) za prvi polarni žerjav za ZSSR. V marcu bomo predvidoma izdelovali večje število zvar-jencev za HE Zakučac in HE Srednja Drava II. Vsekakor pa moramo omeniti tudi uspešno izdelavo zvarjencev za viličarsko in dieselsko proizvodnjo. V tem mesecu bomo pričeli izdelovati tudi zvarjence za HE Sjenica in HE Mangapapa. Lepo napreduje tudi izdelava ogrodja mostu za JE Krško, ki bo končana v aprilu 1977. V kovačnici še nadalje kujemo vilice za 5-tonske viličarje in večje število odkovkov turbinske žerjavske proizvodnje. • Delavski svet podjetja je na svoji redni seji 23. FEBRUARJA obravnaval poročilo strokovne službe o analizi štipendistov v naši delovni organizaciji za leto 1976/77 in ugotovil, da je bilo na področju družbenopolitičnega izobraževanja veliko narejenega. Pri obravnavi problematike poškodb pri delu je bilo iz predloženih podatkov razvidno občutno izboljšanje v prizadevanjih za zmanjšanje izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod, obenem pa je tudi manjša resnost poškodb kot v preteklih letih. V poročilu strokovne službe o škod« zaradi izmeta in napak za leto 1976 je bilo ugotovljeno, da se škoda na materialnih stroških ni veliko povečala, škoda na popravilih in dodelavah pa se je občutno zvišala. • 28. FEBRUARJA je bila 40. redna seja Upravnega odbora, na katerem so obravnavali predlog politike nagrajevanja v letu 1977, ki glede na razpoložljiva sredstva zajema spremembe določil o napredovanju na istem delovnem mestu in osebni oceni. Na seji je Upravni odbor med drugim obravnaval tudi predlog o spremembi vrednosti točke iz 20,50 na 21,50 in predlog za izlet jubilantov 25-letnikov. Ta izlet ne more vključevati izletov v tujino, lahko pa se izdela več predlogov za Izlete po Jugoslaviji. • 3. MARCA je odbor za pripravo praznovanja ob 30- letnici obravnaval predlog, da bi na pobudo KS dan ustanovitve Litostroja proglasili za krajevni praznik, ob tem pa bi se opravila tudi izmenjava slovesnih listin med Litostrojem in KS. Ob tej priložnosti bi mladinci tudi obnovili bunker iz NOB, ki je stal ob žici okupirane Ljubljane. Ob otvoritvi vrtca v maju bo KS skupaj z Litostrojem pripravila večjo proslavo, o pomenu in vlogi Litostroja pa bomo več objavili tudi v dnevnem tisku. V praznovanje 30. obletnice se bo z razstavo, proslavo in posebno publikacijo vključil tudi naš Izobraževalni center. Konec avgusta bo izšla tudi posebna publikacija, ki bo kompleksno prikazala celotni razvoj Litostroja in posameznih proizvodnih panog. • 5. MARCA je razširjeni kolegij Litostroja obravnaval rezultate zaključnega računa za leto 1976, aktualne naloge pri izvrševanju gospodarskega načrta za leto 1977, potek priprav investicijskih programov za izgradnjo novih obratov za TTS in preoblikovalne stroje, razširitev in modernizacijo livarn, pločevinarne in proizvodnje turbin, žerjavov, črpalk in cementarn, kakor tudi investicijskih programov na področju družbenega standarda in izgradnje stavbe instituta IRRP. Obravnaval je tudi potek priprav za prehod na novo samoupravno organiziranost in nove družbenoekonomske odnose med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. • 10. MARCA se je sestal uredniški odbor za pripravo posebne slavnostne publikacije ob 30. obletnici Litostroja. Razpravljal je o konceptu publikacije, ki naj bi bila A4 formata, barvno opremljena v obsegu 60 do 100 strani. Vsebovala naj bi povzetek zgodovinskega razvoja Litostroja, tehnični razvoj podjetja, izvoz, kadrovsko politiko, družbeni standard, kulturo, šport in rekreacijo, pa tudi več intervjujev, reportaž in drobnih zanimivosti. — Vojaška enota poročnika Donka (ki je istočasno tudi O O ZSMS) je imela 12. MARCA svojo redno letno konferenco, na kateri so izvolili novo predsedstvo. V okviru že tradicionalnega sodelovanja med delavsko mladino in mladimi v JLA so se te konference udeležil1 tudi predstavniki ZSMS Litostroj. — Že prejšnji mesec so nam s Tolminskega vrnili štiri od petih avtomobilskih prikolic, ki smo jih poslali tja takoj po potresu. Začasno smo jih pripeljali v Fieso, drugi mesec pa se jim bo pridružila še peta prikolica, tako jih bodo lahko naši delavci uporabljali *c takoj, ko bo posijalo prvo toplejše sonce.